Stv. 3. V Mariboru 15. januarja 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., m in vsakokrat za kolek 30 kr.
List ljudstvu v poduk.
P. n. gg. naročnikom, ki so se pozneje naročili, ne moremo s prvo številko „Gosp." po-streči, ker je ves natis, čeravno smo nad poldrugo stotino listov več kakor navadno od-tisnoti dali, pošel za tiste, ki so se pred in brž po novem letu oglasili. — Silno bi nam vstregli nekteri prejšnji naročniki, kterim ste se dve prvi številki, drugim še tudi tretja, poslale, ki naročnine še niso ponovili, ko bi nam vsaj dve prvi številki nazaj poslali, če ne mislijo naročniki ostati.
OpravniŠtvo.
Zakaj so narodi nezadovoljni? III.
Tretji uzrok nezadovoljnosti ndrodov je po-jemanje blagostanja na kmetih. Kaj je tega krivo ? Odgovorimo odkritosrčno: Nekaj so krivi previsoki davki, nekaj pa — vsaj v premnogih krajih — ljudje sami.
Da so davki previsoki, tega zdaj — vsaj v besedah — tudi liberalci več ne tajijo. Od leta 1848 so davki trikrat večji postali. Od tega časa so se začele vojne priklade, in čeravno so boji petihnuli, ostale so vendar priklade v dav-karskih bukvicah. — Pravica ni dandanes več sveta, torej segajo tudi države po tujem blagu — glej Nemčijo in Italijo! Kdor pa drugim krivico dela, je vedno v strahu, da se mu krivica povrne; torej so evropske države — ker dru^a drugi več ne zaupa — velike kasarne postale, v kterih vse mrgoli dobro oborožanih vojakov. To so pa drage, silno drage stvari, ktere morajo davkoplačevalci trpeti, vrh tega še pa najboljše delalne moči državam za vojaštvo prepuščati, kar se pri kmetijstvu krvavo občuti. Če torej tudi boja ni, ostanejo vendar vojne priklade, ker gospoduje na svetu krivica, ktera ljudem miru ne d&.
Od leta do leta moramo tudi „avtonomijo" dražje plačevati. Imamo deželnih, dvojnih okrajnih in srenjskih priklad. Ker pa ne morejo ne okraji, in tudi premnoge srenje ob svojem vsega opraviti, kar jim „avtonomija" izroča, moledvajo pri dež. odboru, da jim pomaga. Ta jim denar posoja, potem pa, ko posojila nazaj dobiti ne more, daruje, kar je bil posodil. Deželnemu odboru pa ne nosi petakov in desetakov sv. Miklavž; torej morajo dež. priklade tem večje biti, čem manj so okraji in srenje vsemu kos. Tako se jemlje iz enega žepa, da se daje v drugega, kmet pa — ne zmore več, kar se od njega tirja. To spričujejo vsak tjeden dolge vrste eksekutivnih licitacij po vseh, posebno pa še po slovenskih krajih.
Če še kteri posestnik vsako leto iz prodanih pridelkov za davke denarja polovi, je vendar tudi pri teh še boljših posestnikih velika nesreča to, da si ne morejo ničesar prihraniti. Če se pa nič ne prihrani, se tudi kmetijstvo zboljšati ne more, ampak postaja vedno slabeje, ter nam žuga propad vsega kmečkega stanu. Pojdi po lepi štajerski deželi, posebno kjer so vinski kraji, in štej kmete, koliko jih še najdeš na svojih pesestvih! Namesto njih najdeš zdaj posestnikov iz Dunaja, Gradca, Maribora, Ptuja itd. Vsi so si nakupili kmečka posestva po eksekutivni licitaciji. Ves kapital leze v mesta. Drugi, ki so se naveličali novega robstva, prodajajo sami svoja posestva, ter se pomikajo v mesta, da ložje žive in se jim ni treba več vkvarjati s županstvom, z okrajnim za-stopom, s posli in težaki.
Pa tudi za to se ni skrbelo, da bi se pridelki zboljšali in prihodki kmetovalcem povišali. Štajerski Slovenci nimamo slovenske kmetijske šole, graška nemška kmet. družba pa menda misli, da se bodo čudeži v kmetijstvu godili, če izdaje nemšk kmetijski list in pošlje vsake kvatre kakega nemškega potnega učitelja med Slovence.
Reči se mora, da od one dobe, odkar si ljudstvo v razne zbore in zastope neprenehoma zastopnike voli, vse rakovo pot gre, samo številke v davkarskih bukvicah napredujejo. Praktični in v tem oziru modri poslanec g. Lohningerje v 7. seji d. zbora, ko je šlo za povišanje profesorskih plač v srednjih šolah, tako-le govoril: „S p o-višanjem plač ima naš dež. zbor dokaj opraviti. Od leta do leta delamo na to, da se stanje uradnikom in profesorjem zboljša. Sklicuje se deloma na to, da je vse dražje postalo. Začeli smo torej z draginjsko priklado. Pred nami je država to storila, mi smo šli za njo. Država se je deloma s tem izgovarjala, da je mnogo deželnih uradnikov, ki so bolje plačani kakor državni, treba torej uravnanja. Mi smo državo posnemali, češ, da ne smemo slabeje plačevati kot država. Mi pa še za 6topinjo dalje stopimo, češ, da prav dobrih moči pridobimo, moramo še več plačati kakor država! Pride zopet država in reče: Dežela več plačuje kot država, torej mora država povišati plače. In tako se vedno svet suče v tem kolobaru, nikdar se pa ne vpraša, ali se množijo tudi dohodki tistih, ki davke plačujejo? ... Vest nam brani dalje iti; davkarske bukvice bodo ljudstvo slednjič podučile, je li prava pot, po kteri mahamo?"
Te skoz in skoz resnične besede nam pove-dajo vse: Ne vpraša se, kako davke znižati, ampak nakladajo se vedno novi in večji! Ljudstvo vzdihuje, je nezadovoljno, in preseda mu že vsaka volitev, češ, kaj bomo volili, saj je vedno slabeje in ne boljše! —
Toda pešanje blagostanja ne prihaja edino le od previsokih davkov. Zalibog moramo reči, da si v mnogih krajih ljudje sami še večjih davkov nakladajo kakor so oni v dačnih bukvicah. Ti davki pa izvirajo iz z apravljivosti in giz-d osti. — Pojdi ob nedeljah in praznikih po vaseh, trgih in mestih, in našel boš vse kerčme nadevane ljudi, ki se zalivajo z vinom kakor da bi voda bila. Če je kje božja pot bila ali sejem, srečavaš na cesti vinjenih obojega spola, da se z vozom komaj izogibaš. — Tako gre goldinar za goldinarjem po nepotrebi skoz grlo, in potem seveda pomanjkuje gotovega denarja za „nesrečno štibro", in če pritisne davkarski birič, gre kmetija na boben.
Drug, enako hud vzrok da nam peša blagostanje, je gizdost. Skoro povsod seje poštena narodna obleka domačega pridelka v kraj vrgla in izbrala nova, po najnovejši modi prikrojena in silno draga iz štacun. Lišp je v mnogih krajih tolik, da mladi ljudje po 30—50 gld. in še več vsako leto za novo gizdavo obleko potrošijo. Tako se mladi zarod navadi dragocene gizdosti, si nič ne prihrani, torej se s praznimi rokami ženit gre, in oča mora krvavo trpeti, da zapravljivega sina alj zapravljivo, gizdavo hčer s potrebnim preskrbi, kar pa tem manj tekne, ker so
mladi razvajeni in — previsoko letajo. Tako je novo gospodarstvo že v začetku spodjedeno in pride tem preje na kant, če je — kar se mnogokrat godi — bratom in sestram preveč sporočeno bilo.
To so poglavitni vzroki, zakaj da nam blagostanje na kmetih čedalje bolj peša. Vse to nas pa tudi glasno opominja, misliti na sredstva, kako da se reši, kar se rešiti d&. O tem pa spregovorimo vprihodnjič.
Štajerski dež. zbor.
IX. Seja 17. dec. 1873.
Ta seja bila je tako žalostna za nas štajerske Slovence, da jo moramo kot mrtvaško naznanilo v črni obrobek djati.
Vlada je namreč predlagala premembo postave, dane za realke dnč 8. jan. 1870 v tem smislu, da se mora vsak učenec francoskega jezika učiti, vrh tega pa še enega, ki ga odločijo stariši ali oskrbniki učenčevi, bodi si angleškega ali slovenskega. — V osnovi štajerskih realk je za francoščino odločenih 27 ur po vseh 7 razredih, za slovenski jezik pa le 8 ur, po 2 na tjeden, in to le v spodnjih 4 razredih; angleški jezik je v gornjih razredih. Ker §. 11. določno ni povedal, katerega jezika da se učenci morajo učiti, jih je — po besedah Wretschkovega poročila — vsako leto nekaj, in sicer ne samo slovenskih, marveč tudi nemških učencev bilo, ki so si v gornjih razredih namesto francoščine slovenski jezik izvolili za učni predmet. — Ker je učni jezik itak povsod nemški, kar je po našem trdnem prepričanji največa napaka za slov. učence, moramo naravnoč izreči, da je predlagana postava slovenščini bolj na korist, nego na škodo, kajti slovenski stariši in skrbniki bodo vendar toliko sprevidnosti imeli, da učencem stokrat več koristi, ako se slovenskega, kakor pa angleškega jezika uče, in to sprevidijo tudi Nemci sami, kakor je poročevalec povdarjal. Kakor tedaj stvari stoje, je edino le obžalovati, da ni slovenščina obligatna tvarina po v s e h 7 razredih.
Postava torej sama ob sebi — ker do slovenskega učnega jezika ne moremo priti — še ni tako huda, dasi je enostranska; hujše je pa to, kako da Nemci in nemčurji o nas sodijo, kajti nam to vse upanje pobija, da bi kedaj do popolne narodne pravice prišli. Slov. poslanci: dr. Domin-kuš, dr. Srnec iu dr. Vošnjak so storili svojo dolžnost, da so kazali na enostranost določbe zastran slov. jezika, s kterim se — po besedah g. dra. Dominkuša — vedno dela, kakor da je ubog „nebodigatreba". Da ni nobeden slov. poslancev govoril o potrebi slovenskega kot učnega jezika pri slovenskih učencih, ampak so povdar-
jali le to, da bi naj obligaten predmet bil, 8e ne more grajati, kajti tirjatev popolne narodne pravice vzbuja le smeh ali roganje pri večini graške zbornice. Želeli bi pa bili, ko bi bil eden ali drugi naših poslancev prestregel obče znane, jalove ugovore od nemške strani, alj ko bi bil vsaj eden se oglasil potem, ko so naši zagrizeni nasprotniki tako krivično in razžaljivo, brez vsega znanja glede slovenskega slovstva, o slovenskem jeziku govorili.
Naj podamo nekoliko drobtinic ovsenjaka, ki so nam ga ob tej pritiki nekteri prevzetneži drobili, da se vendar enkrat prepričamo, da — dokler nam taki ljudje pravice delali bodo — nikdar do narodne ravnopravnosti ne pridemo. Nemec Walterskirchen odreka slovenskemu jeziku vso znanstveno veljavo in pravi: „Za-stran drugega dež. jezika (slovensk.) mislim, da je zadosti, ako učenec dotlej pride, da zamore „praktično" v njem govoriti, bolj natanko — po slovnici — se ga pa ni treba učiti, češ, da učenci, prišedši iz slov. strani, že umejo dosti „praktično" slovenski govoriti. V svoji velikonemški hitrici še baron pomislil ni na to, da se je s tem hudo vrezal. V eni sapi namreč pravi, da slovenski učenci dovolj „praktične" slovenščine iz doma prinese», ter jim ni treba teoretičnih jezikoslovnih znanosti , potem pa vendar predlaga, da naj bo slovenščina obligaten predmet za one, kterih stariši alj skrbniki to žele. Tedaj „praktična" slovenščina, t. j. takošna, kterovsak ume! Po tem takem — ker se ni treba po knigi učiti slovenščine, bi naj po mislih Walterskirchna naši tehnikarji, stavbarji itd. blizo takole „praktično" slovenski govorili, da jih vsakdo ume: „Tukile unterštelate šperbam, da böte na štrebmaver naprej puval! Also, izgrobate boden in frgrobate, pa frkajlate šperbam, pa bo fertig!" To bo „praktičen" slovenski jezik, in drugega ne more govoriti človek, ki se ni slovnice in tehniških besed v šoli učil. — Razloček med slovenskim in drugimi jeziki je temu velikonemcu ta, da so v drugih jezicih pisana učena dela, ktere le brati zamore, kdor dotične jezike zna; slovenski jezik pa za drugo ni, kakor da se v njem pogovoriti zamoreš, več se ga pa učiti ni treba. Zatorej predlaga, da naj bo rajši angleški jezik obligaten, slovenski pa le, ako že imajo stariši ali skrbniki poseben pasjon za to.
Omeniti še moramo drugega govornika, namreč poročevalca in dež. šolskega inšpektorja, doktorja itd. itd. Wretschkota, na kterega je dr. Vošnjak mislil, ko je v svojem govoru rekel: „Vlada najde pri svojem potujčevanju (dež. predsednik ugovarja: „Nikakor ne!") najbolj udanih pomočnikov pri onih odpadnikih (renegatih), ki fanatično proti lastnemu narodu postopajo, naj bi s tem jasno pokazali, da so polnokrvni odpadniki, in s tem dosegli, kar hočejo, da namreč vedno višje in višje stopajo." — Als't'n: naš deželni šol. inšpektor Wretschko je bil jezen nad slov. po-
slanci, ki so mu očitali, da je le o n to enostransko postavo letos kot c. kr. inšpektor v zbornico potisnol, je rekel med drugim tako in to-le: „Če bi v zvrševanju §. 19. ustava realke po zahtevanju slov. poslancev na narodno podlago se postavile, bi se brž pokazalo, da manjka vseh alj da bolj po pravici rečem, z večine učnih pripomočkov." — Ko bi germauizator Wretschko nekoliko poznal dela, ki jih je „Matica Slov." izdala, in ko bi si bil k srcu vzel že tačas znani namen kranjskega deželnega zbora, dovoliti 10.000 gld. za izdavanje šolskih knig, bi ga menda vendar nekoliko sram bilo, tako govoriti. Nam ne menjka toliko učnih pripomočkov, marveč le prilike rabiti jih!
Pri takih nazorih o slov. slovstvu se ni čuditi, ako Valuškov Matiček tudi temu ugovarja, da bi slovenski jezik vsaj iste pravice imel, kakor francoski ter bi se v vseh 7 razredih učil. To ni mogoče — pravi naš inšpektor — češ, da je v slovenščini premalo znanstvene tvarine, ter bi se z obširno porabo slovenščine ne doseglo to, kar se — s francoščino doseže; vrh tega bi pa več slovenskih učiteljev treba bilo! — Zamore li kaj bolj puhlega biti, kakor so ti s trte zviti razlogi? — Ravno tako je z izgovorom: „da ni za slovenščino sposobnih učiteljev, da se torej v premnogih šolah slovenščina suplentom dati mora." Zakaj pa prestavljate in odstavljate za slovenščino potrjene profesorje iz Štajerskega? In kako težko da je slovenske učitelje v službo spraviti, o tem bi g. Herman čudnih reči povedati zamogel. V slednji vrsti pa to očitanje zarad pomanjkanja slov. učiteljev — vlado zadeva, ona ima zato skrbeti, da jih je zadosti. — Sramotica mora slednjič ob-leteti človeka, če je res, kar je Wretschko povedal, da je namreč na mariborski realki „večina" učencev, ki se slovenščine učijo, nemške krvi, kakor se tudi v graški realki največ N e m c i (!) slovenščine učč! Kaj pa, ko bi med temi, ki so se v Nemce prekrstili, vsaj v Mariboru z večine pravi Slovenci bili? Če so pa res Nemci, ki bolj čislajo slov. jezik kakor pa Slovenci sami, ne bomo grajali zaslepljencev, pač pa tiste, ki so s svojo ponemčevalno politiko Slovence tako daleč spravili, da že ne vedó, ali so tič ali miš.
Walterskirchnov predlog, da se namesto slovenščine postavi kot obligaten predmet angleščina, slov. jezik pa starišem alj skrbnikom na voljo dá, pade pri glasovanji, obvelja pa z večino glasov predlog šolskega odbora, da je ali slovenščina ali angleščina obligaten predmet, kakor namreč stariši ali skrbniki odločijo. — Ali se pa naj v nižjih ali gornjih razredih slovenščina uči, to bodo gospodje dež. šol. svéta še le milostljivo odločili.
Na dnevnem redu je tudi bilo uravnanje plače dež. uradnikom, ki obsega 17 toček z resolucijo, da naj dež. odbor za to skrbi, da se uradni poslovi bolj po prostem naredijo ter se že zdaj
zmanjša število diurnistov, in da se naj, preden se službe vnovič razpišejo, preudari, ali se ne bi dale brez vse škode odpraviti?
Poročevalec Lohninger je v imenu fin. odseka zahteval, da se pred vsem v pretres vzame 17. točka, ki govori o vstanovljenji pokojninske zaloge za uradnike, ki bi se naj ustvarila s tem, da sedanji uradniki od priboljška, prihodnji pa od vse plače 10°/« za pokojnino puščajo, vrh tega pa oni, ki imajo 1000 gld. plače, 2°/0, oni pa, ki imajo nad 1000 gld., 3 % v pokojninski fond oddajejo! — Ker se pa v predlogih ozira le na nek tere vrste uradnikov, in ker imajo dosedanji uradniki pravico do penzijona brez vsega odštevanja od plače, se je vsa postava po predlogu Walterskirchna vrnila odseku v daljne pretre-sovanje.
Namesto 17. točke je pa bil sprejet predlog Pairhuberjev, ki je na vsako stran modrejši od odborovega, namreč: „Ustanovi se za vse deželne urade pokojninska zaloga s tem, da uradniki procente od svojih plač prikladajo; dež. odboru se pa naroča izdelati pravila, kako napraviti pokojninski fond in kako ž njim ravnati. Kot ravnilo mu naj služi, da se pri uradniških plačah, na kolikor temu že pridobljene pravice niso nasproti, procenti že odštevajo od 1. jan. 1874.
Konr. S e i d 1 s tovariši, med kterimi naha-joma tudi Janežiča, stavi predlog, da naj d. odb. opravilni red zbornice predela in v prihodnjem zasedanji načrt predloži. To je Seidl še vsako leto predlagal; on bi namreč rad, da se postavi manjše število poslancev za stavljenje predlogov, posebno pa, da je poslancu dovoljeno govoriti še tudi potem, ko mu je vlade namestnik svojo povedal.
Tako skrbi Seidl za — znižanje davkov — oder was.
Gospodarske stvari.
Bnčele po zimi.
M. Od zgodne pomladi do pozne jeseni se trudijo bučele dan na dan pri ugodnem vremenu od jutra do večera po travnikih in gozdih, po njivah in gorah, od cvetke do cvetke letaje, žlahtno blago, med in vosek nabiraje. Tako dolgemu delu je primeren tudi dolg počitek. V naših krajih, ko je ajda ocvetela in tudi druge pozne jesenske cvetlice se osule, to je konec septembra, začetek oktobra noter do prvega cvetja pomladi na leski, vrbi, olši, brezi, resju in drugih rano evetečih rastlinah, neha vsa živejša delavnost bučel in one uživajo počitek dolgega truda. V južnih krajih, za ktere je bučela prav za prav ustvarjena, je to drugače. Pod tamošnjim milim, vedno jasnim nebom, kder je cvetje in sadje o jeduakem času na
rastlinah, trpi čas počitka za bučele znatno krajše. Ali tudi v teh krajih nastopi leto za letom čas, v kterem bučele, če tudi dosti manj časa, počivajo, in reči smemo, da je počivanje bučelam n a-torna potreba. Pa to zimsko počivanje ni navidezna smrt kakor pri osah, sršenih in drugih zaželkah, ni popolno otrpnenje in trdo spanje, ampak le znatno zmanjšanje vse delavnosti na najnižjo stopnjo, kar je nasledek mraza, ki tudi, ako doseže previsoko stopnjo, bučelam smrt prinese.
Da si bučele v tem stanu kolikor mogoče največ toplote naredijo in si jo najdalje ohranijo, so zvlečejo v tesno kepo grozdu podobno, v kteri se za medenimi zakladi pomikajo. Ko bi jim tedaj ne bilo mogoče, v kepi zarad n ep r i lične lege satovja do medu priti, morale bi otrpniti in gladu pomreti.
To zimsko počivanje pa ne trpi celi omenjeni čas vedno enakomerno naprej. Ako nastopi pozimi rahlo, toplo vreme, postanejo tudi bučele so-pet bolj žive in to večo živost porabijo v to, da se za medom pomikajo, včasih tudi iz panja priletijo, pred bučelnjakom nekoliko sem ter tje pole-tavajo, prašijo in se iztrebijo. O takem primer-ljeju sme tudi bučelar pri njih kaj opraviti, če je neobhodno potrebno, sicer naj se pa pri bučelah pozimi vsega ongavljenja rajši izogiba.
V kepo ali grozd stisnjene bučele pa niso popolnoma nedelavne, ampak druga ob drugo se drgaje si toploto delajo in se med seboj pitajo. One namreč, ki so medu najbližje, zajemajo iz celic strd in jo sosedam dalje podajajo.
Ako jih toplo vreme iz zimskega počitka probudi, jim je to o novo padlem snegu zelo nevarno. Mehko vreme jih izvabi iz panja, sneg jih oslepi — v sneg počepajo in na tisoče poginejo. Treba je takrat žrela ali cele panje na kaki način , na primer s slamnatimi štorjami zasloniti in zakriti, da bučele vremenskega upliva ne občutijo.
Mir in pokoj je bučelam po zimi naj koristnejši; vse nadlegovanje, motenje in dreganje škodljivo in nevarno. Varovati jih gre toraj vsega ropota in nadlegovanja, bodi si po ljudeh ali živalih. Posebno miši, šišmiši, senice, detali in drugi nepovabljeni gosti in nadlegovavci se morajo od panjev odvračevati. Pri vsakem nadlegovanju se i bučele raztek6, grozd zapuste, toplota sred kepe se razkadi, in bučele, ki so se grozda ločile, radovedne, kakošna nevarnost jim preti, otrpnejo, da se nikdar več ne probudijo. Druge bučele se morajo živejše gibati, več povžiti, da sopet potrebne toplote zadobč in nasledek takega nemira je dostikrat griža in velik pomor bučel. Toraj po zimi bučelam mir in pokoj!
Cerkvene zadeve.
Nevarnost iu nada.
(Da'je.)
Država se mora ločiti od cerkve. — Najlepši cvet in sad, ki ga krščanska vera po kat. cerkvi na zemlji nastavlja, je krščanska država. Kajti vera Kristusova nima le namena , posamezne ljudi preroditi in požlahtniti, ampak kakor je Kristus Zveličar celega svetá, takó je tudi njegova vera v to namenjena, da kakor kvas nebeški vse razmere človeškega življenja prešine, da duh Kristusov vlada kakor v domači, takó tudi v srenjski in državni družini. Najležej in najbolj popolnoma dosega cerkva Kristusova svoj namen v krščanski državi. — Pa ravno krščanske države zdaj nočejo, ampak hočejo brezversko državo. Kristus se ne sme nikjer več imenovati v javnem življenji; na voljo, na zapovedi Kristusove se ni treba več ozirati nijemu vladarju ali postavo-dajalcu. Hočejo postav brez Kristusa, poslancev brez Kristusa, zborov brez Kristusa, politike brez Kristusa! Ali država, ki je pokorščino odpovedala Zveličarju, bo zastonj tirjala pokorščino za kterega koli gospoda na zemlji. Držav, od krščanstva odpadlih, konec je vselej bil in bo: krvavi prevrat in pogin! Ako tega nočemo, se tudi država od cerkve ločiti ne sme.
Narodnost se mora ločiti od cerkve. Kristusova cerkva je sicer mati in odgojiteljica narodov; kajti dano ji je povelje, širiti se po vsem svetu in „učiti narod e". Dosihmal so se tudi vsi narodi, ki so ji pristopili, dobro počutili v njenem naročji. Mnogim narodom, kakor tudi slovenskemu, je edina cerkva skozi stoletja branila narodnost, in jo pogina otela. Nasproti nam zgodovina pripoveduje o mnogih, nekdaj slovečih narodih, ki so pa po odpadu od kat. cerkve sramotno poginili. Njih imena še beremo v zgodovini, ali njih sledil na zemlji več ne najdemo. Tudi malemu slovenskemu narodu velja: če nočemo, da kot narod poginemo, se narodnost od cerkve ločiti ne sme.
Glejte, pošteni bralci! taka je nova vojska zoper sv. cerkev, in prav ta način vojskovanja je znamenje in pečat sedanjega časa. Sovražniki pravijo, da mučenikov sv. vere nočejo delati; ampak celó po pravni poti, to je, po postavah od njih samih izmišljenega novega prava hočejo cerkev častno pokopati in položiti med mrtve, z ostrim nožem novošegne pravice ji hočejo polagoma korenino za koreninoj izpodrezati, ter jo lastni osodi prepustiti, da se ob svojem času sama po sebi razruši in uniči. Izpodrezati ji hočejo korenino, ki jo ima v človeških srcih, ker hočejo vero ločiti od cerkve. Izpodrezati ji hočejo korenino, ki jo ima v javnem življenji, v krščanskih državnih postavah, ker hočejo državo ločiti od cerkve. Izpodrezati ji hočejo korenino, ki jo ima v ljubezni
in vdanosti narodov, v pobožnih narodnih šegah in običajih, ker hočejo narodnost ločiti od cerkve. Tak 6 osamljena cerkva brez živih korenin, to je brez žive dotike s človeškim srcem in s človeško družino, bi se ve da ne mogla dolgo obstati, in v kratkem času bi novi n e v e r c i na njenih razvalinah zapeli zmagovalno pesem: križ na Gol-goti smo podrli in Nazarejca smo premagali!
Ali ne bo jim obveljalo. Viharji in nevihte čistijo zrak in množijo plodovitost zemlje; tudi preganjanje čisti cerkveno obnebje, odnaša pleve in izmetuje dušno gnjilobo, zdravo moč pa krepi in zori najlepše čednosti. To kaže tudi sedanji čas; zat6 so nevarnosti cerkve ob enem tudi naše nad e.	(Konec sledi.)
Dopisi.
Iz Gradca. Pretekli ponedeljek bila je v deželnem zboru za nas poslušalce jako zanimiva seja. Poslanec g. Barenfeind je nemško-liberalni stranki in posebno gospodu c. kr. namestniku bral hude levite. Očital je vladnim krogom nedostojno in javno „p ruso vanje" pri svečanosti, s katero je tukajšnja realka praznovala cesarjevo 251etnico, ter h koncu stavil vprašanje: jeli c. kr. vlada ne bi morda hotela na odgovor pozivati tistega profesorja, ki je takrat tako neprimerno v svojem govoru hvalisal Pruse, Avstri-jane pa sramotil? —
Takrat je gosp. Barenfeind zadel golo resnico in je ž njo celo stranko v hudo zadrego spravil. To nam je kazal nemir, ki je postal v zbornici, posebno pa beseda „denunciant" (ovaduh), katera se je od desne strani slišala. „Denunciant" sem ali ta, resnica velja! Resnico sme in mora pošten poslanec brez ovinkov povedati!
Prej je „tagespošta" hvalisala vladi nasproti vsak korak, katerega je ta ali drugi ustavoverček na čast 251etnice napravil; sedaj pa imenuje dež. poslanca, ki je ravno o isti svečanosti v dež. zboru par poštenih besed spregovoril, „denuncianta"! — Dá, resnica je za nemirno vest najhujše bodalo in mi nič druga ne želimo, nego da vendar enkrat merodajni vladni krogi sprevidijo, kakovo da je in kamor vleče domoljubje naših ustavakov. Deželni zbor se sicer mora zadovoliti z odgovorom, ki mu ga je c. kr. namestnik dal; pa drugo vpra šanje je, more-li ta odgovor zadostovati tudi višjim vladnim krogom?!
Iz manborske okolice. (Nemčurska po-sil no s t.) Čudne more so nemčurji med blagimi Slovenci, ker hočejo vsakega narodnega moža iz-sezati, kakor poveda pravlica o strašni truti alj mori, ki se na človeka, posebno moškega spola rada vrže in ga s sezanjem celó oslabi. Enako delajo Nemci, ki so z Nemčije k nam privandrali in se začeli pri slovenskem kruhu pitati.
Zvedeli smo, da je že pri volitvah v državni zbor neki Nemec Nusterer, kramar v Kamci
prišel k narodnemu možu, g. Fr. Paku, posestniku in kovaču v Kamci, ter mu rekel, da zgubi delo pri desetih gospodarjih, ako s „farji" drži in Sei-dlna ne voli. — Pri volitvah za srenjski odbor je ta ljuti sovražnik Slovencev in katoliške stranke, „Strahova tenja", svoj izrek deloma izpeljal, ker g. Pak ni hotel za Seidlna glasovati. Kjer je Nu-sterer oskrbnik alj „loner", je že g. Pak delo zgubil. Tudi pri konservativnemu grofu d' Aver-nasu je oskrbnika pregovoril, da naj dalje gre s svojim delom. Ubogal ga je. v Tedaj mu je že delo pri 6 gospodarjev vzel. Cetiri še hoče odstraniti, ako mu bo izteklo. *)
V postavi za volitve se očitno lehko vsak prepriča, tudi Nusterer, da naj vsak voli po svoji dobri vesti. Ako pa narodnjak Nemca ne voli, mu hoče Nemec sredi med Slovenci — slovenski kruh vzeti! Vprašamo le, kaj bi storil Nusterer, ko bi Slovenec svoje rojake pregovoril, da naj ničesar pri Nemcu ne kupijo? Pa tako hudoben ni noben Slovenec.
Sramota za „izobražene" Nemce, ki vsaj hočejo izobraženi biti, pa so le nestrpljivi, surovi in grozoviti nasilniki, ki hočejo slovensko ljudstvo v sužnost spraviti, svobodo alj „freiheit" pa le za se tirjajo!
Toraj prosimo narodne gospodarje, da naj narodne obertnike podpirajo, da pri svojem narodnem vedenju škode imeli ne bodo !
Iz Gore pri Ptuju 6. t. m. Kadar je šola od cerkve ločena bila, smo morali dostikrat slišati, kako da bodo šole veliko boljše postale, češ, da bodo izvoljeni možje velikokrat šolo ogledovali, in potem vse storili, kar bo potreba. To utegne morebiti po mestih in velikih trgih biti, kjer taki izvoljenci postave zastopijo in svoje dolžnosti spolnujejo, po drugih krajih se pa to do zdaj ni še pokazalo, zakaj kmet postav ne ume, tudi nema časa jih študirati, ker on le samo svoje zemljišče obdelovati zna, od kterega živi, vse drugo pa, kar so mu pri šoli naložili, mu je neznano, in tako je zdaj učitelj sam svoj gospod, stori kar hoče, tako pa morajo šole rakovo pot iti.
Se le v kratkem se je zgodilo, da je neki učitelj gospoda kaplana naprosil, da je namesto njega šolo imel; rekel je namreč učitelj, da gre otroke popisovat, ali glej! tisto popisovanje se je na konjsko obernolo. Zvedili smo, da je s tistimi, ki so konjev popisovat hodili, za pisarja šel. Drugokrat pa je svojega prijatelja v vinske gore k veselici [sprevajal in kaplan je zopet njegovo službo moral opravljati.
Mislim tudi, da ne more s tem izgovarjati opuščene šole, da je otroke popisoval, kajti ni to učiteljeva dolžnost, marveč prvosednika kr. šolskega sveta.
*) G. kovač Pak naj išče zoper hujskalce, ki mu kvar delajo pri obrtniji, obrambe pri sodniji, ker je prepovedano po takih potih obrtniku škodo delati. Vredn.
Pri nas je bila pretečeno soboto občinska volitev v šoli, in ko so prišli otroci ob 9. uri, ne-kteri več kakor uro dalječ, se jim reče, da naj gredti nazaj domu, ker je v šoli volitev, pri kteri je učitelj tudi za pisarja bil. — Volitev je že dopoldne sklenjena in torej tudi šola prazna bila, in glej! ko otroci popoldan od dalječ v šolo pridejo, niso bili v poduk vzeti, ampak od šolskega očeta (nadglednika) nazaj domu poslani!
Tako gre pri nas zdaj šola naprej, in menda tudi po drugih krajih blizo ednako. Radi bi ve-dili, ali je šola za volitev ali za poduk postavljena bila, in tudi, ali učitelj za srenjskega pisarja, ali pa za učitelja plačilo dobiva?
Sv.„Lenart v Slov gor. 11. pros. (Nova šola). Šolska postava govori o „nravno-verski vzgoji", ki je namen ljudskih šol. Da se otrokom v šoli pobožnost in poštenost v srce vsadi, je brez dvombe želja katoliških starišev, ktere je nova šola nad glavo v stroške zakopala; je želja vseh, kterim je mar za blagor mladine in za ko-likoršni stalni vspeh ljudskih šol. Pri tej postavi je gotovo vse ležeče na onih, ki jo zvrševati imajo. In to so učitelji. Nekteri šolski sveti zastran odgoje malo umejo, drugi se v šolsko odgojo ne vtikajo, češ, da to pripada učiteljem, ki so za to postavljeni. Sme se torej reči, da so učitelji krivi, če se kal sv. vere v srcih otrok duši, namesto goji, in z večine tudi, če se našej narodnosti na kvar nemškutarjenje ravno v novej šoli šopiri. —
O našej šoli se je od neke nemčursko - liberalne osebnosti tukaj izreklo, da je i z g 1 e d n a učilnica, kakoršne ni od Ptuja do Cmureka (oj taki svet!) Ta učilnica ima že skoraj leta dni za nadučitelja g. Reicha, ki je ob priliki nekej materi djal: „Tukaj sem jaz šolmašter". In zares, kar on šolmeštruje, se je pri našej šoli mnogo spremenilo, ali na dobro, naj bralci razsodijo. Da se lani na Božjega telesa praznik nobeden učitelj ni potrudil pri procesiji otroke nadzorovati, je znano. A naznaniti moram še, da pri šolarski meši otroci tudi peli niso, ker je g. R. djal, da on ni organist, toraj tudi otrok v cerkvenih pesmih vaditi dolžen ni; otrokom pa, ktere je organist v petji izuril, je prepevati prepovedal! Tekoče šolsko leto se je spoljubilo tudi molitev pred in po poduku večkrat opuščati, nad čemur so se otroci zel6 zavzeli in kar je tudi stariše po vsej pravici razkačilo. Tako se otrokom ljubezen do molitve in duh pobožnosti zatira, nehalo pa bo tudi splošno cerkveno petje, ker se mladi svet že v šolskih letih pri božji službi prepevati odvadi. Minula bo zarad liberalnih novošegnih učiteljev — slava lepega narodnega petja cerkvenega po slov. goricah, ktero so v prejšnji dobi učitelji s hvalevrednim trudom pospeševali.
Pri takih razmerah se pač ni čuditi, da se učenci o praznikih pri cerkvi do krvavega stepejo, okol cerkve postopajo, cel6 v krčme zahajajo, na poti v šolo in domu kolnejo in razbijajo, da je ne-
voljen vsak, ki to vidi in čuje, da se v cerkvi brezbožno vedejo itd., kar se večidel sme goditi brez kazni. Da kateket s tako razbrzdano mladino v šoli celó nič opraviti ne more, se ume samo po sebi, kajti kjer strahú ni, ni tudi pameti. Kaj da bo iz takošne mladine priraslo, sluti vsak s strahom, posebno pa. stariši, ki za šolo tolike stroške imajo. V dobi „stare šole" je naša učilnica stala na leto morebiti 500 gld., zdaj deloma okraj, deloma srenjo nad 3000 gld. stane! In vendar se brati, računiti in pisati otroci menje naučijo kot poprej; in to je vendar za vsakega rokodelca potrebno. Negodnim otrokom se v glavo ubijajo za djansko življenje celó zgubljene reči.
Na sveti post so se v našej šoli naredile tudi „jaslica" in so bili otroci obdarovani, a ne vsi, kar je žalostilo neobdarovane in še nepokvarjenim srcem obdarovanih sošolarjev veselje zgre-nilo. Pri tej priliki je bil glavna oseba dr. J., menda kot novoizvoljeni „Bürgermeister" sv. Lenarta, s svojimi pisarji. Čudno je pa, da je iz sodnijske obravnave g. dekana in dr. Juga v Ce-lji znana „kuharica", omožena in sodnijsko ločena H., darove delila in vsak otrok ji je roko ku-šnoti moral! To je po pravici poštene farane žalilo, in upamo, da k takim slovesnostim otrok ne bodo več pošiljali, zarad kakih naušesnikov po 5 kr., kakor je nekoliko modrih že letos storilo. To je izgledna šola slov. Goric, pred kteroj se modro vladana šola v Ljutomeru skriti mora, kali?
Gospod prof. Ž o lgar iz Celja nas prosi, naj bi objavili, da nima on pri zadnjem dopisu iz Celja, kar se gimnazije tiče, nobenega deleža, kar brez ovinkov potrdimo. Pravi, da je gosp. poročevalec preojstro na gimnazijo pogledal in nadaljuje: „Res je, da se mladina navadno nekaj minut po osmih v cerkev pelje. To se pa godi zato, ker g. prof. veroznanstva in g. ravnatelj posamezne razrede pregledujeta, če so vsi učenci skupaj alj ne. *) Če med tem kaki učenec v šolo pride, ni treba misliti, da se na njega posebej čaka. Pri službi božji se vede mladina tako, da ji nima učiteljstvo nič oporekati. Kar se uradnih sporočil g. ravnatelja na preč. konzistorij tiče, je omeniti, da se ravnajo po opazovanji in sklepih učitelj-stva, kakor tudi po lastnem opazovanji in prepričanji ravnatelja samega". **)
*) Kaj pa drugi gg. profesorji delajo? Ali bi ne bilo primerno, če bi vsak razrednik v svoj razred pogledal ? Bi se mar ne spodobilo, ko bi se g. katehet, da lo-žje zbranih misli božjo službo opravlja, tega posla oprostil ?
Vredn.
**) O tem bi pač bilo mnogo govoriti; pa pustimo to. Naša in g. dopisnika edina želja je bila in je, odstraniti vse, kar je nravnemu vedenju mladeži na kvar. Dopisnik pa svojih opazek menda ni s trte zvil? Vredn.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V prihodnjih dneh — tako naznanjajo vladni listi — bode pod cesarjevim predsedstvom ministerski posvet, v kterem se bo pretresoval in določil načrt „cerkvenih" postav. Kaj da obsegajo te postave, še nihČer ne vč; da bi pa premalo nasilstva po pruskem kopitu ne bilo, hočejo ustavaki na vlado pritiskati, ter bodo osnovali „verski" (t. j. brezverski) odbor, ki bo izdelal načrt, kako katoličane po pruskem receptu dražiti in greganjati. — Posebno kričijo liberalni listi po civilnem zakonu, iz kterega pa — vsaj za zdaj — ne bo menda nič, ker je te dni vladna „N. fr. Pr." sama civilni zakon opisala kot „spaček", ki dela zakonskim sramoto pred svetom, žali po nepotrebnem vse verstva, ter je gnjusoba vsem (?) strankam v državi. Istina Je!
Štajersko. Dež. zbor je sklenil, da se tehnika državi prepusti na državne stroške. Stvar bo dokončana v drž. zboru, da bi le dobro! Vlada stavi trdi pogoj, da prevzame dežela 600.000 gld. stroškov za stavljenje nove tehniške šole. — Dež. predsednik je naznanil, da se živinska kuga dalje ni razširila, in dež. zbor je dovolil 20.000 gld., da se čisto zatere.
Na Kranjskem je zmagal pri volitvi v dež. zbor v Postojni župan A. Obreza s 43 glasovi proti J. Vilharju s 36 glasovi. Izvoljeni bo še le v zbornici pokazal, kaj da je: liberalec alj konservativec? — Dež. zbor je dovolil 10.000 gld. za izdavanje šolskih knig. Pravo!
Na Češkem sijajna zmaga vseh, od poštenih voditeljev nasvetovanih kandidatov za drž. zbor! „Mladi" so s pičlim številom glasov povsod na cedilu ostali, edini Sladkovski je zmagal, pa ne v svojem dozdanjem Kolinskem, ampak v Rovdniškem okraji, in to le po nepristojnem obnašanji kandidata, ki so ga konservativni narodnjaki priporočili, kteri je pa kukavica bil in SI. na svoje mesto posadil. —
V Zagrebu je ban Mažuranič zboru naznanil veseli glas, da je dobila postava o odgovornosti bana in odsekovih načelnikov kraljevo potrjenje, kar je zbornica z navdušenimi živio-klici na kralja do znanja vzela.
Razne stvari.
(Statistika). Preteklo leto je bilo v predmestni fari sv. Magdalene v Mariboru: 77 parov poročenih (4 več od 1. 1872.), 300 krščenih (68 več od I. 1872), 284 umrlih (lani 31 več).
V celjski fari je bilo 69 parov poročenih, 197 kršencev in 256 zamrlih. Umrlo jih je torej 59 več kakor je bilo rojenih. Iz tega pa ne sledi, da bi število prebivalcev pojemalo, marveč še ra-! ste, zlasti v mestu. Večje število umrlih daje
prav slabo preskrbljena mestna bolnišnica, v ktero se tudi tujci sprejemajo. Vrli tega so v Celji ječe, v kterih je vedno po 180 — 200 jetnikov, zmed kterib jih je poslednji 2 leti neprimerno veliko umrlo, lani 15. Uzroke je lehko pogoditi. Zdravega človeka, ki v zaporu lenobo pase, se bolezen tem ložje prime, ker je v zaprtih prostorih zrak bolj nezdrav. Tudi grizeči črv na vesti zdravju silno škoduje. — V Ljutomeru je bilo lani rojenih 191, umrlo jih je 106, poročenih je bilo 46. — V novem letu — pravi g. dopis. — močno ljudje mrjó; do 12. t. m. jih je že 13 umrlo.
(Žganjepivcem v svarilo.) Od sv. Tomaža se nam poroča: Sv. treh kraljev dan gre priden mož svoji ženi, ki že dolgo boleha, v Ormuž po zdravila. Revež se žganja napije, in že blizo doma pade ob 8. uri na večer v mlako, v kterej je komaj 7 palcev vode na visoko. Še le drugi dan so ga našli mrtvega, z glavo in eno roko v vodi. Tedaj zopet nesreča, ki opominja ljudi, da je žganje strup za dušo in telo.
(V pomirjenje.) Posestniku in tržanu g. H. v Ljutomeru je pri vincariji nagloma krava poginula, in nastal je vsled tega — hvala Bogu — le prazen strah, da se je kuga že sem pritepla. Telegrafično iz Ptuja poklicani zdravnik g. Solina je pa našel, da so drugi vzroki naglemu poginu.
(V Staremtrgu) bil je pred kratkim ponovljen star, alj prav za prav dogotovljen nov k rižev pot na grad, — delo kakoršnega znabiti na Slovenskem nikjer drugod najti ni. Podobe križ. pota so po slavuoznanih FUrichovih slikah v beli kamen, pešenjak, vrezane (Haut-Relief) in kapelice, v kterih so podobe vzidane, so zdaj celó novo, prijazno obliko dobile; zunanja olepšava kapelic je iz cementa. Nadjamo se, da bode nov križev pot ugaial pobožnim romarjem, ki v postnem času od delječ okrog tu sem dohajajo, pa tudi prijat-lom cerkvene umetnosti. Vse delo je prvzel in v občno zadovoljnost dovršil g. Fr. T e i c h m e i s t e r, akademišk podobar v Mariboru.
(O ljutomerski poŠti) nam dohaja pritožba, da ondašnji ekspeditor že dalje časa slovenskih listnic, nakazov in voznih listov nema. Tudi slovenskih recepisov nikakor noče izdelovati. Razun tega ravna s strankami jako surovo. Ako kteri kmet ali tudi drugi prinese kakov rekomandiran list, kedar on pisari, pusti ga čakati in čakati, ali ga pa še celó zavrne iz pisarne.
(Kat. pol. društvo v Vuzcnici) napravi 25. t. m. ob treh popoldne občni zbor v svojih navadnih prostorijah. Naj društvenikov nobeden doma ne ostane, prosi	odbor.
(Zastran letošnjega Šematizma) izvemo iz zanesljivega vira, da se bo začel te dni razpošiljati. Njemu dodana kronika pa, ktere tisk silno počasi napreduje in ktera utegne letos kakih 8 pol obsegati, se bode pozneje — menda meseca marca — razpošiljala.
(Spremembe v lavantinski Škofiji.) G. Juri Arzenšek, župnik v š. Rupertu nad Laškim, je imenovan za župnika v Grižah. Prestavljena sta gg.: Jožef Kunej za namestnika v Soboto, Anton D raz g za kaplana k sv. Barbari pri Vurmberzi. — Umrl je g. Juri T o fan t, deficient, v 56. letu starosti.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	7	70	6	90	7	50	_	—
Rži „ ....	5	40	4	90	5	_	4	70
Ječmena „ ....	—	—	4	50	4	_	—	—-
Ovsa , ....	2	30	2	50	2	20	—	—
Turšice (koruze) vagan .	4	60	4	80	4	—	4	45
Ajde „ .	4	10	3	65	4	50	4	10
Prosa	—	—	4	10	4	—	—	—
Krompirja „	2	30	1	80	2	—	—	—
	—■	—	2	K)	1	20	1	20
Slame (v šopkih) „	—	—	1	80	—	80	—	—
„ za steljo	—	—	1	10	—	60	—	95
Govedine funt ....	—	32	—	34	_	30	—	24
Teletine „ ....	_	35	—	36	—	32	—	24
Svinjetine „ ....	—	34	—	32	—	36	—	32
Slanine „ ....	—	34	—-	38	—	36	—	40
Najnovejši kurz! im Dunaju.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratniin srečkanjom .
Ažijo srebra.............
„ zlata .............
ti.	kr.
69	55
167	50
106	75
ViOlerijne številk«t
V Gradcu 10. januarja 1874: 43 2 51 14 13.
Prihodnje srečkanje: 24. januarja.
J,
T
Podpisaui naznanjajo vsem prijatlom ino žlahti v bližnjih in daljnih krajih prežalostno vest, da so po božjej volji naš preljubljeni oča
MATEJ DOMAJNKO,
kmet pri Kapeli,
dnč 28. grudna 1873 ob 12. uri dopoldne v 67. letu svojega življenja, po dolgi bolezni in po prejetih sv. zakramentih mirno v Gospodu zaspali.
Zahvaljujemo se posebno vsim, kateri so njih na dan pogreba v velikem številu spremljali.
Margaretha Domajnko, udova.
Matjaš, Andrej, Peter, njihovi sini.