- 3 - Ktere imena mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi leti listognoj podorali, in na mesto njega li-s top a d — ne vem ali raz poljskima ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove imena mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kji-gi: ^Pravila kako izobraževati ilirsko narečje" nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Cehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B.Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baze, ktere ste v Novicah in S lov en i i brali, izpustil. 4. Gospod Po ž enčan skoraj celo hoče, de bi za naprej po premakljivih lunrienih mescih, kakor v stari-mu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih. Kdo nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — glede pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledi.) ? - 8 - Ktere imena mescov so prave? (Dalje.) Sploh so vsi ti gospodje v tim edine misli, de ime'na mescov morajo hiti dobi ali času leta primirjene, v kteriga mesec pade; in drugič, de morajo biti v narod-skim jeziku izstrojene. Letnimu času primirjene, pravijo, morajo biti; pa dalmaški Slovenec požanje vse mesca rožnika, (junija), pri nas požanjemo mesca julija (maliga ser-pana) , in Poljak komej konec avgusta (veliciga serpana) to stori; kteri teh treh mescov bo tedaj serpan imenovan ? Primorc omlati vse mesca julija (maliga serpana), Korošec pa odloži mlatvo tje v terdo zimo; kteri mesec bo tedaj mlatnik? Pa vender iz pravih slovenskih korenin , morajo te imena ukresane biti, de jih vsak Slovenec lahko ume. Pa poprašam : ali bo prost Slovenec z besedami: Luti, rujen, gruden, prosinec kaki boljši in obširnisi zaumen (zapopadik) dobil, kakor z besedami: Februar, September, November, December, kakor tega, de so to imena 2., 9., 11. in 12. mesca v letu. — To, kar mi zdaj od ime'n mescov tirjamo, so Nemci že zdavnej ž njimi poskusili in tudi storili, pa vender se še do zdaj tega rabiti niso naučili. Karol Velki, pervi nemški cesar , mogočen in mnogo učen mož je že pred 1000 leti letnim časam primirjene nemške imena mescov osnoval; pozneje so jih pratkarji tako pomnožili, de jih zdaj v obširniših nemških kalendrih, postavim v Ju-rendetovim popotniku, že po pet nad enim samim mescam beremo. Poprasaj pa kteriga Nemca kolikor hočeš, kteri mesec je Windmond, Starrmond, Brachmond, Ne-belmond, Samond, — porok sim ti, de ti med sto eden ne bo vedil kaj odgovoriti. — Tudi prebrisani Francozje so bili o svoji prekucii pred petdesetimi leti stare latinske imena zavergli, in nove francozke letnim časam primirjene skovali, pa tudi njim ni to služilo. Imenovali so neki mesec: ve nt ose, to je, veterni, nekiga pluviose, to je , deževni i. t. d. pa kdo ptujih je razumel? saj ne vleče veter po celi zemlji ob enim času, — in ravno tako tudi ne dežuje povsod tisti krat, kadar na Fran-cozkim ; in torej so tudi Francozje to naredbo kmali v smeti vergli. — Ktere imena mescov so tedej za občjo rabo nar bolji in morebiti edino primerne ? Jez, in mislim de ne sam, terdim latinske, in sicer zato , ker so naj starši in po svetu naj dalje razširjene. Sedanje vesoljno znane latinske imena mescov, ktere v vsaki pratiki vidiš, je vpeljal Romu! j, začetnik mesta Rima okoli leta 754 pred Kristusovim rojstvam. Ob času Kristusa so 7. mesec začeli Juliju Cesarju k časti j u 11 in 8. mesec Augustu pervimu Rimskimu cesarju k časti avgust imenovati, in od tistiga časa ni nobeden na njih nič več popravljal. — Z rimsko oblastjo so se tudi njih naredbe, in toraj tudi imena mescov, po celim tistikrat znanim svetu razširile. Tudi nar bolj omikano ljudstvo, Gerki, kteri so Rimce v vsih vednostih dalječ presegli, so začeli tisti čas mesce, ki so jih pred po imenih svojih malikov imenovali, po rimski šegi imenovati, in jih še dandanašnji tako imenujejo. (Konec sledi.) - 13 - Ktere imena mescov so prave? (Konec.) Stari Slovenci so poMetodiju in Cirilu od Ger-kov keršansko vero dobili in z njo tudi navadne imena mescov, kar nam sprieuje stari slovenski O str orni rs ki. Kalender od leta 1057, v kterim so vsi mesci, kakor po navadi latinsko imenovani, le k januarju je pri-stavljeno prosinec, in avgustu zarev, pri drugih pa ni nobeniga sledu kakiga slovenskima imena. Od tod torej pride.de imajo še dandanašnji vsi Rusi stare latinske imena mescov, le enmalo po rusko zavite. Vse romanske ljudstva, kakor: Italijani, Španci, Francozi, Valahi, — vse germanske ljudstva: Nemci Angleži, Danci, Švedi i. t. d. — tri četert Slovanov, to je, Rusi, Bulgarci, Serbi, vsi ti le vesoljno znane latinske imena rabijo. Le ena četert Slovanov: Poljaki, Čehi, Slovaki, Horvati in Slovenci hočemo svoje posebne imeti, ako ravno latinske dobro poznamo in jih tudi veliko bolje rabiti znamo, kakor svojih 34 slovanskih. — Vsim Evro-pejcam, zvunaj Turkov, so tedaj stare latinske imena mescov dobro znane. Pa ne le samo v Evropi, ampak tudi po celi nezmirni Ameriki, po velikim delu Azije in Afrike, po iztočni in zapadni Indii, celo po daljni Avstralii, se samo latinske imena mescov rabijo, ne le v svetovnih, ampak tudi v cerkvenih in duhovskih opravilih. Kakor delječ tedaj kristjanska vera in ž njo latinska omikanost seže, to je, po vsim svetu, se rabijo te imena mescov. Ali se hočemo mi Slovenci po ti poti od celiga druziga sveta ločiti in postati novi Kitajci? — Ni prostora tukej razlagati kakošno zmed bi tako ravnanje že zdaj v naših pohodnih , kupčivskih in posebno menjvavskih pismih (_Wechselbriefe) delalo. Ali bomo mornarjem, ki naše železo in jeklo v Ameriko, Brazilijo in Indijo vozijo, tudi naših velikih in malih pratik naložili, de se bodo zamorske ljudstva tudi naših mescov naučile in tako vedile naše raenjo-vavske pisma o pravim času sprejeti ali pa jih nazaj poriniti. Kaj bodo pa še le v prihodnjih časih pisarji naše zgodovine reveži počeli? Ali bomo tudi za njih vsaciga eno naših pratkic prihranili, de se bodo zamogli iz njih našiga časoslovja (^Zeitrechnung) naučiti ? Ob kratkim: kdor tedaj piše za široki svet, ali za prihodnje čase, bo rabil stare, povsod znane, povsod veljavne imena mescov. Kdor pa piše le za danes in jutro, le za domači log, in si zaznamovati hoče: kdaj de je breza sočna, kdaj je treba gosence moriti ali listje grabiti, nej se pa posluži tistih imen, ktere so mu nar ljubši. Vas pa , dragi vredniki časnikov, novic in danic prosimo , odločite v novim letu , po izgledu usmiljeniga pratikarja, saj en kotiček na svojih listih za častitljive stare latinske imena, če jim že nočete clo popolnama gospodarstva, ktero se jim po vsi pravici spodobi, izročiti. Pod Šmarno goro 27. decembra 1848. ___________ Peternel.