Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 7-24 (2000)H Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni teoretsko-pregledni prispevekH Solomon Asch . Muzafer in Carolyn Sherif:fdve socialni psihologiji?f JANEZ BEEAJ Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH Povzetek: Med sodobnimi uebeniki socialne psihologije bi te.ko na.li kak.nega, v katerem sI obravnavanje konformnosti ne bi zaeelo z opisom Aschevega poskusa s ertami in Sherifovega X avtokinetienim ueinkom. Smiselno ju povezuje socialna norma: Sherif naj bi pokazal, kako se oblikuje Asch pa, kako se s pritiskom h konformnosti vzdr.uje. Ker sta avtorja navedena skupaj in povezana X istim pojavom, nehote nastane vtis, da gre za dve dimenziji iste socialnopsiholo.ke problematike obravnavane na podlagi istih teoretienih izhodi.e. Podrobnej.a analiza obeh poskusov ter primerjav miselnih modelov avtorjev, na osnovi katerih sta bila poskusa izvedena, pa nam poka.e, da utegne bito tak vtis napaeen. V resnici gre namree za dva dokaj razliena teoretiena modela, ki utegneta imeto komaj kaj skupnega o Kljuene besede: konformizem, socialno soglasje, norme, skupine, posameznik, socialno okoljI Solomon Asch . Muzafer and Carolyn Sherif:ftwo social psychologies?f JANEZ BEEA University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH Abstract: There is almost no current textbook of social psychology, in which the chapter of conformN ism would not start with the description of the Asch.s experiment with line-length and Sherif.s experiN ment with auto kinetic effect. Social norm is the bonding topic of the two. Sherif is supposed to havI shown the shaping of social norms, whereas Asch is supposed to have demonstrated how they arI maintained through the pressure on the subject to conform. Both authors are usually cited together anB because they are connected with the same phenomenon, one can get the impression that they arI talking about two dimensions of the same socio-psychological topic, discussed from similar theoretiN cal standpoints. But detailed analysis of both experiments and comparison of the cognitive models o . the authors that led to these experiments suggest that such an impression could be wrong. In fact, tw 1 different theoretical models are in question, which have barely anything in common o Key words: conformism, social agreement, norms, groups, individual, social environmen1 CC=302 1 *Naslov / address: izr. prof. dr. Janez Beeaj, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000 Ljubljana,HSlovenija, e-mail: janez.becaj@ff.uni-lj.siH 8fJ. BeeajH Bistvo konformnega vedenja je po M. Sherifu v tem, da se posameznik vede skladn 1 s standardom, oblikovanim v njegovi skupini, tudi takrat, ko se nahaja v drugiO skupinah, kjer veljajo drugaena pravila vedenja. Ee pod njihovim pritiskom popusti gre za popu.eanje, ee ostane zvest standardom skupine, iz katere prihaja, pa z konformnost (Sherif, 1967). Po tej definiciji v Aschevem poskusu s ertami niso bilI konformne tiste poskusne osebe, ki so sledile zavajujoeim odgovorom enotne veeine pae pa tiste, ki so odgovarjale pravilno, torej skladno s kriteriji, ki se uporabljajo . obieajnem .ivljenju . izven Ascheve eksperimentalne situacije. Taka razlaga teg slavnega poskusa je seveda ravno nasprotna tisti, ki danes prevladuje . socialnopsiholo.ki literaturi. V njej je ta poskus predstavljen kot prototip situacije ki sili h konformnosti, to je k ponavljanju s strani skupine vsiljenega odgovora. OI tem se ponavadi spregleda dejstvo, da Asch ni nikjer zapisal, da gre za poskus . podroeja konformiranja, in da tega pojava tudi ni definiral. Kljub temu se dana.njI pojmovanje konformiranja, .e posebno kadar je razumljeno kot spopad individualneg in socialnega (prim. Howit in dr., 1989), opira predvsem na ta poskus. Na drugo strani je navedena Sherifova definicija, ki jo je teoretieno utemeljil skupaj s svoj 1 .eno, v sodobni socialni psihologiji popolnoma pozabljena. Zdi se, da je na podroej konformiranja iz razlienih vzrokov pri.lo do kopice nesporazumov, ki so konen 1 pripeljali do prave .epistemolo.ke more., kot se je izrazila Paichelerjeva (Prez Mugny, Butera, Kaiser in Roux, 1994). Zanimivo se je vpra.ati, zakaj se je to zgodiloE Zdi se, da je problem mogoee povezati s .ir.o problematiko socialne psihologije predvsem z njenim nihanjem med sociolo.ko in psiholo.ko usmeritvijo, se pravi X nihanjem med te.o, ki se v socialni interakciji pripisuje bodisi socialnemu okolj bodisi posamezniku. Pri tem se ni mogoee znebiti obeutka, da se je vse skupaj zgodil 1 pod moenim vplivom .Zeitgeista., ki je v socialni psihologiji prevladoval zlasti sredo 20. stoletja, in ki je v ospredje postavljal vero v avtonomnega posameznika sposobnega samostojnega in kritienega predelovanja informacij ter neodvisneg odloeanja. Prav taka so bila Ascheva izhodi.ea za izvedbo poskusa s ertami, medte . ko sta Sherifa obratno poudarjala posameznikovo odvisnost od skupine in zavraeal ea.eenje nekonformnega vedenja, ki je v tistem easu postalo modno. Vtis je, d Sherifa s svojim pogledom na odnos med posameznikom in skupino oz. socialni . okoljem oeitno nista ustrezala prevladujoei paradigmi nastajajoee pozitivistiene in . laboratorij ter posameznika usmerjene socialne psihologije o Ali je Asch res zaeetnik raziskovanja konformnosti? So Asch in Sherif razumeli norme, ki naj bi se vzdr.evale s konformiranjem, na enak naein? Je ob klasiena poskusa v resnici mogoee zdru.iti, kot se to dela v sodobnih uebenikiO socialne psihologije? Taka in podobna vpra.anja si postavljamo v tem tekstu. Zanim nas primerjava miselnih modelov, ki sta vodila Ascha in Sherifa v izvedbo njuniO poskusov. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da utegneta biti v ozadju zelo razlien koncepta odnosa med posameznikom in skupino, ki ustrezata razliki med sociolo.k 1 in psiholo.ko naravnanostjo socialne psihologije. Da bi na postavljena vpra.anj lahko odgovorili, bomo pozorni predvsem na to, kako so Asch in oba Sherifa razumelo Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H kljuene pojme, povezane s konformiranjem. To so skupina, norme, socialno soglasjI ter odnos med posameznikom in skupino. Primerjava ne zajema celotnega dela Asch in Sherifov, omejena je predvsem na oba klasiena poskusa o Solomon Aschf Aschevo razumevanje skupinef Asch ugotavlja, da obstajata dva skrajna naeina razumevanja tega pojava. Po prve . gre za preprosto vsoto posameznikov, po drugem pa za samostojno kategorijo, s sebo lastnimi zakonitostmi delovanja. Za Ascha sta obe skrajnosti nesprejemljivi. Strinj se sicer s tem, da skupina ni preprost se.tevek posameznikov, vendar pa to .e nI pomeni, da skupina lahko obstaja kot pojav sam po sebi. Ker ji ni mogoee pripisato specifienih snovnih dimenzij, lahko po Aschu obstaja zgolj kot posameznikov predstava: .Doloeene skupinske dejavnosti niso mo.ne, ee vsak od sodelujoeih nim v sebi predstave o tem, kako lahko ravnajo drugi in kak.ni odnosi vladajo med njimi o Njihovo delovanje je skladno le, ee so te predstave pri vseh pribli.no enake. ... N osnovi takih predstav in dejanj, ki iz njih sledijo, nastajajo skupinske sile in skupinsko procesi, s pomoejo katerih je s sodelovanjem mogoee doseei posamezne cilje. (Asch 1952, str. 251.252). Skupina je potemtakem preseena mno.ica predstav, ki jih o nje . imajo posamezni elani. Tako nastane skupinska resnienost (.the reality of the group0 . prav tam, str. 253), katere pomembna dimenzija je jezik o Ker skupina ne more biti pojav sam po sebi in lahko obstaja le kot skupinsk predstava o njej, interindividualni mehanizmi ne morejo biti nie drugega kot odse . intraindividualnih: .Da bi lahko pri.lo do konverzacije med posamezniki, morajo to najprej imeti razvite ustrezne lastnosti; pojav socialno povezanih selfov je mo.en, e I pred tem obstaja individualni self. (Asch, 1952). Res je sicer, da skupina, ko enkra1 nastane, s svojim delovanjem lahko spremeni posameznika, tako da .enota ni veY posameznik, pae pa socialni posameznik., toda osnova za tak pojav je .e vedno . posameznikovih intrapsihienih lastnostih. Te so tiste, ki omogoeajo skupno delovanje obenem pa omogoeajo tudi posameznikom, da skupino lahko naredijo za objek1 svojega mi.ljenja in eutenja. To posamezniku .omogoea izredne mo.nosti svobodneg ravnanja, saj se s svojo presojo in kritienostjo lahko dvigne nad skupino. Elovek zn podvomiti o najbolj trdno zasidranih preprieanjih. To dejstvo ga sicer ne osvobaj skupinske odvisnosti, pae pa bistveno spreminja naravo njegove odvisnosti. Eepra . se v svojem eutenju in mi.ljenju ravna po skupini, pa ga ta ne vsrka popolnoma .. o Zaradi tega mu ni potrebno biti, in v resnici tudi nikoli ne more biti, zgolj instrumen1 socialnih sil. (Asch, 1952) o Socialna dejstva imajo po Aschu svoj izvor torej v posamezniku. Psiholo.k 1 raziskovanje zato ni usmerjeno v dru.bo samo po sebi, pae pa v raziskovanjI posameznika v dru.bi (Asch, 1952), saj je njegovo vedenje v pomembni meri doloeen 1 10fJ. BeeajH s tem, kar on sam kot posameznik razume in euti. Asch zavraea socialni determinize . in Durkheimov pogled na odnos med posameznikom in socialnim okoljem ter pravi da bo v svoji Socialni psihologiji (Asch, 1952) .posku.al obraniti svoje stali.ee, d so dejstva, ki se nana.ajo na socialno .ivljenje (kot npr. skupinska enotnost, vodenjI ali socialna organizacija), prav toliko dejstva, ki se nana.ajo na posameznika, ko1 percepcija zvoka in barv (Asch, 1952). Psihologija nasploh, in tudi socialna, naj sI zgleduje po naravoslovju in .e posebej po fiziki. Za dru.boslovje ima namree ena pomen, kot ga ima fizika za naravoslovje. Eeprav Asch sicer poudarja tudi pomeU socialnih procesov in sodi, da mora njihovo raziskovanje temeljiti na poznavanj odnosa med posameznikom in njegovim fizienim okoljem, pa je v ospredju njegovI strokovne doktrine vendarle oeitno dokaj avtonomen posameznik, ki je sposobeU samostojnega in kritienega predelovanja informacij o Asch ne pozna norm, pae pa pravilaf Asch izraza norma pravzaprav ne pozna, pae pa v svoji Socialni psihologiji iz let 1952 govori o pravilih (.rules.). Glede na to, kako jih opisuje, bi bilo mogoee sklepati da gre za nadredni pojem, ki vkljueuje tudi norme, eeprav Asch tega eksplicitno nI zapi.e. Loei pravila, ki jih oblikuje veeina, in pravila, ki jih postavljajo posamezniki o Taka delitev je redka, saj se norme tako kot konformiranje ponavadi povezujejo . skupino in ne s posameznikom. Znaeilna je Ascheva razlaga nastajanja pravil. P 1 njegovem mnenju je .dejstvo, da imamo ljudje interese, ki so lahko med seboj . harmoniji ali pa si nasprotujejo, in da elovek druge ljudi prepoznava kot nosilcI doloeenih interesov. (Asch, 1952). Da bi zadovoljili svoje interese, moramo dosee o ustrezno medsebojno skladnost. To zagotavljajo pravila, ki prepreeujejo zmedo iU kaos. Funkcija pravil je torej vzpostavljanje osnovnega reda, omogoeanjI predvidevanja oziroma usklajevanje razlienih posameznikov o Nastajanje pravil, kot ga razume Asch, ustreza teorijam socialne izmenjave iU ta socialnopsiholo.ka kategorija, tako kot norme pri Thibautu in Kelleyju (1959), no nie drugega kot zamrznjeno razmerje moei. Temu ustreza tudi Aschevo preprieanje da je z vidika posameznika vsako pravilo nujno omejevanje, ki ima lahko razlien 1 intenziteto (Asch, 1952). Iz tega izhaja, da posamezniki sledijo pravilom predvse . iz strahu pred posledicami njihovih kr.itev. Seveda pri tem ne gre za eisto prisilo, sa . je le .malo ljudi, ki bi se eutili ogro.ene v svoji svobodi, ko morajo poslati otroke n cepljenje ali v .olo. Ee je socialni red usklajen z lastnimi potrebami in cilji, potem s 1 pravila resnieno na.a. Samo takrat, ko se socialni red obrne proti na.im interesom dobijo pravila pomen pritiska in nasilja. (Asch, 1952) o Iz povedanega sledi, da Ascheva pravila potemtakem nimajo funkcijI strukturiranja okolja, pae pa le usklajevanje posameznikov in s tem prepreeevanjI zmede, do katere bi pri.lo, ee bi ti sledili zgolj svojim osebnim impulzom. Konflik1 med posamezniki v interakciji je impliciten. Prav zato je vsako pravilo v svoje . bistvu, tudi takrat, ko je sprejeto, .e vedno omejevanje o Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H1b Asch pozna soglasje, ne pa konformnostif Zanimivo je, da Asch izraza konformnost ni definiral in da ga, vsaj v prvih poroeiliO o svojem poskusu, tudi ni uporabljal. V svoji Socialni psihologiji iz leta 1952 jI Asch odgovore poskusnih oseb oznaeeval kot pravilne ali neodvisne (.correct., .inN dependent responses.), kot napake (.errors.) ali kot zmote zaradi vpliva veeine (.erN roneous announcements contaminated.). Poskusne osebe so bile neodvisne alo podrejene (.independence and submission.) ali pa so na razliene naeine popu.ealI veeini (.yielding.). Izraz konformnost, ki bi lahko imel pomen tehnienega pojma, jI uporabil le enkrat, in sicer v naslovu poglavja: .Independence, conformity, and conN sensus. (Asch, 1952), vendar pa nato v tekstu najdemo ponovno izraza .to yield. z eno vrsto odgovorov in .independence. za drugo. Beseda konformiranje se v te . poglavju sicer enkrat le pojavi, vendar ne kot tehnieni pojem, pae pa v obieajno glagolski obliki: .the individuals might have sought agreement for no other reasoU than to conform. (Asch, 1952, str. 487). Termina konformiranje tudi ni na seznam pojmov na koncu knjige. Pae pa se pojavi v elanku iz leta 1955. Asch v njem pro opisovanju poskusa sicer .e vedno uporablja izraz .to yield., proti koncu pa zapi.e da .ko v soglasju zaene prevladovati konformnost, postanejo socialni proceso neustrezni in posameznik se tedaj preda silam, ki zaenejo doloeati njegovo eutenjI in mi.ljenje. To, kar smo ugotovili, bi nas moralo skrbeti: namree da je nagnjenost O konformiranju v na.i dru.bi tako moena, da so popolnoma razumni in dobronamerno mladi ljudje pripravljeni belo imenovati erno. Vpra.amo se lahko, kak.na je na. vzgoja in kak.ne so vrednote, ki doloeajo na.e vedenje. (Asch, 1955). Na .alos1 Asch ni pojasnil, v eem je razlika med .to yield. in .to conform., in ker ni definira niti enega niti drugega izraza, tudi ne vemo zanesljivo, ee je zanj sploh kateri ime pomen tehnienega pojma. Zdi se, da gre za sopomenki, ki oznaeujeta posameznikov 1 nekritieno sledenje enotni veeini, kljub temu, da je njena sodba v jasnem nasprotju X lastnimi eutili o Pae pa Asch govori o pomenu socialnega soglasja. Ugotavlja, da je oblikovanjI socialnega soglasja nepogre.ljiv pogoj za dru.beno .ivljenje, saj smo ljudje meB seboj odvisni, ko gre za razumevanje, obeutenje in do.ivljanje resnienosti (Asch 1955). Toda ni vseeno, kak.no je to soglasje: .Kot smo videli, socialni obstoj zahtev soglasje; toda biti mora veljavno, ne pa nekaj praznega in nezanesljivega. SoglasjI izgubi svoj pomen, ee zaenejo posamezniki kot ogledala le odsevati drug drugega o Prav zato, ker .ivimo v okolju, ki je v najveeji meri doloeeno s psiholo.kimi proceso drugih ljudi, so pristni individualni prispevki tako nepogre.ljivi. Da bi imelo zana.anjI na splo.no sprejeto razumevanje lahko kak.en smisel, mora temeljiti na lastne . razumevanju. Potreba po socialnem soglasju zahteva, da so ga posamezniki sposobno zavrniti, kadar po njihovem mnenju ni toeno. Ee ne razmi.ljajo in presojajo na svo . naein, ee do stvari in oseb ne zavzamejo neodvisnega odnosa, ee se odpovedo svojo iniciativi in jo prepustijo drugim ..., s tem dovolijo, da se v soglasje vnese popoln 12fJ. BeeajH samoljubnost. S socialnega vidika je neodvisnost produktivna, saj je edino sredstv 1 za odpravljanje zmot in usmerjanje socialnih procesov v potrebno smer. Na drugo strani pa je popu.eanje (yielding) antisocialno, ker vna.a zmote in zmedo. Gol 1 pristajanje na nekaj ni dovolj; povzroei lahko spektakularno korakanje milijono . pod zastavo grozljivega .Weltanschaunga.. Enotna akcija, ki temelji na prostovoljno ali neprostovoljni potlaeitvi individualne izku.nje, je zloeest sociolo.ki proces. (Asch 1952, str. 495) o Posameznik je za Ascha sredi.ee dru.bef Po Aschu potemtakem ni posameznik toliko determiniran s svojim socialnim okoljem kot je res ravno obratno. Za Ascha je namree elovek sredi.ee dru.be (Asch, 1952) in tega kar se v dru.bi, to je v politiki, ekonomiji ali zgodovini, dogaja, ni mogoe I razumeti, ee ne razumemo posameznika. Po Aschu je posameznik celo zavezan neodvisnosti saj je drugaeno vedenje .antisocialno., ker ogro.a obstoj dru.be. Z Ascha posameznikova neodvisnost tako pomeni: .ostati zvest svoji pristni izku.njie popu.eati pa pomeni zanikati dokaze in potlaeiti dejstva, ki jih posredujejo lastn eutila, in si dovoliti dvom o lastni izku.nji. (Asch, 1952). Posameznik bi mora slediti trem moralnim normam: spo.tovati in upo.tevati bi moral mnenja drugih prav tako bi moral spo.tovati lastno percepcijo in preprieanja in moral bi biti po.teU v tem smislu, da jih drugim ljudem tudi sporoei (v Campbell, 1990). Posameznik so je torej dol.an prizadevati za oblikovanje konstruktivnega soglasja, vendar pri te . ne sme izdati samega sebe o Izhodi.ea za poskus s ertamif Za pravilno razumevanje Aschevega miselnega modela, na katerem temelji tudi njego . poskus s ertami iz zgodnjih petdesetih let, je pomembno poznavanje tedanjega easa o Jahoda (1959) opozarja, da se je do tega obdobja uveljavilo preprieanje, da ljudjI pod pritiskom socialnih vplivov ponavadi popustimo in da smo vee ali man . pripravljeni slepo slediti skupinam. Po njenem mnenju je bilo tedaj, tudi glede n razliene empiriene podatke, ustrezno vpra.anje, ali je nekonformnost sploh mogoea o Podobno ugotavlja tudi Asch, da so razlieni poskusi pokazali, kako se ljudje zarado sugestije ali presti.a prav nekritieno podrejamo raznim manipulacijam, s katerimo nam je mogoee prodati kakr.no koli idejo. Socialnim okoli.einam je bila v tem eas pripisana izjemno velika moe in posameznik se je zdel prav su.enjsko odvisen od si v skupini (Asch, 1952). ..ivimo v kriznem easu., pravi Asch, v katerem se jI izoblikovala predstava o eloveku, ki je prava karikatura. Za ilustracijo navaja lastnik in izdajatelja obse.ne verige easopisov, ki je svojim poroeevalcem dopovedoval, na . nikoli ne pozabijo dejstva, da pi.ejo za odrasle, ki delujejo na mentalni ravni 122 letnega otroka. Imeti hoeejo vznemirjenje, to so pripravljeni plaeati, in to jim je tore . potrebno dati. Zato je potrebno pisati o senzacijah, kriminalu in romantiki, ne pa 1 Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H13f zahtevnih temah, s katerimi se tako niso pripravljeni ukvarjati (Asch 1952). AscO meni, da utegne za vsem tem biti prej strah pred nekaterimi elovekovimi sposobnostmo in njegovim zdravim razumom kot pa njihovo podcenjevanje. K nastajanju tak 1 mraene podobe o eloveku pa naj bi po Aschu veliko pripomogla tudi psihologij sama, predvsem na podroejih propagande in ukvarjanja z javnim mnenjem. P 1 njegovem bi bil potreben ponoven raziskovalni razmislek, saj ee je ta slika pravilna niti elovek niti dru.ba nimata nobenega upanja (Asch, 1952). Iz tega sledi njego . sklep, da je potrebno nekaj storiti in se predvsem posvetiti temam, ki so bile do teda . spregledane. In prav to je bilo izhodi.ee za njegov poskus: .Izoblikovalo se jI mi.ljenje, da socialni dejavniki s svojo moejo lahko povzroeijo poljubne psiholo.kI spremembe. Pri tem se je su.enjsko podrejanje skupinskim silam razumelo kot splo.n 1 veljavno dejstvo, prezrla ali implicitno zanikala pa se je posameznikova sposobnos1 za neodvisno ravnanje, s katerim se pod doloeenimi pogoji lahko dvigne nad skupinsk 1 strast in predsodke. Na.a naloga je neposredno opazovanje interakcije meB posamezniki in skupinami, ko je vpra.anje popu.eanja socialnemu pritisku alo ohranjanja neodvisnosti bistvenega pomena. (Asch, 1952, str. 451). V teh izhodi.eih je tudi razlog, da se je Asch zavestno odloeil za popolnom strukturirano eksperimentalno situacijo, v kateri je mnenje veeine v oeitnem nasprotj z dejstvi: .V tem poglavju bomo poroeali o zaeetkih raziskovanja nekaterih okoli.ein ki vplivajo na posameznike, da takrat, ko gre za stvari, ki niso skladne z neki . dejstvom, kljub pritisku skupine ostanejo neodvisni ali pa pod tem pritisko . popustijo. (Asch, 1952, str. 451). Ascha torej ni zanimalo, kaj naredi elovek takrat kadar je negotov in odvisen od skupine. Dokazati je hotel zgolj njegovo sposobnos1 upreti se enotni skupini in z jasno strukturirano situacijo mu je pomagal, kolikor je lI mogel. Pri tem ga je postavil v konfliktno situacijo, ki je ni bilo mogoee spregledati . popolnoma enotna veeina je obeasno odgovorila drugaee, kot so poskusni osebo sporoeala lastna eutila. Poskusne osebe so se tako zna.le v precepu: ali naj sledij 1 svojemu vidu ali pa odgovoru enotne veeine. V sredi.eu Aschevega zanimanja je bil torej posameznik in njegova sposobnos1 kljubovanja enotni veeini, ne pa kak.en skupinski pojav. Ni ga npr. zanimalo, kak 1 se v skupini oblikuje ali vzdr.uje potrebno socialno soglasje ali pa kaj se dogaja . skupini kot posebni, samostojni socialni enoti in kako ter s eim deluje n posameznikovo vedenje. Skupina ima v njegovem poskusu le vlogo zunanjeg pritiska, ki je bila povrh vsega bolj agregat posameznikov kot pa resniena skupina kar sta pozneje upravieeno kritizirala Deutsch in Gerard (1955) o Asch z izsledki svojega poskusa ni bil zadovoljenf Navedli smo .e, da Asch z izsledki svojega poskusa ni bil zadovoljen in se je ob njiO spra.eval o ustreznosti vzgoje in vrednot tedanje dru.be (Asch, 1955). Njegov 1 razoearanje je razumljivo, saj je bila ob okrogli tretjini vseh napaenih odgovor koma . eetrtina vseh poskusnih oseb ves eas popolnoma neodvisna (Asch, 1958). In to . 14fJ. BeeajH fizieni resnienosti! Kak.en je ta vpliv potemtakem .ele v socialni! Ta podatek pae nI podpira postavljene hipoteze, da je posameznik v odnosu do dru.be in soglasja, ki sI v njej oblikuje, sposoben pokazati neodvisno in kritieno ravnanje. Toliko bolj je z to presenetljivo mnenje, ki ga najdemo v socialno psiholo.ki literaturi, da naj bi sI namree prav z Aschem spremenil pogled na posameznikovo avtonomnost (prim o Prez in dr., 1994). Do tedaj naj bi bil elovek predvsem neavtonomno bitje, ki se n svoje socialne okolje odziva predvsem na osnovi sugestije in hipnoze. Z Aschem p naj bi se situacija spremenila in posameznik naj bi . kot razmeroma samostojn psiholo.ka in racionalna kategorija . postal sposoben samostojnega odloeanja. N taki predpostavki temelji npr. predlog Howita in sodelavcev (1989), da bi izraX .norma. zamenjali s .pravilom.. V resnici Asch svoje hipoteze o posameznikovo avtonomnosti ni dokazal. Bolj nataneno: Aschevi izsledki ka.ejo, da posamezni celo tedaj, ko so izpolnjeni vsi pogoji za avtonomno ravnanje (jasno strukturiran fiziena resnienost), vsaj obeasno prej sledi napaenim skupinskim odgovorom kot p svoji avtonomni sodbi. Ta ugotovitev velja za tri eetrtine sodelujoeih poskusnih oseb o Ker pa veeina elovekovega socialnega vedenja poteka predvsem v socialni resnienosti posameznikova kritiena avtonomnost v odnosu do dru.benega socialnega soglasj postane .e dodatno vpra.ljiva o Muzafer in Carolyn Sherif Kako Sherifa razumeta skupinof Tako kot Asch tudi Sherifa zavraeata idejo, da bi za vedenje posameznika v interakcijo lahko veljale popolnoma druge zakonitosti kot za vedenje v drugih situacijah, se p obenem strinjata, da lastnosti interakcijskih situacij vendarle ni mogoee izpeljato neposredno iz zakonitosti individualnega vedenja (Sherif in Sherif 1956). Za Sherif je skupina socialna enota, (1) sestavljena iz doloeenega .tevila ljudi, ki so v doloeene . easu povezani v strukturo bolj ali manj trdnih vlog in statusov, ki (2) ima specifienI vrednote ali norme tako v eksplicitni kot implicitni obliki. Te uravnavajo vedenjI posameznih elanov, vsaj v vseh tistih primerih, ko je to za skupino kakor kolo pomembno. Vrednote, norme ali moralni standardi so produkt interakcije in je z njihov nastanek, spremembo ali vzdr.evanje potreben doloeen eas, zato je skupinI mogoee razumeti in preueevati zgolj v ustrezni easovni dimenziji (Sherif, 1967). T definicija sama po sebi ne bi bila nie posebnega, ee se za njo ne bi skrivalo znaeiln 1 razumevanje odnosa med posameznikom in skupino o Kako Sherifa razmeta odnos med posameznikom in skupinof Kljueni pojem za razumevanje posameznikovega znajdenja v okolju je za Sherif self (tudi self sistem ali ego . Sherif in Sherif, 1969). Z njim so povezana podroej Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H15f kot npr. .motivacija, medosebni in medskupinski odnosi, predsodki in druga stali.ea0 (prav tam, 383). Pri tem je morda potrebno opozoriti, da ima stali.ee pri SherifiO precej .irok pomen, saj oznaeuje ponotranjene socialne norme, ki pa zajemajo vsI od navad in tradicije pa do mode in vrednot. Avtorja razumeta self kot posebeU podsistem posameznikove psiholo.ke opreme (psychological makeup of individual in je sestavljen iz kombinacije tesno prepletenih stali.e do telesa, objektov, oseb dru.ine, skupin, statusnih in presti.nih simbolov, socialnih vrednot, ciljev in ustanov ki v resnienem .ivljenju doloeajo in uravnavajo posameznikovo povezanost z vsemo na.tetimi kategorijami. Self je torej v bistvu zbirka razlienih stali.e (Turner, 1990) o S pomoejo del Jamesa, Baldwina, Meada, Cooleyja, Piageta in Ausubela avtorj dokazujeta, da se ne oblikuje sam od sebe, zgolj z biolo.kim zorenjem, pae pa . pomoejo interakcije med otrokom in osebami v njegovem okolju (Sherif in Sherif 1969). Self sistem tako pomeni specifieno internalizacijo socialnopsiholo.kih kategori . doloeenega socialnega okolja. Pri tem avtorja izrecno poudarita, da ne gre za prepros1 prenos tovrstne opreme na otroka, pae pa za rezultat njegove interakcije z drugimo osebami, med drugim tudi z vrstniki. Rezultat internalizacije je zato vedno nekolik 1 drugaeen, toda kljub temu .e vedno tudi toliko enak, da je mo.no konstruktivn 1 sodelovanje o Bistvena funkcija self sistema je ueinkovito znajdenje v okolju, kar vkljueujI potrebno predvidevanje, do.ivljanje temeljne varnosti in sposobnost odloeanja. Z opravljanje te funkcije mora biti self sistem seveda dovolj stabilen. Toda, ker je . pomembnem delu sestavljen iz socialnopsiholo.kih kategorij svojega socialneg okolja, mora biti za ueinkovito funkcioniranje stabilno tudi okolje samo. Stabilnos1 je seveda v zadostnem poenotenju socialnega okolja, in ker ga je na makroravno praktieno nemogoee doseei, postanejo za posameznika v funkcionalnem smisl pomembni predvsem posamezni podsistemi, .e posebej referenene skupine. Stabilnos1 self sistema je tako odvisna od skladnosti s prav tako stabilnim socialni . podsistemom, saj se s celotnim socialnim okoljem praviloma ni mogoee uskladiti o Ueinkovitost posameznikovega self sistema je odvisna od enotnosti doloeeneg dela socialnega okolja zato, ker mu v preteklosti internalizirane socialnopsiholo.kI kategorije lahko prinesejo zadostno varnost in predvidljivost le v primeru, da jih . zadostni meri poznajo in upo.tevajo tudi ljude, s katerimi je v interakciji o Posameznikova usidranost v socialno okolje je iz tega razloga izredno pomembna iU obeutki ogro.enosti in negotovosti, ki se pojavijo ob natrganih socialnih vezeh spro.ijo okrepljena prizadevanja po pripadanju skupinam . in to za vsako ceno (Sheri . in Sherif, 1969). Ob dveh prirojenih neprijetnih stanjih, boleeini in strahu, se pro eloveku s tem pojavi .e tretje, izrazito socialnopsiholo.ko. To je anksioznost, ko1 Sherifa povzemata po Sullivanu, do katere pride v nestrukturiranih situacijah oz. oI ugotovljeni neskladnosti s socialnim okoljem oz. refereneno skupino. Po SherifiO torej skupine, v katerih se posameznik lahko znajde, niso enakovredne. Oblikovanj norm in konformiranje sta povezani predvsem s sodelovanjem v referenenih skupinah o To so tiste skupine, s katerimi se nekdo identificira ali katerih elan bi bil rad. 16fJ. BeeajH njihovo pomoejo oblikuje svoje standarde pravilnega presojanja in ravnanja (Sherif 1967) o Funkcija norme je za Sherifa strukturiranje dra.ljajske situacijef Za razumevanje delovanja skupin so po mnenju Sherifov pomembne predvsem norme o Preueevanje njihovega nastajanja naj bi bila sploh prva in glavna naloga nov 1 nastajajoee socialne psihologije. .lo naj bi za generieni pojem (Sherif in Sherif 1969), ki vkljueuje vrsto razlienih kategorij, katerih skupna funkcija je oblikovanjI vedenja v doloeenem socialnem prostoru: .V konkretni .ivljenjski situaciji najdem 1 norme povsod, kjer naletimo na organizirano dru.bo, tako primitivno kot bolj razvito.. o Za specifiene primere .socialnih norm. bomo .teli navade, tradicije, standarde, pravila vrednote, modo in vse druge kriterije za vedenje, ki so standardizirani z interakcij 1 posameznikov ... Te norme slu.ijo kot osrednje orientacijske toeke v izku.njaO posameznika in so vodilo za njegovo dejavnost. Ni nujno, da bi bila potreba po teO toekah zavestna, norma pogosto ueinkuje brez tega. (Sherif, 1967, str. 136). NormI so del nematerialne kulture, standardizirane so s skupinsko interakcijo in ne doloeaj 1 vsega vedenja, pae pa le tiste vidike in podroeja, ki so za skupino pomembni (Sheri . in Sherif, 1956). So vrednostna kategorija, saj je z njimi doloeena primernost oz o neprimernost vedenja. Zlasti je to razvidno iz odklonskega vedenja, katereg konformni elani skupine oznaeujejo kot .nespametnega., .ogro.ujoeega. .nevarnega. ali .izdajalskega. o Sherifa opozarjata, da je elovekovo vedenje rezultanta delovanja dveh vrs1 dejavnikov: notranjih in zunanjih. Med zunanje dejavnike spadajo npr. razlieni objekto in dogodki kot tudi socialni vplivi v obliki sugestij, skupinskega pritiska, drugiO oseb, kulturnih produktov ipd. Notranji dejavniki pa so sestavljeni iz trenutniO subjektovih interesov, motivov in telesnih stanj (npr. utrujenost in eustveno stanje ter socialno oblikovanih dejavnikov, kot so socialna stali.ea, identifikacija, predsodki jezikovni repertoar, ponotranjene socialne norme ipd. (Sherif in Sherif, 1956). NormI kot kulturni produkt in oblika skupinskega pritiska so tako lahko zunanji dejavnik kadar so ponotranjene, pa notranji . v tem primeru govorimo o socialnih stali.eih. Vse na.tete kategorije delujejo kot dra.ljaji, ki silijo k specifienim oblikam vedenja o Toda, ker jih na eloveka naenkrat deluje zelo veliko, se na vsakega posebej ni mogoe I odzvati, pae pa le na njihove kombinacije. Na tem dejstvu temelji psiholo.ka tendenc po strukturiranju zunanjih in notranjih dejavnikov, kar pomeni usklajevanje vseO pomembnih dejavnikov, ki skupaj sestavljajo dra.ljajsko situacijo v smiselno celoto na katero se je potem mogoee odzvati. V bistvu gre za subjektivni proces, saj lahk 1 razlieni posamezniki isto situacijo strukturirajo razlieno in se nanjo tudi razlien 1 odzovejo. Po Sherifih predstavlja vsakokratna znaeilna specifiena prepletenos1 zunanjih in notranjih dejavnikov refereneni okvir in samo z njegovo pomoejo jI nastalo vedenje mo.no razumeti (Sherif in Sherif, 1956). Mehanizem psiholo.keg strukturiranja ne velja le za percepcijo, pae pa tudi za vse ostale psiholo.ke procese Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H16 kot so npr. presojanje, ueenje, spominjanje, predstavljanje, odloeanje ipd o Dra.ljajska situacija je bolj strukturirana takrat, kadar je manj mo.nosti z razlieno psiholo.ko strukturiranje, in obratno velja za manj strukturirano (Sherif iU Sherif, 1956). Povedano drugaee in bolj preprosto: slabo strukturirana dra.ljajsk situacija je tista, ki si jo je mogoee razlagati ali osmisliti na veliko razlienih naeino . in se potemtakem nanjo tudi na veliko razlienih naeinov odzvati. To pa, kot opozarjat Sherifa, eloveku povzroea te.ave. V self sistemu pride do napetosti, ki se ka.e ko1 anksioznost, negotovost, do.ivljanje osebne neustreznosti, osamljenost ali sra . (Sherif in Sherif, 1969). Za normalno eksistenco potrebujemo stabilno, to je enoznaen 1 okolje. Slaba strukturiranost zato povzroea negotovost ter zmedenosti in iskanjI neeesa, na kar bi se bilo mogoee opreti. Z nara.eanjem slabe strukturiranosto dra.ljajske situacije nara.ea tudi vpliv notranjih ter zunanjih socialnih dejavnikov o Samo po sebi se razume, da ta ugotovitev velja zlasti za socialno .ivljenje, ki jI polno alternativnih . tudi nasprotujoeih si mo.nosti. Fizieni svet je obieajno dovol . jasno strukturiran in . kar se njegove percepcije tiee . le redko konflikten. Socialn 1 .ivljenje pa je rado povezano z negotovostjo, zaradi eesar je pripadnost skupinam ki imajo vlogo oporne toeke, tako izrednega pomena o Motivacijska osnova za nastajanje norm je torej v elovekovi negotovosti, ki j 1 povzroei nova, .e neznana in ogro.ujoea situacija (Sherif in Sherif, 1956) in za kater 1 .e niso oblikovana jasna vedenjska pravila. Iz te transkulturne zakonitosti izhaj funkcija norm: predvsem zagotavljajo temeljni obeutek varnosti in ueinkovit 1 znajdenje v okolju ter seveda tudi stabilnost socialnih sistemov (Sherif, 1967) o Sherifova definicija konformnostif Sherifa o socialnem soglasju sicer ne govorita, njegovo implicitno prisotnost pa lahk 1 prepoznamo v formulaciji, da so norme .standardizirane z interakcijo posameznikov. o Ob tem seveda predpostavljamo, da do standardizacije ne prihaja pod prisilo, pae p prostovoljno o Temeljna toeka teoretienega modela obeh Sherifov je posameznikova potreb po psiholo.kem strukturiranju dra.ljajskih situacij, brez katere ni mo.no ustrezn 1 vedenjsko odzivanje. Obenem pa mora biti strukturiranje, kot smo .e ugotovili, vsa . v doloeenem delu socialnega okolja (npr. v refereneni skupini) dovolj enako, d posameznik lahko oblikuje funkcionalni self sistem in s tem potreben obeute stabilnosti, predvidljivosti in varnosti. Kot ka.ejo eksperimentalne hipoteze poskus z avtokinetienim ueinkom, lahko po Sherifih posameznik dra.ljajsko situacij 1 strukturira sicer tudi sam, vendar pa ima veejo te.o . kot dokazujejo tudi rezultato tega poskusa . skupinsko strukturiranje. Standarde ali norme, ki nastanejo v skupini posamezniki namree sprejmejo kot svoje osebne. Nujnost takega sklepa sledo pravzaprav .e tudi iz ugotovitve, da mora biti za ueinkovito delovanje self sistem socialno okolje dovolj enotno. Neodvisno individualno strukturiranje dra.ljajskiO situacij potemtakem v funkcionalnem pogledu ni mogoee, ker bi lahko pripeljalo d 1 18fJ. BeeajH prevee razlienih re.itev. S tem je skladna definicija konformnosti obeh Sherifov, ko smo jo navedli .e na zaeetku in je ravno obratna od dana.njih: .Konformnost, e I smo nataneni, pomeni vedenje v okviru standardov (norm), ki so se stabilizirali . predhodni interakciji. Koliko so skupinske norme psiholo.ko zavezujoee z posamezne elane, lahko preverjamo z opazovanjem njihovega vedenja, ko niso . stiku z ostalimi elani skupine. ... Posameznik lahko pod neposrednim pritiskom drugiO ljudi popusti (comply) ali pa tudi v novi situaciji ostane konformen z .e popre . oblikovanimi standardi. (Sherif, 1967, str. 258). Posameznikova psiholo.k zavezanost skupinski normi je seveda praviloma prostovoljna o Izhodi.ea za poskus z avtokinetienim ueinkomf Poskus z avtokinetienim ueinkom, ki ustreza nestrukturirani situaciji, naj bi dokaza pravilnost teoretienega pojasnjevanja nastajanja norm. Prva Sherifova (1967 predpostavka je bila, da bodo posamezniki v novi, .e neznani situaciji, za kater 1 nimajo ustrezne vedenjske opreme, takoj na zaeetku izoblikovali osebni standard, ko ga bodo nato uporabljali v vseh naslednjih primerih. Predpostavljal je torej, da b 1 razpr.enost individualnih odgovorov majhna in da bodo zgo.eeni okrog prviO odgovorov, ki bodo imeli pomen standarda. Ee se ti posamezniki z .e oblikovanimo osebnimi standardi znajdejo nato v skupini, bo pri.lo do zgo.eanja njihovih odgovoro . in oblikoval se bo skupni standard. S poskusom sta bili obe hipotezi potrjeni o Druga mo.nost, ki je zanimala Sherifa, pa je bila obratna. Navidezni premi svetle toeke je najprej presojala skupina. Skladno s postavljeno hipotezo se je . takem primeru oblikovala skupinska norma (standard), kar pomeni, da so se odgovoro vseh elanov skupine zgostili okrog doloeene toeke. Ko so nato poskusne osebI odgovarjale .e individualno, so oblikovano skupinsko normo z manj.imo spremembami uporabljale kot svojo osebno normo. V tem lahko vidimo, .vsaj prototi . psiholo.kega procesa, s katerim se v skupini oblikuje norma. (Sherif, 1967, str. 138) o Smiselna primerjava hipotez in izsledkov poka.e, da je skupinska norma bol . stabilna kot individualna. Predhodno oblikovani individualni standardi so se namreY v skupini z zgo.eanjem spremenili, medtem ko se je skupinski standard obdr.al . I tudi pri individualnem odgovarjanju o Primerjava obeh klasienih poskusovf .e na prvi pogled je med Aschem in Sherifoma kar precej pomembnih razlik. AscO je izpeljal svoj poskus v fizieni resnienosti, torej v popolnoma jasno strukturiraniO okoli.einah, v katerih o pravilnosti odgovora ni bilo nobenega dvoma. Sherif jI obratno izbral nestrukturirano situacijo, v kateri ni mogoee na objektiven naeiU preveriti pravilnosti odgovora. Tudi vloga skupine je v obeh primerih drugaena. Pro Aschu je enotna veeina s svojim drugaenim odgovorom izvor posameznikovI Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H19f frustracije, pri Sherifu pa sredstvo za njeno zmanj.evanje. Negotovost je tu povzroeen z nestrukturiranostjo situacije. Poleg tega Ascha ne zanima dogajanje v skupini, paY pa le posameznikova sposobnost neodvisnega vedenja. Sherif na drugi strani raziskujI skupinski proces, s katerim se oblikuje skupinski standard o Kaj vse te razlike pomenijo? Predpostavljamo lahko, da so posledic drugaenega razumevanja nekaterih temeljnih vpra.anj socialne psihologije, posebe . odnosa med posameznikom in socialnim okoljem. Ta razlika se med drugim ka.e . I v razumevanju norm. Te je mogoee razumeti na vsaj dva, precej razliena naeina o Ascha, ee njegovo .pravilo. razumemo kot normo, je mogoee uvrstiti v skupin 1 avtorjev, ki izhajajo iz teoretienega modela socialne izmenjave (npr. Thibaut in Kelley 1959) in skladno s tem normo razumejo kot razre.itev konfliktne situacije. Po mnenj teh avtorjev norma nastane s pogajanji razlienih posameznikov, z razlienimi cilji iU potrebami ter tudi z razlienimi (.e pred tem oblikovanimi) sodbami, mnenji, stali.ei preprieanji ipd. Funkcija norme je v tem primeru koordinacija razlienih posameznikov o Za Sherifa pa temelj za oblikovanje norm ni konflikt, pae pa posameznikova potreb po urejenem in stabilnem okolju oz. potreba po psiholo.kem strukturiranju dra.ljajskiO situacij, ki spro.i doloeene dejavnosti, ko se elovek znajde v nestrukturirani situaciji o Ee se to zgodi v skupini, potem skupinski standard postane tudi individualen. T norma torej ni .premirje., pae pa rezultat skupinskega strukturiranja, katereg veljavnost temelji na strinjanju. Ee je pri Thibautu in Kelleyu kot tudi pri Aschu . ozadju vpra.anje socialne moei, potem igra pri Sherifih glavno vlogo socialn 1 primerjanje, spro.eno z negotovostjo v nestrukturiranih okoli.einah. Norm tu tore . ne oblikujejo konkureneni, pae pa enako negotovi posamezniki. Tekmovalni odno . je s tem izkljueen in norma kot vedenjsko pravilo v svojem bistvu nikakor ne morI biti omejevanje posameznika, kot pravi Asch, pae pa ravno nasprotno. Je sredstvo z doseganje potrebne posameznikove varnosti. Funkcija norme v tem primeru no koordinacija razlienih posameznikov, pae pa skupinsko strukturiranje okolja o Drugaeno razumevanje norm vodi k prav tako drugaenemu razumevanj konformiranja in socialnega soglasja. Asch meni, da je soglasje v socialnih sistemiO sicer nujno, toda konstruktivno je le v primeru, da ga oblikujejo kritieni posamezniko . kar ustreza razumevanju norm kot sredstva za razre.evanje konfliktnih situacij. E I uporabimo Festingerjevo (1950) terminologijo, lahko reeemo, da motivacija z sodelovanje v tem primeru prihaja s storilnostnega podroeja skupinske dinamikI (skupinska lokomocija ali gibanje skupine proti konkretnemu cilju). V skupini jI mogoee narediti vee, hitreje in bolje, ee se razlieni posamezniki med seboj za t 1 dovolj uskladijo. Zahteva se torej enotnost, kar pa v okviru skupinske lokomocije nI pomeni tudi enakosti. Celo obratno, eim bolj so elani skupine razlieni (in tudi kritieni) tem bolje je to za skupino pri njenem odloeanju, seveda ee lahko to pestrost obvlada o Gibanje skupine proti postavljenemu cilju je tudi tisti del skupinske dejavnosti, znotra . katerega je mogoee objektivno dovolj dobro presojati, katere odloeitve so dobre iU katere slabe, in uspe.nost celote je v resnici odvisna od kakovosti prispevko . posameznikov. Razlienost pa gotovo ni vee dobrodo.la, ko gre za izvajanjI 20fJ. BeeajH oblikovanih pravil. Tu postane pomembna enotnost, toda norme so vendarle rezulta1 predhodnega spopada razlienih mnenj, sodb in preprieanj. Ee tega spopada ni, sI verjetnost, da bodo oblikovana pravila ueinkovita, seveda zmanj.a o Razumevanje norm obeh Sherifov pa ustreza Festingerjevi (1950) socialno resnienosti. Ta seveda ni nie drugega kot strukturiranje okolja in lahko obstaja zgol . ob pristnem soglasju. Na tej ravni skupinske dinamike pa je za razliko od gibanj skupine proti postavljenemu cilju poleg enotnosti potrebna tudi enakost: bolj kot s 1 elani skupine resnieno konformni z ustvarjeno resnienostjo, bolj je ta trdna predvidljiva in varna. Napaenost ali pravilnost tovrstnih socialnih konstruktov jI objektivno neugotovljiva, saj je isto dra.ljajsko situacijo mogoee strukturirati n razliene naeine, ki pa so funkcionalno lahko vsi ustrezni. Veljavnost je zato doloeen s soglasjem in s tem je kritienost elanov, ki sestavljajo veeino, izkljueena. Ravn 1 obratno, veeina je tista, ki s konformnim vedenjem .eiti socialno resnienost, s tem p tudi ueinkovitost individualnih selfov, ki se oblikujejo na njeni osnovi. Ta funkcij skupine je bila po mnenju Sherifov v tistem easu spregledana. Do tega naj bi pri.l 1 zato, ker naj bi del takratnih psihologov in drugih dru.boslovcev brez potrebniO strokovnih dokazov naredil iz nekonformnosti vrlino najvi.je vrste: .Beremo lahk 1 celo razprave o tem, ali je elovek po svoji naravi konformist in lahek plen socialniO sil ali pa iskalec resnice, kar pomeni, da ga .e narava sama sili k neodvisnosti. TakI formulacije spominjajo na prerekanja med instinktivisti, ali je elovek altruistieen alo sebieen, kooperativen ali tekmovalen. (Sherif, 1967, str. 166). Toda, pravita Sherifa nekonformnost .e zaradi vzdr.evanja norm ne more biti za.eljeno vedenje in njen 1 povzdigovanje kot vrednote, ki obstaja sama po sebi, ni nie drugega kot posledic nevzdr.ne dihotomizacije posameznika in skupine ter z nieimer utemeljene nujnosto medsebojnega izkljueevanja. Tak ali drugaeen normativni sistem je bistvena lastnos1 katere koli elove.ke skupine in vzdr.uje se lahko zgolj s konformnostjo, tore . prostovoljno in s soglasjem. Samo na ta naein je elovekovo okolje dovolj predvidljiv 1 in psiholo.ko varno (Sherif, 1967) o ozadju norm, socialnega soglasja in konformiranja je seveda vpra.anjI odnosa med posameznikom in socialnim okoljem oz. vpra.anje socialne motivacije. Vtis je, da se prav na tej toeki Asch in Sherifa najbolj razlikujejo. Temelj skupinskI dinamike je pri Aschu doloeeno .tevilo oeitno avtonomnih individualnih selfov, ko se zaradi la.jega doseganja doloeenih ciljev pove.ejo v skupino. Skupinska resnienos1 ni nie drugega kot preseena mno.ica individualnih predstav o mo.nem, verjetne . ali nujnem ravnanju drugih elanov skupine. Sherifa pa elovekov self ali ego razumet ravno obratno. Po njunem preprieanju gre za psiholo.ki konstrukt, ki predstavlj ponotranjeno strukturo okolja, kakr.na se je oblikovala v doloeenem socialne . sistemu. Posameznikov self tako ni pogoj za socialno interakcijo, kot pravi Asch pae pa njena posledica. In skupinska resnienost ni preseena mno.ica individualniO predstav, pae pa skupaj izoblikovan konstrukt, s katerim je strukturirana doloeen dra.ljajska situacija, ki .ele nato postane tudi individualna oprema. IndividualnI predstave torej niso pogoj za nastanek skupinske resnienosti, pae pa obratno, skupinsk Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H21f resnienost je temelj za nastajanje uporabnih individualnih modelov. Seveda se pro tem samo po sebi postavlja vpra.anje, kdo ima prav, saj si le ste.ka predstavljamo da bi bilo istoeasno res oboje: da je individualni self predpogoj za oblikovanjI socialnega in socialni za oblikovanje individualnega o Z vidika sociolo.ke socialne psihologije bi morala imeti bolj prav Sherifa toda tudi onadva ne verjameta, da bi se posameznik v socialni interakciji ravnal p 1 kak.nih drugih psiholo.kih zakonitostih, kot se sicer. Kaj potem pomeni, da lastnosto interakcijskih situacij ni mogoee izpeljati neposredno iz zakonitosti individualneg vedenja (Sherif in Sherif, 1956)? Vpra.anje je zapleteno, saj se nana.a na problematik 1 socialne motivacije in presega okvir tega zapisa. Zelo na kratko pa vendarle lahk 1 ugotovimo, da se razlika med Aschem in Sherifoma morda najbolj jasno vidi . funkciji, ki je pripisana normativnemu sistemu . se pravi skupinski ali socialno resnienosti. V obeh primerih gre za izdelek doloeene socialne interakcije, toda pro Aschu je funkcija te socialnopsiholo.ke kategorije predvsem koordinacija razlieniO posameznikov, ki v danem okolju posku.ajo doseei doloeen cilj. Normativni siste . je v tem primeru sestavljen iz pravil, ki urejajo sodelovanje, in seveda tudi iz doloeeniO sodb, preprieanj, mnenj tako o fizienem kot socialnem okolju, v katerem se vsI skupaj odvija. Iz tega, da Asch za nastanek ueinkovitega soglasja zahtev posameznikovo kritienost, je mogoee sklepati, da je posameznik torej sposobeU objektivno veljavnega spoznavanja okolja, in da tako oblikovan normativni siste . pomeni, ee .e ne kopije, pa vsaj dober pribli.ek resnienosti. Za Sherifa pa normativn struktura kot skupinski izdelek ni spoznavna kategorija, pae pa konstrukcij resnienosti. Do te pride vedno, ko nestrukturiran kompleks delujoeih dra.ljaje . povzroei negotovost, oblikovanje primernega standarda vedenja pa nato zagotovo potreben obeutek varnosti in obvladovanja. Pri Sherifih gre potemtakem z konstrukcionistieni pristop, po katerem je vsaj doloeen del okolja, v katerem .ivo elovek, socialno konstruiran. Ta zakljueek temelji na trditvah, da je isto dra.ljajsk 1 situacijo mogoee strukturirati na razliene naeine in da toenosti odgovora ni mogoe I preveriti na objektiven naein. Nana.a se predvsem na izhodi.ea poskusa X avtokinetienim ueinkom in zato ne more veljati za delo Sherifov v celoti. Na to jI potrebno posebej opozoriti, ker avtorja na drugih mestih navajata tudi formulacije ki niso prav nie konstrukcionistiene. Tako npr. menita, da bo razvijajoea se znanos1 seasoma nadomestila .koncepte., ki pomenijo prevladujoe naein mi.ljenja, izpolnjeU s predsodki in napaenim vdenjem (Sherif, 1967). Podobno velja tudi za Ascha, ko tudi pozna socialno resnienost in ugotavlja, da so dejstva iz tega sveta prav tak 1 resniena in doloeujoea kot tista, ki so povezana z naravo. Tudi to bi lahko bil 1 konstrukcionistieno gledanje, ee Asch ne bi bil obenem prepriean, da je veljavnos1 teh dejstev mogoee objektivno preveriti (Asch, 1952). Skratka, razlike, ki jih t ugotavljamo, se nana.ajo predvsem na oba klasiena poskusa ter splo.no razumevanjI pojmov, ki se obieajno povezujejo s konformiranjem: skupina, norma (pravilo) iU soglasje. Primerjava celotnega dela Ascha in obeh Sherifov bi gotovo pokazala tudo marsikatero podobnost o 22fJ. BeeaB Razlieno razumevanje elovekovih spoznavnih zmo.nosti v odnosu do okolj se ujema z razlikami v razumevanju odnosa posameznika in skupine. Ee posamezni lahko sam odkriva in spoznava zakonitosti svojega okolja, potem je od skupine lahk 1 odvisen zgolj v doseganju takih konkretnih ciljev, katerih sam ne more doseei ali p bi za to potreboval prevee easa in/ali energije. Ee pa je okolje socialni konstrukt katerega veljavnost je odvisna od stopnje socialnega soglasja, pa je posameznik oB skupine odvisen ne le v popolnoma praktienem pogledu, pae pa tudi, ko gre z temeljno znajdenje v okolju oz. za temeljno eksisteneno varnost. Pri tem je pomembno da normativni sistem po Sherifih ne nastane kot posledica barantanja in pogajan . med konkurenenimi posamezniki, pae pa kot skupna re.itev, do katere pride skupin enako izgubljenih ali ogro.enih posameznikov. Izdelek je resnieno skupinski in .elI kot tak uporaben tudi za posameznike o Ali je torej mogoee zdru.iti nasprotujoei si trditvi o odnosu med individualni . in socialnim selfom? V nekem smislu bi se to morda lahko zgodilo. Namree, z konstrukcijo resnienosti morajo biti potrebne sposobnosti gotovo v posameznikue skupina, ki nima svojih specifienih snovnih dimenzij, jih pae ne more imeti. Gre z sposobnost abstrahiranja, oblikovanja simbolov in njihovo komunikacijo. Z Asche . bi se torej lahko strinjali, da je orodje za nastanek normativnega sistema nujno . posamezniku. Toda izdelek, ki nastane s kombinirano uporabo individualnih orodij posameznika vendarle presega, in to iz dokaj preprostega razloga. Njegova funkcija to je zagotavljanje temeljne varnosti, je mogoea zgolj ob zadostnem socialne . soglasju. Za eloveka seveda velja enaka zakonitost kot za vse ostale organizme: . nestrukturiranem okolju ni .ivljenja. Za ustrezno odzivanje na razliene dra.ljaje iX okolja mora organizem imeti potrebno vdenje. Pri eloveku je to predvsem socialn 1 oblikovana normativna struktura, zato je v tem pogledu od svojega socialnega okolj eksisteneno odvisen (podrobneje o tem glej v Beeaj, 1997). Aschevo trditev, da . skupini ne more biti nieesar, eesar ni v posamezniku, je torej mogoee sprejeti, ee pro tem mislimo na elovekove sposobnosti, ki so kot orodje potrebne za oblikovanjI socialnih konstruktov. Trditev Sherifov, da lastnosti interakcijskih situacij ni mogoe I izpeljati neposredno iz zakonitosti individualnega vedenja, pa lahko prav tak 1 sprejmemo, ee pri tem mislimo na izdelke socialne interakcije, ki so po svoji vsebino sicer lahko razlieni, po funkciji pa vendarle enako eksisteneno pomembni: strukturiraj 1 okolje in s tem omogoeajo temeljno varnost. Seveda se tudi socialno oblikovan normativna struktura ne more nahajati nikjer drugje kot v posameznikih. Toda oB ostalih intrapsiholo.kih kategorij (individualna stali.ea, vrednote, norme, predsodko in razliene druge oblike vdenja) se razlikuje po tem, da ni nastala kot posamezniko . produkt, pae pa predvsem kot produkt procesov socialnega prostora. Obeh kategori . seveda ne moremo popolnoma loeiti, saj so v enem in drugem primeru vedno udele.eno tako notranji kot zunanji dejavniki. Individualizirana varianta normativne strukturI je seveda uporabna le pod pogojem, da imajo tudi drugi elani istega socialnega sistem pribli.no enako opremo. Veljavnost posameznikove spoznavnosti ali vdenja o svoje . okolju postane s tem v pomembni meri odvisna od soglasja v socialnem okolju, . Asch in Sherif: dve socialni psihologiji?H23f tem pa, gledano funkcionalno, ne more biti klasiena individualna psiholo.k kategorija. V tem smislu normativno strukturo, ki je socialni konstrukt, razumem 1 kot nadosebno kategorijo o Kritienost elana veeine, ki s svojim soglasjem vzdr.uje normativno struktur 1 oz. socialno resnienost, je seveda nesmiselna, ker ne ogro.a skupinske, pae pa svoj 1 lastno . individualno opremo, brez katere ni temeljne varnosti. Toda ob tem je nujn 1 potrebno opozoriti, da tu o odnosu med posameznikom in skupino govorimo le n generieni ravni in da je ta problematika v vsakdanjem .ivljenju lahko precej drugaena o Dejstvo je namree, da je socialno okolje razdeljeno na nepregledno mno.ico skupin da je vsak posameznik obenem elan mnogih razlienih skupin in da imajo le redkI med njimi za doloeenega posameznika pomen referenenih skupin. To pomeni, da sI v resnici lahko zgodi tudi to, da je posameznik kritieen do posameznih elemento . socialne resnienosti. Po Sherifovi definiciji konformnosti se to zgodi posameznikom ki se v drugih skupinah vedejo konformno z normami svoje skupine! Taki primeri ee so na.i zakljueki pravilni, morajo potemtakem biti znaeilni predvsem z medskupinske odnose, praviloma pa jih ne bi smelo biti znotraj referenenih skupin ko gre za stvari (preprieanja, vrednote, norme, predsodke ipd.), ki so za te skupine iX kakr.nih koli razlogov pomembne o Zakljueimo lahko z ugotovitvijo, da v primeru Ascha in obeh Sherifov ne grI toliko za dva razliena vidika istega problema znotraj enotnega teoretienega modela ampak bolj za dve bistveno razlieni socialni psihologiji, od katerih prva ustreza bol . psiholo.ki, druga pa bolj sociolo.ki socialni psihologiji. Glede na prizadevanj sodobne evropske socialne psihologije bi morala danes imeti prednost strokovn doktrina obeh Sherifov, vendar nie ne ka.e, da bi se kaj takega lahko v resnici zgodilo o Socialna psihologija se je v svoji polpretekli zgodovini namree .e veekrat posku.al preusmeriti od individualistiene naravnanosti k bolj socialni, vendar se je vedn 1 znova, kot ugotavljata Farr in Graumann (v Moscovici, 1990), zna.la pri preueevanj posameznika. Lep primer za to je podroeje socialnih kognicij. Kje bi lahko bili razlogo za to vrtenje v krogu? Seveda bi lahko rekli, da je te.ava v nerazre.enih vpra.anjiO socialne motivacije in nedoloeenem odnosu med posameznikom in socialnim okoljem o Toda vsaj nekatere odgovore na postavljena vpra.anja vendarle imamo, a nis 1 upo.tevani. Za definicijo konformiranja obeh Sherifov bi to .e lahko rekli. Zakaj jI pozabljena in zakaj je raziskovanje konformiranja pripisano Aschu? Je mogoee, d smo ujeti v konstrukt socialne resnienosti, v kateri je posameznik tako avtonomen iU tako jasno loeen od socialnega okolja, da s to definicijo nimamo kaj poeetiE Literaturaf Asch, E.S. (1952). Social psychology. New York: Prentice Hall o Asch, E.S. (1955). Opinions and social pressure. Scientific American, 193 (5), 31-35 o Asch, E.S. (1958). Effects of group pressure upon the modification and distortion o . 24fJ. BeeajH judgements. V E. Maccoby, T.M. Newcomb in E.L. Hartley (ur.), Readings in socialHpsychology (str. 121-132). London: Methuen o Beeaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja [Essentials of social impact]. Ljubljana . Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo o Campbell, T.D. (1990). Asch.s moral epistemology for socially shared knowledge. V R o Irvin (ur.), The legacy of Solomon Asch (str. 39-55). Lawrence Erlbaum o Deutsch, M. in Gerard, B.H. (1955). A study of normative and informational socia influences upon indvidual judgement. Journal of Abnormal and Social Psychology,H51, 629.636 o Festinger, L. (1950). Informal social communication. Psychological Review, 57, 271.282 o Howit, D., Billig, M., Cramer, D., Edwards, D., Kniveton, B., Potter, J. in Radley, A o (1989). Social psychology, conflicts and continuities. Philadelphia: Open Universit Press o Jahoda, M. (1959). Conformity and independence: a psychological analysis. HumanHrelations, 12, 99.120 o Moscovici, S. (1990). The generalized self and mass society. V H.T. Himmelweit in G o Gaskell (ur.), Societal psychology (str. 66-91). London: Sage o Prez, A.J., Mugny, G., Butera, F., Kaiser, C. in Roux, P. (1994). Integrating minority anB majority influence: conversion, consensus, and uniformity. V S. Moscovici, A o Mucchi-Faina in A. Maass (ur.), Minority influence (str. 185-208). Chicago: NelsonN Hall o Sherif, M. (1967). Social interaction, process and products. Chicago: Aldine o Sherif, M. in Sherif, W.C. (1956). An outline of social psychology. New York: Harper . Row o Sherif, M. in Sherif, W.C. (1969). Social psychology. New York: Harper & Row o Thibaut, J.W. in Kelley, H.H. (1959). The social psychology of groups. New York: Wiley o Turner, H.R. (1990). Some contributions of Muzafer Sherif to sociology. Social psychologyH quarterly, 53, 283.291 o Prispelo/Received: 30.05.2000 Sprejeto/Accepted: 15.09.2000