Osrednji odbor NSKS soglasno potrdil predlog dr. Grilca Prenovljeni NSKS: volilo ga bo ljudstvo! Odločitev osrednjega odbora NSKS je bila soglasno sprejeta: Narodni svet bo dobil novo organizacijsko obliko; vsi koroški Slovenci, ki se priznavajo k narodni skupnosti, imajo možnost, da bodo najkasneje do jeseni 1995 izvolili vodstvo NSKS neposredno, v okviru tajnih volitev. naš tednik Številka 38 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 23. september 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Vsrlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec 6 GRADIŠČANSKA: rMock za dvojezične napise državna poslanka Terezija Stoisits ga je , Pešala, zunanji minister pa je v njeno „veli-o K° zadovoljstvo“ odgovoril: „Pripravljen sem , ,avzemati se v zvezni vladi, da se na Gradi- Canskem čimprej yresniöijo dvojezični to-^°9rafski napisi. Rešitev je treba najti v Av-3Čs,riji v smislu njenih zakonskih določil, nje-I jh mednarodnih obveznosti in v smislu niene verodostojnosti.“ Stoisitseva je optimistična, da bo Mock V°žil ustrezen predlog že na naslednji seji V|ade. Proti polemiziranju z ZSO. Napoved, da bo prišlo do reorganizacije Narodnega sveta koroških Slovencev, je močno odmevala v koroški in slovenski javnosti. To je dokazala mdr. zelo dobro obiskana tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik dr. Matevž Grilc in podpredsednik mag. Marjan Pipp seznanila časnikarje, zakaj je obnovitev Narodnega sveta koroških Slovencev potrebna in kako naj bi konkretno izgledala. Pri tem je dr. Grilc nedvoumno poudaril, da obnovitev NSKS ne pomeni dodatnega preloma z ZSO. Nasprotno: izrekel se je proti vsakršnemu polemiziranju z ZSO in bi bil vesel, če bi se Zveza slovenskih organizacij le še odločila priti z Narodnim svetom koroških Slovencev do skupnega stališča. Slika: NT/Fera Konkretno bo prišlo do obnovljenega Narodnega sveta takole: • Ker je za reorganizacijo NSKS potrebna sprememba pravil, bo še decembra letos, najkasneje pa januarja 1995 sklican izredni občni zbor, ki naj bi sklenil potrebno spremembo pravil. • Nato bodo Slovenci v vseh dvojezičnih občinah izvolili v okviru tajnih volitev občinske kandidate. Volilno pravico bodo imeli vsi Slovenci, ki želijo pri volitvah sodelovati in bi se vpisali v volilni imenik. • Po volitvah na občinski ravni bodo najkasneje do jeseni 1995 sledile volitve na deželni ravni. Vsi Slovenci oz. volilni upravičenci bodo iz kroga kandidatov, ki so bili izvoljeni na občinski ravni, izvolili določeno število mandatarjev za deželno zastopstvo NSKS. Tudi te volitve bodo neposredne in tajne. • Sodelovali bodo lahko vsi Slovenci, tudi tisti, ki niso člani NSKS. Poudariti je treba, da so demokratične oz. neposredne volitve vodstva NSKS ena zadeva, nekaj drugega pa je zadeva glede zajamčenega deželnozborskega mandata. Pri deželnozborskem mandatu gre za zajamčeno zastopstvo v deželnem zboru, pri reorganizaciji NSKS pa za to, da imajo vsi Slovenci možnost, neposredno in tajno izvoliti vodstvo naše osrednje organizacije. Osrednji odbor NSKS je ponovno potrdil svojo podporo prizadevanjem EL za zajamčeni dežel-nozborski mandat. Janko kulmesch_ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Besedo ima baza Narodni svet koroških Slovencev se bo reorganiziral. „Mimo tega ne vodi nobena pot, že zato ne, ker nas obvezuje referendum novembra 93," poudarja dr. Matevž Grilc. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev se dobro zaveda, da so odbornice in odborniki vseh slovenskih organizacij v izredno visoki meri podprli zamisel o skupnem, neposredno izvoljenem zastopstvu in da pričakujejo nadaljnje ukrepe. Sicer bi se morali čutiti „nafarba-ne" oz. se vprašati, ali jih vodstvo v Celovcu poziva k soodločanju samo zato, ker bi rado ustvarilo lep vtis, v resnici pa si želi, da gre vse po stari poti. Referendum je namreč nekaj dokazal: koroški Slovenci, ne glede na to, h kateri organizaciji pripadajo in kakšno je njihovo politično ter svetovnonazorsko prepričanje, so pripravljeni soodločati. Nezadovoljstvo zaradi razcepljenosti je več ko veliko. Tako rekoč dnevno občutijo posledice dvo- in večtirnosti. Treba je samo pogledati v posamezne vasi in videti, kako napreduje asimilacija. V družinah izumira slovenski pogovorni jezik, večina otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, se šele v šoli (nekateri morda še prej v dvojezičnem otroškem vrtcu) začne vaditi v slovenščini. Mnogo slovenskih kulturnih društev tarna, da primanjkuje naraščaja in da je vedno manj zanimanja za gledališko ter pevsko dejavnost. V političnih organizacijah zadeva ni boljša. Skratka: generalov je morda veliko, vojakov pa na vsak način vedno manj. Zato tembolj velja, da je treba „vojsko" okrepiti. Politika, ki gradi na razcepljenosti, politika, ki se zadovoljuje s trenutno organizacijsko dvo- in večtir-nostjo, politika, ki tako razcepljenost celo načrtno podpira — take politike pripadniki naše narodne skupnosti ne morejo in ne smejo zagovarjati. In je v resnici tudi ne zagovarjajo. Kako si lahko drugače razlagamo stalno — in upravičeno — kritiko na račun celovških central, ker ne najdejo skupnega jezika in skupnih organizacijskih oblik? Kako naj drugače razumemo stalno — in upravičeno — kritiko, ali sta res potrebna dva tednika? Kako naj drugače razumemo — upravičene — izjave, ki jih vedno spet slišimo na podeželju: ali je res potrebno, da sta za kulturna društva potrebna kar dva centralna aparata? Osrednji odbor NSKS je sklenil, da bodo odslej volili vodstvo naše osrednje politične organizacije ljudje na bazi in to neposredno. Volili bodo lahko vsi, ki se priznavajo k slovenski narodni skupnosti, tudi tisti Slovenci, ki niso člani NSKS. Besedo ima torej baza. Od nje je odvisno, ali bo priložnost izkoristila. Osebno sem prepričan, da jo bo — saj ji prihodnost narodne skupnosti ni in ji ne more biti deveta briga. Odločitev ljustva bodo morale priznati tudi stranke iSlovenija „Ponudba dr. Sturmu, da bi se NSKS vključil v ZSO, je bil resno mišljena. To že zato, ker so tudi pravila obeh osrednji organizacij glede namena njunega delovanja absolutno identij čna,“ je poudaril dr. Matevž Grilc na tiskovni konferenci zr koroške in slovenske časnikarje. ____Piše Janko Kulmesch Kot smo že poročali, dr. Sturm Grilčeve ponudbe ni hotel sprejeti. Predsednik NSKS pa bi se kljub temu veselil, če bi se predsednik ZSO le še premislil in izrazil resno pripravljenost za skupno organizacijo. „Vsak čas sem za tak pogovor pripravljen; potezo ima sedaj dr. Sturm,“ tako dr. Grilc. V tej zvezi je dr. Grilc ponovno poudaril, da organizacija nikoli ne more biti sama sebi namen. „Če ugotovimo, da sedanja razcepljenost škoduje narodni skupnosti, ker omogoča izigravanje ene organizacije proti drugi, potem moramo najti drugo organizacijsko obliko. Organizacijsko obliko, ki preprečuje razcepljenost. Zato tudi je tako pomembno, da pridemo do skupnega zastopstva, in bi navzven govorili s skupnim jezikom." Dr. Grilc je tudi izrazil upanje, da se bodo v ZSO oglasili tistj njeni pripadniki, ki jim je poziti ven razvoj narodne skupnosti pl srcu. „Gre za narodne interese ih ne za neko ideologijo," tako pred' sednik NSKS. Ponovno je zavrni trditve, da pomeni sklep osred-j njega odbora NSKS „totalen pr®' lom z ZSO". Dokaz, da prelom® ni, je mdr. tudi sodelovanje obeti M osrednjih organizacij v sosvetu^ Sselll bi S6, Če bi SG . dr. Sturm le še pre-Legitimacija. časnikarje je p® is|j|5 jn sem vsak čas sebej zanimalo vprašanje, ah Diipravlipn prenovljeni NSKS pomenil na ovnr predek v prizadevanju proti org®' '■ nizacijski razcepljenosti. Pred' sednik dr. Grilc: „Merodajno bo kako bo odločilo ljudstvo ri® podeželju. NSKS vabi vse koroške Slovence k neposrednem® soodločanju o vodstvu central®' Prepričan sem, da bodo tem® pozivu sledili.“ Vrhu tega je tako, da bodo m0' rale večinske stranke in Sloveni^ za resen po- DR. MATEVŽ GRILC, PREDSEDNIK NSKS vsaj srednjeročno priznati, da ima zastopstvo, ki so ga pripadniki narodne skupnosti izvolili v obliki neposrednih in tajnih volitev, večjo legitimacijo. Takšno zastopstvo je namreč najbolj demokratično, demokracije pa konec koncev tudi večinske stranke in Slovenija ne moreta odklanjati. Sicer pa je cilj slej ko prej javnopravno zastopstvo, ki ga avstrijske stranke trenutno nočejo skle-. niti, ker pravijo: obeosrednji organizaciji se naj glede takšnega zastopstva najprej sami zedinita. Tako zastopstvo bi bilo na zakonski podlagi, volitve bi bile prav tako tajne in neposredne, vrhu tega pa tudi brez volilnega imenika. Hkrati bi omogočilo narodni skupnosti delnoavtonomijo.karpomeni: odločala bi o svojih potrebah in dosežkih predvsem sama, ne pa, da bi bila glede vsake želje odvisna od politikov večinskega naroda. REKLI SO na seji osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev „Ne gre za dodatno organizacijo, zato tudi ne bomo spreminjali imena NSKS. Gre za to, da se NSKS zgradi z baze' Dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS „Mladina je nažrta, ker ji gre trenutna razcepljenost v Celovcu na živce." Bernard Sadovnik, poslovodeči tajnik EL „NSKS se mora na vsak način odpreti tudi za tiste Slovence, ki niso nujno pristaši EL. Isto velja za časopis Naš tednik Bernard Sadovnik „Reorganizacija NSKS bo uspela, če bo uspelo ljudi motivirati.“ Dl Štefan Domej, zbornični svetnik „NSKS mora imeti tudi nove narodnopolitične cilje. Pomagati mora pripadnikom narodne skupnosti k večji samozavesti.“ Mag. Stefan Kramer „Mene ne moti, če pridejo v Našem tedniku do besede tudi Slovenci, ki niso pristaši EL. Naš tednik je narodnopolitično glasilo.“ Andrej Wakounig, predsednik EL „Važno je, da se voli na bazi.“ Adolf Krivograd Die Organisation hat den Zweck, im Sinne des Paragraphen 7 des österreichischen Staatsvertrages die Interessen der slowenischen Volksgruppe in Kärnten zu vertreten. Die Organisation vertritt die Interessen der slowenischen Volksgruppe gegenüber den österreichischen Behörden, der Bundes- und der Landesregierung sowie vor internationalen Gerichten und Institutionen. In diesem Sinne betrachtet die Organisation Jugoslawien bzw. deren Rechtsnachfolger (insbesondere die Republik Slowenien) als Mitunterzeichner des Österreichischen Staatsvertrages. Die Organisation setzt sich ein für ein konstruktives Zusammenleben zwischen Minderheit und Mehrheit. Die Tätigkeit ist nicht auf Gewinn ausgerichtet. Die Organisation vertritt auch die Interessen der slowenischen Volksgruppe im Beirat für die slowenische Volksgruppe beim Bundeskanzleramt. Narodni svet zastopa politične, kulturne tet gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti. Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov, naproti avstrijski vladi, Jugoslaviji kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe in naproti mednarodnim organizacijam, ustanovam in oblastem. Tisti, ki jo poznajo opisujejo gradiščansko ® Hrvatico kratkomalo kot „žensko, ki se bo-ri“- Terezija Stoišič je prišla v politiko kot govornica za manjšine v ze-ler|em parlamentarnem klubu, kjer je nadaljevala delo pos-lar>ca Karla Smolleja. Od tak-[at je priznana glasnica manj-šin v parlamentu. Desni ekstremisti so ji zato poslali pisemsko bombo, ki pa sojo na srečo Pravočasno prestregli. ■■Gre mi za popolno priznavanje 'P respektiranje pripadnikov manjšin - z njihovimi jeziki in kultu-rami. Odkar smo Zeleni v parla Tentu, imajo manjšine Pekoga, ki se anga-zirano zav- zema zanje. Z uspehi se lahko postavimo, čeprav nismo bili v vladi: finančna podpora za manjšine se je zvišala s 4 na 40 milijonov šilingov, Romi in Sinti so priznani kot manjšina, Hrvatje in Madžari so kon-čo dobili dvojezično gimnazijo, koroški Slovenci majo dvojezično trgovsko akademijo, manjšine imajo prvič lastne oddaje na televiziji,“ opozarja Terezija Stoišič na uspehe Zelenih za manjšine. S svojim glasom 9. oktobra boste odločili, ali bodo narodne skupnosti tudi v naslednjih štirih letih imele konsekventno zagovornico v parlamentu. § 2 (namen organizacije) v pravilih ZSO oz. NSKS. Z VAŠIM GLASOM ZA ZELENE IN ZA TEREZIJO STOIŠIČ. ZA AKTIVNO MANJŠINSKO POLITIKO. ZA NOVO KULTURO SOŽITJA. VAS GLAS A II ■ I Itll DIE GRÜNE ALTERNATIVE Plačani oglas Pogovor SSk/NSKS/EL: Dramatična razcepljenost Slovencev v Italiji Slovenci v Italiji čutijo, tako kakor Slovenci na Koroškem, nujno potrebo po skupnem, neposredno izvoljenem zastopstvu in zajamčenem deželno-zborskem mandatu. Na srečanju Slovenske skupnosti (SSk) z NSKS in EL so tudi poudarili, da bi glede zahtev morala Republika Slovenija zamejske Slovence dosledno podpirati. Slovenska narodna skupnost v Italiji je deloma še bolj razcepljena, kakor smo koroški Slovenci. Porazdeljeni niso samo na dva tabora, temveč na vse stranke, da, celo v neofašistični jih najdeš. Vsaka struja pa je prepričana, da govori v imenu narodne skupnosti. Zaradi tega se je razbila tudi nekdanja enotna delegacija, podobna našemu staremu kOKS-u, v katerem je veljalo načelo soglasja. Deželni tajnik SSk Martin Brecelj je v dramatičnih besedah poudaril: „Skupno zastopstvo je nujno potrebno, ker naše strukture dramatično degenerirajo. Prizadete so pred- vsem tudi krovne organizacije.“ Na drugi strani občutijo naši rojaki v Italiji precejšen pritisk s strani Rima. Šlovenska narodna skupnost je v Italiji edina manjšina, ki nima globalnega zaščitnega zakona. Vrhu tega so v rimski vladi mdr. fašisti in so odnosi med Italijo in Slovenijo dokaj napeti. Kako restriktivno je zadržanje Italije do slovenske manjšine, se je videlo ravno prejšnji ponedeljek: v Rimu je bil prvi sestanek mešane komisije za manjšino, ki jo sestavljajo zastopniki R Slovenije (slovensko delegacijo vodi dr. Peter Vencelj) in Italije. Sestanek je bil brez rezultata: italijanska stran je namreč menila, da naj bi Slovenija imela mednarodne obveznosti do Slovencev v Istri, po drugi strani pa naj bi bilo vprašanje Slovencev v Italiji italijanska notranja zadeva. Skupna akcija, zastopniki NSKS (podpredsednik mag. Pipp in osrednji tajnik Franc We-denig), EL (poslovodeči tajnik Bernard Sadovnik) in SSk (deželni tajnik Martin Brecelj in Ivo Jev-nikar) so se na posvetu (prejšnjo soboto v Trbižu) domenili, da bodo v Sloveniji skupno nastopili — zlasti tudi v zadevi zajamčenega zastopstva v zakonodajnih telesih. Sicer pa bosta obe zamejski skupnosti v prihodnosti še tesneje sodelovali in si redno izmenjavali izkušnje. Glede Slovenije sta posebej tudi poudarili, da mora Republika Slovenija imeti do zamejcev državniški odnos, da pa se „mora tudi zamejstvo obnašati državniško do Slovenije" (mag. Pipp). To pomeni: Vprašanje zamejskih Slovencev ne sme biti v Sloveniji „predmet medsebojnih strankarsko-političnih obračunavanj" (Brecelj), temveč „mora biti nacionalni interes slovenske države" (mag. Pipp). —Kuj— Odklonilno stališče dr. Marjana Sturma Ponudbe dr. Matevža Grilca, da bi se NSKS včlanil v ZSO, dr. Sturm ne more „vzeti čisto resno", ker NSKS odklanja politični koncept ZSO kot asimilacijskega. Dr. Sturm predlaga reorganizacijo Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), ki naj bi imel nalogo, da v smislu dr. Valentina Inzka pripravi novo spomenico. Z leve: Hanzi Tomažič, Nužej Tolmajer, dr. Janko Zerzer in dr. Michael Ausserwinkler. slika Nx/Fera Ausserwinkler sprejel delegacijo KKZ Prejšnjo sredo je delegacija KKZ pod vodstvom dr. Janka Zerzerja obiskala namestnika deželnega glavarja dr. Ausserwinklerja, ki je pristojen tudi za kulturo. Teme razgovora so bile mdr: Glasbena šola, kulturni sporazum med Avstrijo in Koroško, 75-letnica 10. oktobra in narodnostni biro deželne vlade. Ausserwinkler se je zelo pozitivno izrazil o mladinskem delovanju KKZ in potrebi po kulturnem sporazumu. Obljubil je, da bo posredoval pri ministru Scholtnu in da se bo zavzel za vključitev koroških Slovencev. Glede 10. oktobra pa je moral spoznati, da je odpor proti enakopravnemu sodelovanju koroških Slovencev večji, kot si je to sprva predstavljal. ---------------------' Enotna lista pri Ambrozyju Prejšnjo sredo je delegacija Enotne liste pod vodstvom predsednika Andreja Wakou-niga obiskala šefa deželno-zborskega kluba SPÖ dr. Petra Ambrozyja. Predstavila mu je model EL glede dežel-nozborskega zastopstva koroških Slovencev. Vrhu tega ga je obvestila o trenutnem stanju pogajanj s strankami. Predsednik Ambrozy, ki je doslej zagovarjal samo integracijo v stranke, je načelno spremenil svoje stališče. Dejal je, da je pripravljen razpravljati o vseh obstoječih modelih deželnozborskega zastopstva. Vrhu tega je povedal, da bo predsedstvo koroške SPÖ na eni svojih naslednjih sej obširneje obravnavalo to vprašanje. Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Včasih se človek v resnici baraš, je li svet še pri ta pravi. Je pa v resnici izvolila v Ljubljani združena levica od komunistov do Jelinčiča tako imenovanega liberalnega demokrata Jožefa Školča za predsednika državnega zbora republike Slovenije. To je tisti Školč, ki je junija 1991, ko je boljševistična jugoslovanska armada napadla mlado samostojno državo Slovenijo, zahteval, naj Slovenci kapitulirajo in se pokorijo beograjskim diktatorjem. Vse skupaj se mi zdaj zdi, kakor če bi kure izvolile lisico za predsednico kurjega zbora. Petek, Qseptember 1994 Politika JOŽE PARIL: „Malo več dobre volje! Predsednik Zveze slovenskih izseljencev in bivši podžupan občine Bistrica pri Pliberku Jože Pa rti o 50. obletnici vrnitve iz pregnanstva, multikulturnosti, organizacijski razcepljenosti in o svoji politični bilanci. Pogovarjal se je ^____Janko Kulmesch Mjš tednik: V nedeljo bo občni zbor Zveze slovenskih izseljencev (ZSI). Imate konkretne načrte? Jože Partl: Naši občni zbori se ne aJ° primerjati z drugimi. So v prvi vrsti vsakoletno srečanje bivših 'zgnancev. Obujamo spomine na jjase trpljenja, da ne bi šli v Pozabo. Naslednje leto je 50-letnica vrnitve iz pregnanstva. Kako Se mislite te obletnice spomniti? ^ tem smo razpravljali na zadnji fč sklenili smo, da bomo po onem zboru povabili osrednje 0 itične in kulturne organizacije na Pogovor, kako oblikovati obletnico, en i 80 osrednje organizacije akopraven partner, zato ZSI ne °re že prej odločiti o obliki spo-'nske prireditve. Osebno menim, mimo te obletnice oz. osrednje Pominske svečanosti v Celovcu ne Dri ° zat0 bi bile paralelne reditve nesmiselne. To pa ne po-vg-?1, ba se ni mogoče obletnice z JrP^Porrmiti. Imel sem pogovor e torjem Doma v Tinjah Jožetom Pemigom, ki mi je rekel, da bo s .prav tako priredil spominsko t, HCanost- Enako možnost imajo 1 Prosvetna društva. Znano je, da so se mnoge izseljenske družine ponemčile. Kje so vzroki? nrn^ranc' 50 bili predvsem pre-P'osti ljudje. Ker se po letu 1945 tjgn°2aj. ^or°ških Slovencev prak-ra 0 n' spremenil, so po mojem ^Pregnane družine po vrnitvi p°sveča ZSI temu problemu Primerno skrb? Glede ponemčenih izseljenskih kak2"1 . zadeva ni nič drugačna n °.r sicer položaj v narodni skup-šte i -Sa^ 'e'*a ^Pt celota prav tako bitiVl cn° močno nazaduje. Prido-b,. -nazai asimilirane izseljenske n Zl.ne i6 enako težko kakor dobiti ce 'm ^ru9ače asimilirane Sloven- krajih9Jjpr9.' strani 93 se vif.v bol - er Je nar°dna zavest se z-r^ so tudi izseljenci bolj bj|0 ni- V St. Petru na Vašinjah je mn°go pregnancev. Ker pa se- verno od Drave ni veliko zavednih Slovencev, je bil pritisk na pregnance hujši. Mnogo pregnancev si Zame bi zadostovala samo ena narodnopolitična organizacija. Jože Partl zato ni upalo pokazati svoje narodne zavesti. Kaj praviš kot predsednik ZSI o politiki multikulturnosti? V Našem tedniku sem bral izjavo rajnega dr. Francija Zwittra: Če je multikulturna samo manjšina, je to zelo nevarno. Ta izjava mi je bila zelo všeč. Multikulturnost nikoli ne sme iti v smer, da bi pri narodno zavednih Slovencih nazadovala narodna zavest. Večkrat slišimo kritiko, da bi morala biti ZSI bolj nevtralna, ne pa da je vključena samo v eno osrednjo organizacijo. Kaj praviš o tem? Ta kritika je povsem neutemeljena. Okrog 15 let sem predsednik ZSI in kadarkoli smo kaj imeli, smo vedno povabili obe osrednji organizaciji na prireditve. Če me kdo od kake osrednje organizacije nagovori, govorim z njim. Nikoli pa nismo sprejemali nobenih direktiv. V odboru ZSI sta zastopana tudi odbornik NSKS Jože Urank in dolgoletni sodelavec Mohorjeve družbe Franc Rehsmann. Kako ocenjuješ trenutno narodnopolitično situacijo? Podrobno stališče glede tega vprašanja nameravam zavzeti na občnem zboru ZSI. Vem pa, da nimam veliko vpliva na dogajanja v osrednjih organizacijah. Vsako leto gre moj opomin v prazno. Kakšni so tvoji opomini? Če bi bilo malo več dobre volje na obeh straneh, znani problemi ne bi bili potrebni. Kaj praviš o zahtevi, da bi bilo treba najti skupne strukture? Od nekdaj sem zagovarjal mnenje, da je treba skupne strukture začeti ustvarjati tam, kjer je to najprej možno — tako, da bi potem bila formalna razdvojenost drugorazrednega pomena. Skupne strukture tudi glede tednikov in kulture? Po mojem mnenju bi se to moralo razmeroma najlaže uresničiti. Pri kulturi zato najlaže, ker so društva včlanjena večinoma v obe osrednji kulturni organizaciji. Pa četudi niso — kot npr. v Šmihelu (samo v KKZ) in SPD „Edinost“ Pliberk (samo v SPZ) — pa mi je znano, da pojejo člani tako pri enem kakor pri drugem zboru. Tudi pri časopisih bi moralo biti to možno. Skupen časopis bi moral biti odprt za vse Slovence, vrhu tega pa bi si prištedili precej denarja, ki ga, kot slišim, že tako in tako ni. Naloga obeh narodnopolitičnih organizacij? Zame bi zadostovala samo ena. Včasih imam vtis, da sta sami sebi namen. Poznamo te kot dolgoletnega občinskega politika in zagovornika samostojne politične linije. Pred nedavnim si oddal mesto bistriškega podžupana. Kaj bi označil kot svoj največji uspeh? Da mi je uspelo rešiti vprašanje vode. Trije moji predhodniki so se trudili, pa jim ni uspelo rešiti te zadeve. Sedaj imamo za sabo tri sušna leta in vemo, kako bi trpeli brez vode. Tri četrt bistriške občine je v času suše pilo vodo iz novega vodovoda. Pristojen si bil tudi za kulturo in kmetijstvo. Načelno bi poudaril, da nobena stvar nikoli ne more biti dokončno zaključena. Porajajo se vedno novi problemi in želje. Te moraš skušati, kolikor je le mogoče, zadovoljivo reševati. Sicer pa nikoli ne moreš biti zadovoljen, sploh, če pomislim, da je npr. za kulturo manj denarja kot za šport. Glede kmetijstva pa bi dejal, da so se v obdobju, ki sem ga zaključil, stvari optimalno uredile. Ne mislim samo na finančno pospeševanje, temveč predvsem tudi na izgradnjo gorskih poti v Podkraju. In kanalizacija? Ne vem, kaj bo iz tega. Vem samo to, da bo najcenejša varianta predraga. Kaj bi kot izkušen politik položil mladim politikom na srce? Tega namena nimam. Spominjam se pogovora z ek. sv. Fricem Kumrom, ki mi je dejal: „Naš oče so rekli: Nasvete daj samo tedaj, če te bo kdo zanje vprašal." In kaj bi svetoval vsem pripadnikom narodne skupnosti? Da bi naj za vsakega Slovenca veljalo manj „jaz“ in več „mi". Veliko je pri nas takih, ki mislijo, da se ne motijo. Kdo lahko jamči, da se res ne moti? Sicer pa se sam prav rad zmotim, če pri tem profitira skupnost. 6 Iz naših občin KOMENTAR IZ OBČINSKE SOBE Silvo Kumer Haderlapp (še) ni Haller Novi župan Železne Kaple Peter Haderlapp je dejal, da želi nadaljevati delo predhodnika Dietra Hallerja. To gotovo ne bo enostavno, saj je Haller v zadnjih letih mnogo premaknil v Železni Kapli. Ce se želi Haderlapp v prihodnje meriti s Hallerjem, bo moral krepko pljuniti v roke. Njegov nastopni govor ni vzbujal evforije in je prej spominjal na klasičnega strankarskega politika Wagnerjevega kova, kot na inovativnega in odprtega občinskega politika. Njegov predhodnik in sedanji deželni svetnik Dieter Haller je dejal, da so mu občani v zadnjih osmih letih zrasli k srcu in da je našel skoraj do vseh prijateljski odnos. Tudi na tem področju bo moral Haderlapp očitno šele dobiti prve žulje, pa čeprav obvlada slovenščino, s katero pa je kot župan dvojezične občine ravnal v svojem nastopnem govoru prav mačehovsko. V dveh stavkih je povedal le malo več kot dober dan. V prvem je v domačem narečju dejal, da mu je vseeno, kako kdo z njim govori, v drugem pa je v pisni slovenščini pozdravljal prijatelje z Jezerskega. Gospod župan, če je to vse, kar ponujate, potem to ni veliko. Tudi Vaš odgovor na Hajnžičev predlog za izboljšanje slovenščine v javnosti (glej desno) je bil, milo rečeno, nediplomatski in okoren. Kakor dolgo bo SP v Železni Kapli še imela absolutno večino, boste lahko z visokega konja ocenjevali predloge drugih. Toda kakor kaže politični razvoj, se lahko razmere hitro spremenijo. Novega župana pa občani ne bodo merili samo po tem, ali se mu prilegajo Hallerjevi čevlji, ampak tudi po tem, ali bo dal občinski politiki nove lastne akcente. Upati je, da jih ne bo iskal v preteklosti ali v strankarski šoli, ampak med občani. Novi kapelški župan želi stopiti v čevlje predhodnika Od preteklega torka naprej ima Železna Kapla spet župana. Cilj dr. Petra Haderlappa je nadaljevati delo predhodnika dr. Dietra Hallerja. Pred okrajnim glavarjem dr. Augustom Murijem je zaprisegel novi kapelški župan dr. Peter Haderlapp, ki je pred 14 dnevi dobil na volitvah 58,54 % oddanih glasov in je bil s tem že v prvem krogu izvoljen. V svojem nastopnem govoru se je zahvalil podžupanu Johannu Stoßierju, ki je od marca do septembra vodil občino, besede zahvale pa je izrekel tudi volil-cem, ki so mu dali zaupanje. Dejal je, da bo skušal nadaljevati delo predhodnika dr. Dietra Hallerja, pod katerim se je v Železni Kapli v zadnjih 8 letih veliko spremenilo na bolje. Novi župan Haderlapp je naštel bistvene točke Hallerjevega osemletnega dela. Cilji. Kar se tiče prihodnosti, je dr. Haderlapp najavil, da po dal popraviti občinska stanovanja, cesto na Rebrco in v Lobnik, leta 95/96 pa naj bi na Obirskem gradili mrtvašnico, v Železni Kapli pa zgradili malo obvoznico in na novo oblikovali glavni trg. Haderlapp je obljubil, da bo občina tudi Novi župan občine Železna Kapla dr. Peter Haderlapp je pretekli torek formalno nastopil svoje delo. naprej podpirala domača društva, posebno podporo pa naj bi dobila Komenda na Rebrci. Sožitje. Kar se tiče sožitja med obema narodoma v občini, je novi župan, ki je sam slovenskega pokolenja, dejal, da je sožitje harmonično od šole, prek gostilne do vsakdanjega srečanja na cesti. V kapelškem slovenskem narečju je dodal, da mu je vseeno, ali z njim govorijo občani slovensko ali nemško. Zastopnik Enotne liste Lado Hajnžič je izrazil upanje, da bo možno tudi v prihodnje plodno sodelovati med frakcijami v korist občine. Kot bistvene kratkoročne cilje je Hajnžič ponovil glavne teme, ki so občanom že znane iz volilnega boja. Tudi za enakopravnost slovenske narodne skupnosti bo potrebno še mnogo storiti; Hajnžič: „Manjkajo še dvojezični krajevni napisi, dvojezični občins; ki žig, dvojezičen napis na ljudski šoli in vrtcu v Kapli, tudi sporočila občine še vedno niso dvojezična-Hajnžič je tudi dejal, da je EL dobila na volitvah od volilca potrdilo za doslejšnje delo, katerega bo tudi v prihodnje nadaljevala. Odgovor novega župana dr-Haderlappa EL je bil skop. Dejal je le, da je med „želeti“ in „hoteti velika razlika, in hoteti mora tudj večina, sicer nič ne gre. Delovn' nastop novega župana so proslavili občani in politiki v prijateljskem pogovoru s kozarcem pe' nečega se vina. Silvo Kumer Rož: s projektom CARNICA krepiti regionalno identiteto Johann Köllich iz Kožentavre je za rožanske občine izdelal koncept za regionalni projekt, ki gaje poimenoval CARNICA. Pozitivno je ta projekt ocenil v bistriški župan Hubert Gradeneg-pogovoru z Našim tednikom tudi ger, ki je prepričan, da se bo marsikatera od Köllichovih idej dala realizirati. V bistvu gre za možnosti realizacije inovativnih idej, na osnovi katerih naj bi Rožani koristili tradicionalne prednosti domačih krajev, in to na vseh področjih. Cilj je krepitev regionalne identitete in po- Župan Bistrice v Rožu Hubert Gradenegger in vodja projekta speševan-Johann Köllich prezentirata prvi koncept za projekt Carnica. je tradicio- nalne kulture, končno pa naj b'j dolina dosegla čim večjo gospodarsko neodvisnost. To je še posebej pomembno v času integracije v evropski gospodarski prostor, kjer je pričakovati, da bo preživel le ta, ki bo iznajdljiv in bo pokazal pripravljenost, da se prilagodi novim razmeram. Projekt Carnica nosi in sofinancira osem občin iz Roža, in sicer Bistrica, Borovlje, Kotmara vas, Bilčovs, Žihpolje, Št. Jakob, Šmarjeta in Sele. Projekt Carnica pa podpirata tudi dežela in zveza in navsezadnje tudi Evropska unija. Johann Köllich je medtem že izdelal prvi koncept, katerega je deloma že prezentiral v občinah. Sam pa svoje naloge ne vidi v tem, da bi posameznim poklicnim skupinam povedal, kaj naj bi naredile, temveč je mnenja, da naj bi konkretne cilje zastavile posamezne delovne skupine. Da pa ne manjka idej, ki so s skupnimi močmi in dobro voljo uresničljive, o tem ni dvoma. Petek, jQjseptember 1994 7 Iz naših občin Mlečni kmetje v Podjuni so k zadnjih petih letih veliko investirali in razširili svojo proizvodnjo. Sta bita ves trud in delo zaman ? 2/3 mlečnih kmetov v Podjuni se boji za svojo eksistenco Milijonska finančna škoda grozi 370 podjunskim kmetom, pri katerih je AMA (Agrarmarkt Austria) ugotovila, da so v zadnjih petih letih neveljavno s tujimi kontingenti prodajali mleko. Od leta 1989 so mnogi kmetje Pjjdobivali od drugih kmetov tečne kontingente in so na os-0v' teh proizvajali več mleka in 9a Prodajali mlekarni po normalni 6ni. To dejstvo pa je protizakoni-Je ugotovila AMA (Agrarmakrt nstria) in zahteva od kmetov, da l^nejo del denarja. Za liter mleka, 1 9a kmet proda mlekarni v okvi-n,kiSVoie9a kontingenta, dobi P 'čl. 6 šil., za vsak liter izven kontingenta pa le pribl. 1,50 šil. J-a vsak liter mleka, ki so ga , ejje prodali na pridobljenih °njigentih, bi morali torej vrniti te k ni 4’50 šil- Za mnoge kme-oi to pomenilo konec kmeto-nja. Eden največjih kmetov je nj kontingent „illegalno“ povišal J p°'000 litrov na 120.000 litrov. rn. kmet bi moral vrniti prek 1 'o. šilingov, po zakonu pa ga aj$a še kazen. Skoda. Gospodarska škoda , J16 obsega le vrnitve dela scne cene in kazni. Kmetje so citirali v povečanje kmetije: phI t1' so večje hleve, kupili večje ppne zbiralnike in naprave za Dir Zenje- vzeli v nakup polja, ku-Vs' Večje traktorje in stroje. Če 6 vračunamo, bi imel zgoraj Dipl. inž. Štefan Domej (SJK) zahteva za naše kmete politično rešitev na Dunaju. Predsednik parlamenta dr. Heinz Fischer mu je ta teden v pismu zagotovit pomoč, češ da bo preverit vse politične možnosti. omenjeni kmet škodo gotovo zdaleč čez 2 mio. šilingov. To pa bi za tega kmeta verjetno pomenilo tudi konec polnega kmetovanja. Seveda niso vsi kmetje v teh dimenzijah, toda tudi za malega kmeta je na primer 200.000,- šilingov velika vsota, če jo mora vrniti. Prizadeti kmetje vidijo glavno krivdo pri Agrarmarkt Austria, ki je sicer leta 1989 pričela s kontrolami in je v bistvu leta čakala, preden je posegla. Če bi pravočasno dala kmetom na znanje, da ne smejo prodajati na račun drugih kontingentov, bi bila škoda za kmete minimalna. Pomoč. Ker kmetom po pravni poti ni možno resnično pomagati, zahtevajo kmečki zastopniki politično rešitev, ki bi jo morala sprejeti vlada na Dunaju. Frakcijski vodja Skupnosti [užno-koroških kmetov dipl. inž. Stefan Domej se je obrnil na predsednika avstrijskega parlamenta dr. Heinza Fischerja; za kmete pa se zavzemajo tudi politiki drugih strank. Ali bodo mogli kmetom pomagati, pa si v tem trenutku nihče ne upa prerokovati. Kar lahko kmetje zdaj naredijo, je zaenkrat le, da v vsakem primeru zavrnejo odločbe, ki jim jih je posredovala AMA. Kmetje naj naredijo priziv in pritožbe, saj večinoma AMA ni dovolj natančno kontrolirala. S tem dosežejo, da se bo moral urad še enkrat ukvarjati z zadevo; mogoče se v tem času le najde sprejemljiva politična rešitev. Silvo Kumer AKTUALNI INTERVJU Predsednik nadzornega odbora velikovške mlekarne ek. sv. Alojz Čik Krivda ni samo pri kmetih Naš tednik: Je krivda izključno pri naših kmetih? Čik: Tega ne bi rekel. Mnenja sem, da bi morala AMA že po prvih kontrolah poseči in informirati kmete, da pridobivanje drugih mlečnih kontingentov ni dovoljeno. Ker tega ni storila, so pač bili kmetje mnenja, da to smejo. Celotna zadeva je dobila nekako lastno dimaniko, vedno več kmetov se je posluževalo te možnosti, danes že 2/3 vseh podjunskih mlečnih proizvajalcev. Če na Dunaju ne bodo našli politične rešitve, bi to za mnoge kmete pomenilo konec kmetovanja? Osebno upam, da se bo na Dunaju našla politična rešitev. V nasprotnem primeru bodo morali mnogi gotovo nehati s polnim kmetovanjem. To pa gotovo ne more biti v interesu države, ki stoji pred pragom pristopa k Evropski skupnosti, v kateri bo tudi za naše mlečne proizvajalce stopil v veljavo novi gospodarski red. Če bi Avstrija zdaj kaznovala naše kmete, namesto da bi jih pripravila na težave novega trga, potem bi delala sama proti sebi. Kakšna je bodočnost naših mlekarn? V Evropski uniji bo treba še bolj racionalizirati mlečno predelavo in prodajo. Zaradi tega so se mlekarne Velikovec, St. Vid, Wolfsberg in Celovec združile. Dolgoročno to pomeni, da bomo morali zapreti eno ali dve mlekarni. S tem bomo znižali stroške, kar je v interesu kmetov. Le tako bo možno ostati konkurenčen na trgu. 8 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO ŽAMANJE: Življenjski jubilej Mihe Kapa Te dni je znani prosvetar Miha Kap iz Žamanj praznoval svoj 60. rojstni dan. Zavzetemu gledališkemu igralcu, pevcu in predsedniku škocijanskega SRD „Vinko Poljanec“ niso čestitali samo njegovi številni sorodniki, temveč tudi prijatelji od blizu in daleč. Zapeli so mu pevci MoPZ „Vinko Poljanec“, občinski odbornik Franc Starc pa mu je izrekel besede priznanja in zahvale. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Želimo obilo zdravja ter da bi še dolgo razveseljeval svoje gledalce in poslušalce. Na mnoga leta! 60. rojstni dan in god je slavila Mili Krištof iz Žihpolja. Ob tem jubilejnem dvojnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo trdnega zdravja in osebne sreče! Ta teden je praznoval rojstni dan predsednik SPD „Edinost" iz Štebna Hubert Dumpelnik. Želimo vse najboljše, mnogo kulturnega udejstvovanja ter še naprej mnogo veselja in uspeha pri pridelavi _ dobrih kmečkih proizvodov. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Prav tako rojstni dan in god je obhajala Ljudmila Nachbar iz Vogrč. Tudi njej iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! V sredo je obhajala rojstni dan tajnica EL Justina Hribernik. Vse najboljše, zlasti zdravja in tihe osebne sreče ter še mnogo veselja in uspeha na poklicni poti. Čestitkam NT se pridružujejo EL, SJK ter vsi kolegi in kolegice 3. nadstropja Ulice 10. oktobra. V društvu upokojencev Št. Jakob obhajajo osebni praznik Franc Mejovšek z Bistrice, Mili Kavčič iz Št. Jakoba in Sigi Piček iz Semislavč. Vsi ostali člani kličejo slavljencem še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje NT. V Dolinčičah pod Peco obhaja dvojni praznik Angela Sadolšek, za kar ji prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružuje društvo upokojencev Pliberk. Za rojstni dan čestitamo mladi Nataši Letschert. Vse najboljše! Občinski odbornik SGS Št. Jakob v R. Franc Janežič, doma v Lešah, obhaja te dni osebni praznik. Zavzetemu občinskemu odborniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo lepih in zadovoljnih let v krogu najdražjih. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in SJK. 30. pomlad je slavila Maria Kronawetter. Čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in da bi se dobro počutila v novem domu. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Mihu Logarju iz Prible vasi, Mihu Zundru iz Kokja, Justi Sadnikar iz Nagelč in Hanzeju Kežarju iz Korc. Vsi člani društva kličejo slavljencem vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam upokojencev se pridružuje NT. V Srejah pri Škocijanu slavi 60. rojstni dan Hilda Fister. Za ta jubilejni rojstni dan iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! 75. rojstni dan je obhajala Marija Spagolla iz Celovca. Vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in tihe osebne sreče! Rojstni dan slavi občinski odbornik EL Bilčovs, Matevž Miš-kulnik, doma v Branči vasi. Iskreno čestitamo ter mu želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in dobre volje. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V Selah obhajajo te dni osebna slavja Lenči Užnik s Koble, Nani Ogris pod Robom in Franci Užnik. po domače Malavdrov. Vsem slavljencem prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Na Homcu pri Dobri! vasi je obhajala rojstni dan Katarina Joschtl. Ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem zdravja in tihe osebne sreče! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Naše iskrene čestitke veljajo tudi Mili Piskernik z Borovnice za minuli god! Pred nedavnim je slavila 80. rojstni dan Maria Preschern iz Tihoje. Slavljenki za ta visoki jubilejni praznik iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. V Stari vasi pri Št. Lipšu je preteklo soboto obhajala rojstni dan in god Ljudmila Golavčnik. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. EIN Perdacher iz Celovca je obhajala osebni praznik, za kar ji prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Rajmundu Greinerju iz Podroj pri Globasnici, Mihu Lubasu iz Vogrč, Lipeju Koleniku iz Čirkovč, Angeli Mlinar z Blata pri Pliberku in Justini Kolenik iz Čirkovč. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev Pliberk se pridružuje NT. V Bikarji vasi je slavila 85. rojstni dan gospa Ljudmila Mi-schitz. Za ta visoki osebni praznik prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL Žitara vas. ČESTITKA TEDNA Hubert Krop 60-letnik Poznamo 5a kot veselega muzikanta. Če ga kdo povabi, da bi s harmoniko razveselil občinstvo, željo zelo rad izpolni. Zlasti je pa povezan z domačim društvom KPD „Drava“; nešteto prireditev je že popestril s svojimi vižami, neštete bodo še sledile. Danes, 23. septembra, praznuje Hubert Krop s Suhe svoj 60. rojstni dan. Njegovo življenje pa ni bilo le ena sama muzika, bilo je tudi polno trdega dela. Pri tem je bil domačinom v veli- ko pomoč, saj je kot gozdni delavec prispeval v svojih krajih k vzorni ureditvi gozdnih meja. Hkrati je dokazal, da lahko nekdo, ki prihaja iz revnih razmer, s pridnimi rokami veliko doseže; ustvaril je sebi in svoji družini na Puši lep dom, kjer sedaj uživa zasluženi pokoj. Slavljencu za njegov osebni praznik prisrčno čestitamo. Želimo obilo zdravja, Božjega blagoslova in da bi še dolgo ljubil svoje „mehe“. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta KPD „Drava“ in oktet „Suha“. -Kuj- 9 Rož — Podjuna — Zilja ŠT. JAKOB Prezgodnje slovo Nade Hoje Na malo gospojnico, dne 8. septembra 1994, se je raznesla žalostna vest, da je 66 let stara gospa mati in žena Nada Hoja, roj. Borovnik, dotrpela. SKOCIJAN: _________ Dekliški zbor vadil v Fiesi Voditeljica dekliškega zbora Škocijan Heika Mlinar je bila s potekom seminarja zelo zadovoljna. Pred nedavnim je bil dekliški zbor iz Škocijana - vodi ga Heika Mlinar - na enotedenskem seminarju v Fiesi. Dvanajst deklet je pod strokovnim vodstvom mag. Stanka Polzerja pridno vadilo in pripravilo program za sezono 1994/95. Naštudirali so mašo, adventni koncert, narodne in sodobne ritmične skladbe raznih narodov. Pa čeprav so večji del dneva posvetili vajam, ni zmanjkalo prostega časa za kopanje in ogled mesta Piran in Portorož. Kdaj bo prvi koncert, še ni možno reči. Kljub temu pa prijatelji škocijanske mladine že težko čakajo, kaj so se v Fiesi naučili. Na tem mestu pa se dekleta prisrčno zahvaljujejo mag. Polzerju za potrebno potrpljenje. Rajna Nada se je rodila 2. julija 1928 v znani Borovnikovi družini v Borovljah. Niti 14 let stara, je morala s starši, sestro in z bratom nasilno zapustiti svoj rodni kraj in oditi v mrzlo tujino na Hesselberg v Nemčijo. Kot znano, je nacistična nadvlada hotela z izselitvijo uničiti slovenski živelj na Koroškem. Tudi rajna Nada je morala okusiti brezpravnost našega naroda. Končno je bil leta 1945 hitlerizem poražen in pot v rodni kraj je bila prosta - družina se je vrnila. 19. 11. 1949 se je rajna Nada poročila z gospodom dr. Šimejem Hojo, ki je leta 1951 odprl svojo ordinacijo v Št. Jakobu v Rožu. Začetek je bil trd - prostore za ordinacijo in stanovanje je dr. Hoja našel v Narodnem domu (pri Cvitarju) v Št. Jakobu, ki so bili zelo tesni; vozil se je v začetku z motornim kolesom. Oba zakonca sta morala štediti, da sta lahko kupila zemljišče in postavila svojo hišo, v katero sta se vselila leta 1956. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: sin Milan, ki je danes zdravnik in nadaljuje delo svojega očeta, in hčerka Maja, ki je ravnateljica Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Zakonca sta svoja otroka vzgojila v poštene člane naše narodne skupnosti. Vseh 35 let do upokojitve svojega moža Šimeja je rajna Nada opravljala telefonsko službo, in možu tudi sicer pomagala pri pisarniških delih. Pred 17 leti je rajna imela hudo operacijo, po kateri pa je spet čisto ozdravela. Pred dvema letoma in pol jo je ponovno obiskala kruta bolezen, in ni bilo izgleda, da bi ozdravela. Ves čas njene bolezni sta jo mož Šimej in sin Milan zdravniško oskrbovala in ji nudila vso možno pomoč. Rajna je to bolezen voljno prenašala in bila do zadnjega trenutka pri zavesti, dokler ni izdihnila svoje duše. Še zadnji dan pred smrtjo je svojega moža opomnila, naj ja ne pozabi naslednji dan klicati skupnega prija- telja-zdravnika, ker ima ta rojstni dan. Na tem mestu bi hotela omeniti - kar se sicer redkokdaj zgodi -, da je, odkar rajna Nada ni več mogla v cerkev, veliko faranov spremljalo njeno bolezen in trpljenje z molitvijo in sočustvovanjem. Rajna Nada je bila pri ljudeh zelo priljubljena, ker je bila skromna, verna in blagega srca in imela za vsakogar prijazno besedo. V soboto, dne 10. septembra 1994, je rajno Nado spremljala ogromna množica prijateljev in znancev ter sotrpinov na njeni zadnj[ zemeljski poti na pokopališče Št. Jakob v Rožu. Pogrebne obrede je opravil naš gospod župnik Jurij Buch ob asistenci dr. Pepeja Marketza, župnika Mateja Nageleja in kaplana Slavka Thalerja. Cerkveni pevci so se od rajne poslovili s pesmimi pred mrliško vežico, v cerkvi in ob grobu. Tudi zastopnik Zveze slovenskih izseljencev, Franci Černut, se je z ganljivimi besedami poslovil od sotrpinke Nade. Draga Nada, prezgodaj si nas zapustila, manjkala nam boš! Od-počij se od tegob zemeljskega življenja v domači zemlji, katero si tako ljubila. Možu Šimeju, sinu in hčerki z družinama ter sploh vsem sorodnikom naše globoko sočustvovanje. Mi. Očiščenje. Črna umetnost ima dva nova člana, ki sta v sodu opravila zrelostni izpit: Janko Golavčnik iz Podjune in Mario Pandel iz Proboja sta prejšnji petek bila po stari častitljivi tiskarski tradiciji „gavčana“; kolegi Mohorjeve tiskarne so ju z mrzlo vodo očistili morebitnih vajeniških napak. Obema iskreno čestitamo in želimo obilo poklicnega uspeha! Leva slika: Lado Hajnžič, Hanzi Isop, Maks Rekar, Mario Pandel, Hans Pistotnik, Janko Golavčnik, Martin He-denik, dr. Anton Koren, Adrijan Čimžar in Joži Ottowitz (z desne). 10 Reportaža Reportaža 11 Iz Avstralije spet na Kroško Svetovni popotnik, celovški zbor Gallus, prepeval in bodril ^ ^ slovenske rojake v Avstraliji. Piše dipl, trg. J. Nabernik Zadnja tretjina potovanja zbora Gallus po Avstraliji nas je peljala iz notranjeavstralskega mesta Mildura nekaj sto kilometrov proti glavnemu mestu južne Avstralije Adelaideu, ki ima nekaj nad milijon prebivalcev. Pot nas je peljala mimo zelo rodovitnih krajev ob najdaljši avstralski reki Murray, ki se izteka v bližini Ade-laidea v Pacifiški ocean. Na rodovitni zemlji vzdolž te reke umetno namakajo polja, vrtove in vinograde, ki dajejo na rdeči zemlji obilne letine. Velikanski vinogradi, kjer pridelujejo kvalitetna vina. Ogromni nasadi grmov pomaranč ter poleg tega še predelovalni obrati za te proizvode dajejo tamkajšnjemu prebivalstvu blagostanje. Seveda smo obiskali tam neko veliko vinarno in se ustavili ob marsikateri plantaži pomaranč. V avstralsko-slovenskem klubu so nas v petek zvečer že pričakovali rojaki in nam postregli z večerjo. Prostori tega kluba so bili največji, kar smo jih videli v Avstraliji, saj vključujejo poleg zabavnih prostorov tudi veliko dvorano, kjer lahko sedi nad 500 poslušalcev. Pri našem koncertu v soboto zvečer jih je bilo nad 300. Kot mi je povedal predsednik tega kluba, primorski Slovenec g. Pahor, nastajajo v teh klubih vedno večji stroški. Okoli šil. 200.000,— so znašali ti stroški v lanskem letu in jih morajo člani kluba sami pokrivati, kar je zelo težko. Ko so kupili zemljišče za klub, je vsak član prispeval iz lastne denarnice okoli 500,— dolarjev. Idealizem je bil tedaj še velik, kar pa je zdaj mnogo težje, ker v klubih skoraj ni več ljudi izpod 40 let in tudi zanimanje za te klube pojenjuje. nede-tjo, Z4, avgiuta, tod o med. rumd. Utoni, pe.vike.ga zHo/m ’ ‘Jjjkot PeieJUn QoJMia", ki p/iihajajo iz Konaike. P/ie.pevaii kodo poi 6v. mapi, nato pa kodo nastopiti na konceptu v duonani. Vstopnine ni, za pnostovoijne prispevke. se priporočamo. ‘i An evening of sacred and secular music in Latin, English, German and i Slovenian. All welcome. Admission free. Donation and a plate for supper K in the hall greatly appreciated. Further Information Jožica Gerden 2373*" Avstralski Slovenci in Avstrijci so v časopisih vabili na Gallusove koncerte. Pri Avstrijcih. V petek, dne 26 ®V°ie9a rudarstva. Včasih so ko-avgusta, je Gallus imel koncert' am tucli zlato, danes pa v avstralsko-avstrijskem klubu j r. d 1 k°Pih še različne druge Adelaideu, kjer je bilo vzdušje' ^ T'k pred prihodom v mesto avstrijskih klubih doslej najbolj' ^n° zvečer so zagoreli avtobu-še. Predsednik tega kluba, gO' °v'kabl, in smo imeli neznansko spod Reiter, katerega starši izvi' 51°’31710 b'1' že tik Pred me" rajo iz Beljaka, je tam z našli tako da so nas lahko brez Edijem sam igral harmoniko. v , ov odpeljali v motel. Nas tem klubu so tudi pomešane žč | r pa )e ponoči in zjutraj v de-vse nacije, njihov zbor pa vod ICI avtobus popravil, tako da neki Avstralec, ki ne zna v® znnDt36 mo.^' naslednji dan nemško. V nedeljo navrh je Gal’ D ., Peljati, tokrat res po lus zopet oblikoval nedeljsko s't ori °avi’ v osemsto kilometrov mašo v slovenski cerkvi v Adelai'D ,.a teno mesto Dubbo. Na tej deu. Mlad dušni pastir, ki jč nam tudi do pol ure ni prišlo prišel iz koroškega Slovenj Grad' p proti prav nobeno vozilo, ca, se je po lastnih besedah '£ J,sta Je sicer asfaltirana, a zelo težko vživel v to avstralsk® - a ln brez utrjenih bankin. Od družbo in ima domotožje. Pred a do časa smo videli drveti uI UZ.UU 111 und uuiiiuiu/ije. pr , vsem mu primanjkuje dela z mji 0 ceste tipične avstralske dino. Cerkev je bila zopet nabiiC(j"a11, kot 50 emuji, kenguruji in polna in po sv. maši je slovens^ ^ le koze- Mestece Dubbo je verska skupnost priredila za Ga1', UCn° orientirano na turizem in lus odlično kosilo. L am mr|ogo motelov. Zanimivo Md Je predvsem kot center za S tem je bil nekako uraden de J^kup in prodajo živine. Zgodo-Gallusovega obiska v Avstrajl V|nsko pa slovi po tem, da se je končan, saj je bil v tej cerkvi nj® ,am dolgo časa nahajala central-gov zadnji nastop. Kot običaja' na avstralsko kaznilnica, kjer so je po sv. maši zapel v slovo š' 'Zvrševali tudi smrtne kazni, nekaj narodnih in umetni' P ^Pali. v torek, 30. avgusta, V nedeljo popoldne je sledi'1 ^0 se od Dubba odpeljali kakih petstokilometrska vožnja z avto 400 kilometrov na sever v pusto-busom, deloma že skozi puščo ovsko mest0 Ligtning River, kjer vo, ki jo Avstralci imenujejo „OU116 bi|0 že zelo toplo. V tem mestu back" (kar pomeni nekje zunal Z|vi kakih 20 Slovencev, pusto-kjer se nič več ne dogaja in kje '0vcev, ki so poskušali svojo živi le malo ljudi), v notranjea'1 Srečo s kopanjem dragocenih stralsko puščavsko mesto BK °Dalov. opali so dragulji in dose-ken Hill. V tem mestu živi kaki' 9ajo na trgU |ep0 ceno. 30.000 prebivalcev. Mesto je bil' predvsem v preteklosti, nekolik1 Nadaljevanje na strani 17 pa tudi še danes, znano žara0 SELE — OBČNI ZBOR KRP „PLANINA" Novo vodstvo z novim elanom V petek, 16. septembra 1994, je KPD „Planina“ vabilo svoje člane na redni občni zbor. Število udeležencev sicer ni bilo navdušujoče veliko, vendar so ti, ki so bili navzoči, z zanimanjem sledili poteku občnega zbora. Predsednik Toni Olip je pozdravil navzoče, nakar so sledila poročila: predsednikovo, tajniško in blagajniško. Delovanje v zadnjem obdobju od avgusta 1991 do sept. 1994 je poleg tega še razvidno iz brošure, ki so jo društveniki pripravili ravno prav do termina občnega zbora. Po poročilu preglednika in razrešnici staremu odboru so sledile volitve novega odbora. Tako gladko kot poročila o zadnjem obdobju seveda drugi del občnega zbora ni potekal. Pri volitvah novega odbora se vedno rado malo zatakne. Še vedno se namreč najdejo ljudje, ki pridejo na prireditve in nato zadovoljni odidejo domov. Tudi takih se nekaj najde, ki radi malo pokritizirajo. Treba je povedati, da je tudi veliko takih, ki so vedno znova pripravljeni pomagati pri vsakovrstnih delih društva, zelo težko pa je dobiti tiste, ki bi prevzeli kakšno funkcijo. Kljub temu nam je uspelo izvoliti odbor, ki obeta dobro delovanje v prihodnosti. Zelo razvesljivo je gotovo dejstvo, da v novem odboru najdemo mlade ljudi, ki so pripravljeni v naslednjih letih sooblikovati program društva in svoje prispevati, da bo kulturno delo v Selah cvetelo. Novi odbor. Novi predsednik je Martin Dovjak. Njemu, ki trenutno še študira v Salzburgu in zato društvu ne more biti vedno na razpolago, bosta stala ob strani dva podpredsednika in sicer Pavli Čertov in Toni Olip (Kališnik), nova tajnica je Mirjam Kelih, njena namestnica Zalka Kelih-Olip, organizacijski tajnik Rudi Sukalia, blagajničarka Mici Mak in njena namestnica Vida Roblek. Nadaljnji odborniki so še: Milka Olip in Dani Dovjak (odgovorna za gledališko dejavnost), Katja Roblek in Magda Sukalia (knjižničarki) ter duhovni asistent Štefan Krampač. Poleg teh še sodelavci: Roman Roblek (fotograf), Martina Oraže in Jožica Mak (gledališče oz. priprava prispevkov z otroki), Sani Oraže (pogostitev gostov), Repi Čertov in Franci Mak (odrska mojstra) ter Ivan Kelih (tehnika). Preglednika sta Heribert Kulmesch in Tanja Mak. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje, se zahvalil tudi dosedanjemu predsedniku Toniju Olipu (Hajnžej) in prosil vse navzoče pa tudi druge člane društva, naj se aktivno vključijo v delo društva ter ga podpirajo. Spregovoril je tudi še tajnik KKZ Nužej Tolmajer, se vsem zahvalil, ki so doslej delovali v društvu. Besede priznanja je namenil delovanju društva v preteklosti, iz tega pa napeljal, da je tudi v prihodnosti treba nadaljevati ubrano pot, najti ponudbe za vse generacije in iti drug drugemu na roko. Obljubil pa je tudi — kar je kljub idealizmu odbornikov potrebno — finančno pomoč Krščanske kulturne zveze. Gostovanje. Dva dni po občnem zboru, v nedeljo, 18. septembra, pa je novopečeni predsednik že dobro opravil svojo prvo nalogo. Na selskem odru je namreč pozdravil dramsko skupino Julke Dolžan iz Breznice, ki je gostovala z mladinsko igro „Pepelka" (J. W. Grimm). Glasbo za to predstavo je pripravil Matjaž Sure, učitelj flavte v Selah. Prijetno urico so nam pripravili mladinci iz Breznice in z zanimanjem smo sledili usodi Pepel-ke, ki je po žalostnem življenju v hiši svojega očeta ob mačehi in polsestrah nazadnje le našla svojo srečo s kraljevičem. Kot je bilo že napovedano na letakih, ki so vabili na predstavo, je ta res očarala otroke, kot tudi mladino in odrasle. Z KO MENS V CelOVCU. Mladina se medtem že intenzivno pripravlja na velikonočno srečanje MENS (Mladina evropskih narodnih skupnosti), ki bo aprila 1995 na Koroškem. Te dni so se člani pripravljalnega odbora srečali s predsedstvom MENS in skupno rešili nekaj organizacijskih vprašanj. Na sliki z leve: Robert Sturm, David Spinnler (tajnik MENS), Matija Kampuš, Roland Feichter (predsednik MENS), Tina Smolle, Stefan Wegner (podpredsednik MENS) in Klaas J. Osinga (finančni referent Mladine evropskih narodnih skupnosti). Jože Leskovar — neumorni in uspešni šestdesetletnik Velike zasluge za to, da je slovenski skladatelj Hugo Wolf spet priznan v Sloveniji, ima glasbeni učitelj in zborovodja Jože Leskovar, ki je proslavljal te dni šestdesetletnico. Piše Alois A n ge rer Prof. Leskovar je raziskoval Wolfovo življenje in preuredil njegovo rojstno hišo v muzej in kulturni spomenik. Lani jeseni je bil prof. Leskovar gonilna sila proslave ob 130-letnici rojstva H. Wolfa. Prof. Jože Leskovar se je rodil leta 1934 v Slovenski Bistrici v kmečki družini, kjer se je veliko prepevalo in petje ga spremlja vse življenje. Kot mlad učitelj je prišel leta 1953 v Slovenj Gradec in od takrat je duša in srce glasbenega sveta tega kraja. Ob delu je končal Pedagoško akademijo — oddelek za glasbo, in bil prvi učitelj za klavir v Glasbeni šoli. Od leta 1984 je ravnatelj Glasbene šole in je v zadnjem času obnovil stavbo, jo opremil z novimi inštrumenti in poskrbel za strokovni učiteljski kader. Njegovo življenjsko delo pa je zborovsko petje. Kot mlad učitelj je začel s šolskimi zbori, kmalu so tudi odrasli zaupali njegovemu vodstvu in občasno je vodil sedem različnih zborov. Delal je trdo in redno, zato je z vsako skupino dosegel vrhunske uspehe. Tudi na Koroškem je rad goto val in z veseljem se spominjajo nastopov Moškega pevskega zbora ali Slovenjegraškega okteta. Posebne stike je gojil s Slovensko gimnazijo v Celovcu, svetoval pa tudi številnim drugim zborom na Koroškem. Jože Leskovar je znal pevce navdušiti za ubrano zborovsko petje, gojil je prijateljske stike med zbori ob številnih pevskih revijah in povezoval slovenjgraške šole s šolami na primer v Gradcu, Celovcu, Brnu in Pragi, Trstu in Varaždinu. Ob predpremieri filma o Hugu Wolfu smo se pogovarjali s prof. Leskovarjem tudi o zborovskem petju in o razmerju med ljudsko in umetno pesmijo na Koroškem. Prof. Leskovar: „Koroška ima premalo lastnih izobraženih glasbenikov. Na slovenski Glasbeni šoli ne poučujejo petja, sam instrumentalni pouk pa ne vpliva na jezik. Če bi zborovsko petje organsko raslo iz ljudstva, bi po- magalo ohraniti tudi jezik. Tako pa pride veliko zborovodij iz Slovenije in so večinoma premalo povezani z ljudstvom. Narodna pesem pomeni na Koroškem, bolj kakor pri nas, tudi ohranitev slovenstva. Jožko Kovačič, ki ga dobro poznam kot kolega, je izbral pravilno pot, ko poskuša združevati narodno pesem in zborovsko petje.“ Naš tednik: Ali niso tudi zbori malo preveč usmerjeni v visoko zborovsko literaturo in premalo upoštevajo narodno pesem? Leskovar: „Predvsem se pozna, da v šolah zanemarjajo narodno pesem. Veliko je odvisno od poklicnih glasbenikov in njihovega odnosa do narodne pesmi. Lahko jo pokvari, če se pri družinskem petju sprevrže v popevkarstvo. .Narodni zabav-njakarji' niso v prid pravemu ljudskemu petju, ki se je rodilo v ljudstvu in se izroča iz roda v rod. Popevkarji pa naredijo nekaj samo zaradi sebe, zaradi svojega imena in zaradi denarja. Kaj bi lahko Slovenija prispevala k razvoju ljudskega petja na Koroškem? Leskovar: „Matična država bi se morala bolj posvetiti temu, ampak trenutno ni denarja za to. Zbori in društva si bodo morali pomagati s tem, da se neposredno povezujejo z zbori in društvi v Sloveniji, obiskujejo glasbene revije, razna pevska srečanja na vseh ravneh in tako skrbijo za kulturno izmenjavo med matico in Slovenci na Koroškem." Hvala za iskrene besede, gospod profesor. Želim Vam še veliko uspeha in da veselje do glasbe in zborovskega petja ne bi nikoli usahnilo! SLOVENSKI SKLADATELJ HUGO WOLF: Priznan tudi v Sloveniji Kulturno društvo Slovenj Gradec je priredilo mednarodno šolo solopetja in predvajalo v predpremieri prvi slovenski film o Hugu Wolfu v njegovem rojstnem kraju. Končno je tudi Slovenija priznala svojega nadarjenega sina — poleg Schuberta in Schumana skladateljski vrh samospevov ki so si ga dolga desetletja prisvajali in ga slavili nemški in avstrijski krogi. Prof. Jože Leskovar, predsednik društva Hugo Wolf v Slovenjem Gradcu, se že nekaj let intenzivno ukvarja z njegovim življenjem in delom v Sloveniji. Največ časa je Wolf namreč preživel na Dunaju in je bil navdušen wagnerjanec ter se je samo še v skrajni stiski vračal domov. Prof. Leskovar je odkril, da je bil stari oče Huga Wolfa še pristni „Vouk“, vpisan tudi kot „Volk“ oziroma „Volgk“ in je bil v krstno knjigo šele oče (po naključju ali na zahtevo botre, nemške plemkinje) vpisan kot „Wolf“. Ko je odraščal, mu je nemški priimek prav prišel, kajti Slo- venj Gradec je bil takrat središče nemških veljakov. Oče Wolf je bil ugleden usnjar in je vzgajal otroke v duhu prevladujočega nemcizma. Morda je bil tudi mamin rod podobnega mišljenja; ta rod je bil v Kanalski dolini še Ore-hovnjak, na poti prek Koroške v Slovenj Gradec pa so postali Nußbaumer. Skladateljeva starša sta se spoznala in se poročila v Celovcu, sin Hugo je bil nekaj časa tudi v Pliberku. Vse to in še veliko več je zbrano v odličnem filmu, ki ga je pod vodstvom Jasne Novak uresničila Slovenska televizija. Režiserje Marjan Brankovič, strokovna sodelavca sta bila prof. Jože Leskovar in prof. Leopold Spitzer, predsednik dunajskega društva Hugo Wolf. Film so predvajali v kulturnem domu pred izbrano publiko z nemškimi podnaslovi (žal so bili še jezikovno pomanjkljivi). Tehnično je film odličen, glasbeni delež se skoraj utaplja v množici slikovnega gradiva. Film bodo predstavili v Ljubljani konec septembra in pride v redni spored Slovenske televizije verjetno v začetku oktobra. Prof. Jože Leskovar je tudi pobudnik Šole solopetja, mednarodnega poletnega glasbenega seminarja za izobraževanje študentov in pevcev v duhu Huga Wolfa v njegovi rojstni hiši v Slovenjem Gradcu, ki je obenem sedež Glasbene šole. V sodelovanju z Ljubljansko opero se je letos pod okriljem prof. Brede Zakotnikove iz Salzburga zbralo 10 solopevcev, ki so se izpopolnjevali ob samospevih Huga Wolfa in plod svoje prizadevnosti pokazali na dveh zaključnih koncertih v Slovenjem Gradcu in v Ljubljani. Petek, ?3- september 1994 Nenavadni intervju 13 Rozalsko žegnanje „pod strehami“ Lilo je kot iz škafa, zato tudi ljudi ni bilo toliko, kakor v letih, ko je bilo vreme prijaznejše. Skoda, da sv. Peter letos z ro-zalskim žegnanjem ni imel usmi-'jenja; žegnanje se je odvijalo tako rekoč pod „strehami“, kakor Pravijo v Podjuni dežnikom. Kljub temu pa se sorazmerno lepo število domačinov ni vdalo dežju in hladu. Naš prijatelj dr. Hubert Frasnelli je prišel celo iz daljnega Južnega Tirola. Kot je s slike (desno) razvidno, 9a je naš fotograf Marjan Fera ujel v družbi najstarejše obiskovalke rozalskega žegnanja, 90-letne Neže Zollbauer, in njenega nečaka Pavleja Ker-ta iz Globasnice. Sicer pa pivo letos ni tako teklo, ker pač vreme ni bilo toplo. Zato so tembolj delali „gšeft“ prodajalci toplega čaja. Tudi krapov ni manjkalo, ki so še posebej dobro teknili Tineju Komarju, predsedniku društva upokojencev „Podjuna“. -Kuj- ; . Nenavadni intervju Ime: Traudi Kraxner Starost: malo čez 20 Poklic: poslovodkinja Doma: premalo Drži, da obleka naredi človeka? Ne vsakega. Na splošno velja mnenje, da sta lepota in inteligenca nezdružljivi? Jaz sem najboljši dokaz, da ni tako. Si že kdaj sodelovala pri modni reviji? Na žalost še ne. Bi hotela? Zakaj ne, to bi bila prijetna sprememba. Agentura za fotomodele ti ponudi izredno pogodbo za določen čas. Bi sprejela? Če je resna in lukrativna. O čem se najraje pogovarjaš? Gotovo ne o tem, koliko piskrov imam v omari. Kakšen mora biti moški, da pri tebi zbudi zanimanje? Na vsak način mora biti večji kot jaz in mora imeti negovane roke. Ali si moreš predstavljati, da bi se pri nakupu novega avta odločila za škodo? To me spravlja v smeh. S kom bi rada preživela lep večer? Z Albertom Einsteinom, ker je rojen isti dan kot jaz. Hotela bi zvedeti, ali imava kaj skupnega. V kateri lokal najraje zahajaš? Tja, kjer srečam znance. Če pa hočem biti s kom sama, pa grem v inozemstvo. Raje delaš s kolegicami ali s kolegi? V našem podjetju cenim vse sodelavce enako, ne glede na to, ali so moški ali ženske. Sicer pa se v moškem svetu počutim bolje, Misliš, da imaš v poklicu kot ženska nekatere prednosti? Ker imamo pri pogajanjih v glavnem opravka z moškimi, imam kot ženska verjetno nekatere prednosti. Je lepa ženska vplivnejša kot povprečna? To dokazujejo tudi statistike. Kaj bi te bolj motilo - če bi imela 5 kilogramov preveč ali dejstvo, da si najnovejše mode ne moreš privoščiti? Doslej problemov nisem imela. Kako bi te kdo lahko spravil v zadrego? Če bi mi kdo rekel, naj se peljem s tovornjakom. In kako se rešiš v takem položaju? Rekla bi: „Neumno, danes imam čevelj, ki ima previsoko peto!” Recimo, da imaš informacijo, ki je nima nihče drug. Kaj bi ti moral kdo ponuditi, da jo izdaš? Nisem podkupljiva. Zakaj, misliš, se ljudje poročijo? Da imajo uradni dokaz, da imajo partnerja. Kaj misliš, da imajo poročeni, pa samsko živeči tega nimajo? Listino. Katero tipično lastnost bi pripisala ženskemu in katero moškemu spolu? Ženske so radovedne, moški pa ljubosumni. Kaj je bilo bistveno spoznanje v tvojem življenju? Z vztrajnostjo in dobro voljo dosežeš vsak cilj. Kaj odlikuje inteligentnega človeka? Preden govori, misli. Kaj je bila doslej tvoja največja napaka? Bistvenih napak ne delam, samo manjše. In tvoj največji uspeh? Da se danes še počutim tako, kot da bi bila 20 let. Kaj bi bil zate čudež? Če bi v seriji nenavadnih intervjujev ne prišla na vrsto. Rada bereš? Že. Predvsem tisto, kar moram in seveda nekaj za razvedrilo. Kdaj si prebrala zadnjo knjigo? Hm. Je pa res že dolgo od tega, ko sem prebrala zadnjo knjigo. Ljubiš presenečenja? Zelo. S čim bi te kdo lahko najbolj presenetil? Če bi kdo _stal z gartrožo pred mojimi vrati. Če bi pa imel še kaj v roki, pa tudi ne bi bila užaljena. Katero željo bi si hotela izpolniti? En mesec dopusta na sončnem kraju, kjer je tudi nekaj življenja. H. St. Slavnostno odprtje Posojilnice-Bank Borovlje____ Močan steber za identifikacijo s slovenskim narodom Pri slavnostnem odprtju boroveljske Posojilnice je predsednik dr. Franc Wutti dejal, da Posojilnica-Bank kot edina dvojezična banka na tem območju deluje kot močan povezovalni faktor med obema narodoma. Kot močan steber pa služi tudi slovenskemu ljudstvu za narodno identifikacijo in pomaga tako krepiti narodno zavest. AR SICHERHEITSTECHNIK RUDOLF ANGERMAN Konzessionierter Errichter von Alarmanlagen • BERATUNG Einbruch- und Brandmeldeanlagen • PLANUNG Videoüberwachungsanlagen • VERKAUF Zutrittskontroll- und Zeiterfassungssysteme • MONTAGE Elektronische Verschluß- und Überwachungssysteme • SERVICE COMMEND Sprechanlagen und Leitstandsysteme 9065 EBENTAL, Teichgasse 1 Telefon 0463 / 73 423, Fax 0463 / 73 701 Autotelefon 0663 / 842 008 Ausführung der Lüftungsanlagen durch das Fachunternehmen RIEDER & CO KLAGENFURT, Bahndammgasse 5, Tel. (0463) 22 2 91 Pripravila H. Sfingier Boroveljska Posojilnica šteje danes med največje slovenske Posojilnice na Koroškem. Iz skromnih začetkov bančnega zadružništva pred več kot sto leti se je v Borovljah razvila pomembna gospodarska ustanova, ki ima zaupanje številnih zasebnikov in obratov. V teku desetletij je Posojilnici uspelo, da je dosegla z vztrajnim delom in močno voljo za preživetje, neodvisnost od nemških struktur, in se danes pripadniki narodne skupnosti lahko s ponosom identificirajo s to Wir richten Geldinstitute ein. Sreitner Ing. A. Streitner Ges. m. b. H. A-449I Niederneukirchen Austria Tel. <0 72 24) 73 85, 73 86 Fax: (0 72 24) 74 04 • Sämtliche Glasarbeiten • Bildereinrahmungen • Modernste Glaschleiferei 9020 Klagenfurt, Völkermarkter Str. 286 Tel. 0463 / 342 33, Fax 0463 / 343 15-1 Filiale: Eberndorf / Bleiburger Str. 7 Telefon 0 42 36 / 20 63 f afcette GLAS- UND FACETTENSCHLEIFEREI MIT MODERNSTEN CNC-MASCHINEN ISOLIERGLAS DIREKT VOM ERZEUGER BILDER UND SPIEGELRAHMUNGEN MESSING- UND BLEIVERGLASUNG SCHALL- UND WÄRMESCHUTZVERGLASUNGEN PANZER- UND ALARMGLAS EXPRESS-REPARATUREN ABHOLUNG UND ZUSTELLUNG pomembno ustanovo. Posojilnica-Bank Borovlje danes bistveno podpira tudi delovanje športnih in kulturnih ustanov. Poleg tega je Posojilnica pomemben delodajalec, saj zaposluje 12 nameščencev. „Odločitev zadružnikov, da se Posojilnica preseli iz pretesne stare stavbe v Poštni ulici prav v središče mesta na Glavni trg, se je pokazala kljub velikim finančnim naporom kot pravilna, v bodočnost usmerjena pot,” je povedal dr. Franc Wutti. Za dolgoletno nesebično delovanje v odboru boroveljske Posojilnice je dobi! Lorene Tschertou pri' znanje predsednika ZSZ Mihija Antoniča. Poleg njega so priznanja dobili še dolgoletni predsednik Po-Bo Janko Oitzl, predsednik nadzornega odbora Melhior Verdel, Polti Goritschnig in Andrej Kunčič. büro für elektrotechnik ferdinand leitl griesgasse 1 tel.: 0 46 3/23 187 fax: 26 26 24 9020 klagenfurt Z leve: Župan Helmut Krainer, poslovodji Franc Kelih in Traudi Kraxner, predsednik nadzornega odbora Meihior Verdel in predsednik Posojilnice dr. Franc Wutti. Kot bančna ustanova je bila Posojilnica vedno v bistveno gospodarsko oporo obratom in zasebnikom v domači občini in širši okolici, in to ne glede na narodno pripadnost. Navdušenje nad sodobno urejenimi poslovnimi prostori in besede priznanja je ob tej priliki iz-rekel tudi boroveljski župan Helmut Krainer. Še posebej razveseljivo je bilo, da je župan izre- kel najboljše želje poslovodstvu Posojilnice tokrat tudi v slovenskem jeziku, kar je za Borovlje dejansko nekaj novega in posebnega. Tudi predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič je poudaril gospodarski pomen Posojilnice, ki nima le nekaj anonimnih postojank, saj šteje ta ustanova nad tisoč članov. S preselitvijo v nove prostore na površini 650 kvadratnih metrov je Posojilnica ustvarila idealne pogoje za uspešno poslovanje univerzalne banke. Strokovno šolan in prijazen personal kot tudi poslovodstvo pa je najboljši garant, da se bo bančna ustanova tudi po pristopu Avstrije k Evropski uniji kot regionalna banka s takojšnjimi in samostojnimi odločitvami hitro prilagodila trgu. SPEZIALWER KSTÄTTE für INDUSTRIEGRAVUREN und WERBEGRAPHIK Rundgasse 13 Tel.: (0463) 28 13 13 A-9073 KLAGENFURT VIKTRING Ausführung der Tischlerarbeiten tischlere! ing. richard peteri ifi 9170 ferlach thomas-koschat-gasse 13 tel. 0 42 27/26 12 c O) OT 0) T3 CD C =3 C ro Q. ^r Partner auf dem Gebiet der Isoliertechnik Gerhard VOGEL ISOLIERTECHNIK GES.M.B.H. 9020 KLAGENFURT, Raiffeisenstraße 8 Telefon (0463) 32 3 32, 32 5 89 2721 BAD FISCHLAU, Neussergasse 16 Tel. (0 26 39) 25 94 WÄRME-, KÄLTE-, SCHALLSCHUTZ UND INTEGRIERTER INNENAUSBAU Aus unserem Lieferprogramm: Decken- und Wandverkleidungen aller Systeme • Leichttrennwände • Installationsböden • Lärmbekämpfung • Projektbezogene Fertigung von Akustikelementen • Beschichtung von Decken und Wänden • Industrieisolierungen ELEKTRO Installationen • Blitzschutzbau Elektrogeräte • Verkauf und Reparaturen chutzbau^^ jimWiHl A-9074 KEUTSCHACH, REAUTZ 80 A-9073 VIKTRING, SCHROTTBAUERWEG 2 Telefon 0 463/28 19 01 Telefax 0 463 / 28 25 93 PISMO BRALCA Posojilnica-Bank Borovlje V zadnji številki Našega tednika so se v članku o Posojilnici-Bank Borovlje zgodile nekatere neljube napake. Kot prvo je treba vsem urednikom enkrat za vselej zapisati, da se naša banka imenuje Posojilnica-Bank Borovlje in ne „PoBo". Posojilnica-Bank Borovlje ni bila „ustanovljena leta 1889“. V tem letu je bila ustanovljena Posojilnica in Hranilnica v Glinjah, katere pravna naslednica je Posojilnica-Bank Borovlje. Prav tako ni „najstarejša banka v Rožu“, temveč v območju Borovelj. Najstarejša banka v Rožu je Posojii-nica-Bank Št. Jakob v Rožu (ustanovljena 1872), ki je hkrati najstarejša kreditna zadruga v Avstriji. Posojilnica-Bank Borovlje ni „vključena v Raiffeisenov center“, temveč je včlanjena v Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, ki pa je član avstrijske Raiffeisenove organizacije. Posojilnica-Bank Borovlje se poslužuje uslug Raiffeisenovega računalniškega centra na Dunaju, kot delajo to tudi druge avstrijske banke. Novi poslovni prostori Posojilnice-Bank Borovlje niso „na glavnem trgu“, temveč se nahajajo v nakupovalnem centru ob glavnem križišču v Borovljah (kakih 200 metrov od glavnega trga). „Glavni trg 16“ je le naš naslov. Naša Posojilnica nima le „16 strank s posojili, ki presegajo 1 mio. šil“. Ta podatek, naveden že v poročilu o občnem zboru naše ustanove, dne 24. 6. 1994, ne drži in nikakor ne ustreza relaciji naših poslov. To številko si je morala urednica ga. Heidi Stingler izmisliti, ker v celem intervjuju nisem govoril o nobenih številkah. Ta pojasnila so namenjena bralcem, urednike NT pa prosim, da bolj vestno prisluhnejo poročilom zborov denarnih ustanov ter bolj skrbno ravnajo s tiskano besedo, ker se po objavljanju marsikaj le težko da popraviti. Dr. Franz Wutti, predsednik Posojilnice-Bank Borovlje MARMOR HOTAVLJE 64224 Gorenja vas Izdelamo tudi po naročilu MARMOR HOTAVLJE, p. o. 64224 Gorenja vas Telefon: 00386 64 681 122 Telefaks: 00386 64 681 640 16 Radio / TV / Prireditve T A PETEK, 23. sept. Kulturna obzorja. SOBOTA, 24. sept. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. T E NEDELJA, 25. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Mirko Isop). D n™ 18.10—18.30 Dogodki in odmevi. E PONED., 26. sept. N „Cvenket denarja pojema“ — Turistična sezona se izteka. V TOREK, 27. sept. Partnerski magazin. R SREDA, 28. sept. A Društva se predstavljajo. Večerna: Podjunska ljud- D ska pesem. I ČETRTEK, 29. sept. 1 Rož — Podjuna — Zilja. U Begunje GALERIJA AVSENIK vabi na OTVORITEV RAZSTAVE ilustracij ANDREJA MILITAROVA in na glasbo Slavka in Vilka Avsenika Čas: v petek, 23. 9., ob 18. uri Kraj: v GALERIJI AVSENIK v Begunjah na Gorenjskem Kotmara vas VESELICA GORJANCEV Čas: v soboto, 24. 9., ob 20. uri Kraj: pri Pušniku v Št. Kandolfu Za ples igrajo: ,.Podjunski fantje" Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci“ NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. ER DAN, KOROŠKA Nedelja, 25. sept., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 26. sept., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidoma z naslednjimi prispevki: • Tudi v Labotski dolini upoštevajo geslo „Več znaš, več veljaš!" • Končno tudi na Koroškem dovoljena gradnja rastlinsko-bioloških čistilnih naprav • Koroški slovenski umetniki se predstavljajo v Št. Vidu ob Glini in Borovljah • Star običaj zadnjič na običajni lokaciji: gavčanje, tiskarski krst pri Mohorjevi • Andrej Kokot predstavlja novo poezijo • Traun — SAK • Tudi v Podjuni še prešajo domača olja Galerija Rožek RAZSTAVA Konrada Kollerja je odprta do nedelje, 25. 9., med 15. in 18. uro. Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek Kostanjevica RAZSTAVA VALENTINA OMANA v galeriji Božidarja Jakca je odprta do septembra letos. Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah še do 8. oktobra odprt: Od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Po 8. oktobru je ogled muzeja možen samo še po dogovoru. Šmihel VAŠKI PRAZNIK Čas: v nedeljo, 25. septembra, ob 14. uri Kraj: na Davidovem travniku Prireditelj: KPD Šmihel Bajtiše PEVSKO SREČANJE Čas: v nedeljo, 25. 9., ob 14. uri Kraj: pri Lenči na Bajtišah Nastopajo: Moški pevski zbor „Trta" iz Žitare vasi, Obirski ženski oktet, Družina Blaže j iz Galicije, Otroška skupina Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik", Sele-Kot Dom v Tinjah Od sobote, 24. sept., od 14.30 do nedelje, 25. sept., do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik od srede, 28. sept., od 18. ure do sobote, 1. okt., do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike DA BI IMELI ŽIVLJENJE Voditelj: p. Polikarp Brolih od sobote, 1. okt., od 14.30 do nedelje, 2. okt., do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v torek, 4. okt., od 18. do 20. ure Začetek jezikovnega tečaja: SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, I. del Vodi: ravn. Mirko Srienc, Grabalja vas______________________________ v četrtek, 6. okt., od 16. do 18. ure Začetek tečaja: JEZIKOVNI POGOVORI Vodi: dr. France Vrbinc, S rej e v četrtek, 6. okt., od 18. do 20. ure Začetek tečaja: SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, L del Vodi: ravn. Mirko Srienc, Grabalja vas______________________________ od sobote, 15. okt., od 15. ure do nedelje, 16. okt., do 15. ure Tečaj za spretne roke: IKEBANA JESENI, nem. Vodi: Herta Deutsch, Gleisdorf CARMINA BURANA kantata - cm orff Čas: v nedeljo, 9. oktobra 1994, ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Nastopajoči: MeRZ Danica, Št. Primož; MePZ Peca, Globasnica; Mešani in Mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence, Celovec; Studio Percussion, Graz; Člani orkestra Slovenske filharmonije, Ljubljana Solisti: Norina Radovan, sopran; Marjan Trček, tenor; Jožko Kovačič, bariton Klavir: Andreja VVuzella-Močilnik; Tomi Kernjak Dirigent: Stanko Polzer Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA j 10.-0ktoberstr 25/III, 9020 Celovec, tel.: 0463/512528-28, faks: 0463/512528-22 prireja seminar RETORIKE v nemščini Pri tem seminarju se bomo ukvarjali z vprašanji, kot so: • priprava govora in predavanje • težave, ki nastajajo pri govorjenju in predvsem pri poslušanju • priprava in vodenje diskusij, idr. Čas: petek, 30. 9., od 16. do 21.30 (vmes večerja); sobota, 1-10., od 9. do 17. ure (s kosilom) Referent: direktor Franz Ki)beri, Celovec Kraj: Mladinski center Rebrca, (Komenda, 9133 Miklavčevo, tel.: 04237/2142) Stroški seminarja: šil. 500,— (za dijake in študente 300,—) (bivanje na Rebrci zaželeno, stroške bivanja plača PUAK) Prijave naslovite na: Politično upravno akademijo, 10.-Oktoberstr. 25/III, 9020 Celovec. Telefon: 0463/512528-28, telefaks: 0463/512528-22 90-LETNICA SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „RADIŠE“ Čas: v nedeljo, 2. okt. 94 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah SPORED: ob 9.30 uri: sv. maša za pokojne in bivše člane SPD „Radiše" v farni cerkvi ob 11.00 uri: Predstavitev raziskovalnega projekta „Na pot v vas“, odprtje razstave in predstavitev jubilejne brošure ob 14.30: Proslava s kulturnim sporedom Pokrovitelji: dr. Rudolf Schölten, zvezni minister za pouk in umetnost; dr. Christof Zernatto, deželni glavar; dr. Michael Ausservvinkler, namestnik deželnega glavarja in kulturni referent; Helmut __ Woschitz, župan občine Žrelec Prireditve / Razno 17 ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt Srečanje bivših pregnancev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nede-IjOj 25. septembra, ob 14. uri v Kulturnem domu „Danica“ v St. Primožu svoj REDNI OBČNI ZBOR. Kakor v minulih letih, tako bo občni zbor tudi tokrat povezan z družabnim srečanjem. Prireditev bodo s kratkim kulturnim sporedom popestrili domači prosvetarji. Bivše izseljence vabimo, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci. Skupaj se bomo spominjali časov pregnanstva, v prijetni domači družbi pa se bomo pomenili tudi o današnjih vprašanjih. Zveza slovenskih izseljencev KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na predavanje: MOST IN ŽGANJE: Kako pripravimo drozgo, da prav zavre Referenta: dipl. inž. Hanzi Miki in dr. Hans Madritsch Kraj in čas: v sredo, 28. sept., ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici v čet rt rek, 29. sept., ob 20. uri v društveni sobi nad Posojilnico Št. Jakob v Rožu Prireditev podpira: Posojilnica-Bank, Zadruga-market Popravek. V Našem tedniku 36/94 smo zapisali, da je mag. Janko D rank postal provizorični vodja Pedagoškega inštituta. Kot nam je mag. Urank sporočil, ta vest ne drži: v resnici je postal pedagoški sodelavec Pl, pristojen za slovenščino. Za pomoto se iskreno opravičujemo! Iz Avstralije spet na Koroško NADALJEVANJE Z 10. STRANI RADIŠE______ Poslovitev, pozdrav in žegnanje Kot vsako leto, se na Radišah sredi septembra praznuje god cerkvenega patra n a sv. Lamberta. Še si tam v motelu odprl Pipo za mrzlo vodo, je pritekla nekaka žveplena voda, ki je imela več kot 40 stopinj. Zato so se nekateri Gallusove! tam zvečer odpravili na prosto kopanje, saj prav blizu izvira vroča žveplena voda. Naslednji dan nas je tak slovenski Pustolovec, g. Žagar, ki tam živi že preko dvajset let, popeljal v svoj rudnik, kjer je našel že nekaj teh dragocenih kamnov. Povabil nas je tudi na svoj dom, tako da smo se mo9|i prepričati, da mu gre dobro. Njegova žena nam je Pravila, da ima na prstanu opal, ki je menda vreden več kot milijon avstrijskih šilingov. Seveda je bila tam priložnost, da so si Gallusove! pri tej družini kupili tudi nekaj opalčkov, vsak seveda po svoji možnosti in nekateri se-jrada tako majhne, da si jih komaj videl. Tako smo v četrtek, 1. septembra, po dolgi vožnji iz kightnig Ridgea preko mesta 9range pozno zvečer pripe-'jali zopet nazaj v Sydney, kjer nas je naslednji dan zopet čakalo letalo družbe Lauda-Air. Po sentimentalnem slovesu na letališču od šoferja Lesa, ki mu je mladina skomponira-la posebno pesem in jo tam zapela, ter od družine Falež, ki nas je spremljala ves čas našega potovanja po Avstraliji, smo se v četrtek zvečer ob osmih v Sydney]u dvignili v zrak in po vmesnem pristanku v Melbourneu ter po ponovnem vmesnem pristanku v Bangkoku v petek ob enih popoldne prispeli na dunajsko letališče, kjer nas je že čakal Sienčnikov avtobus in nas popeljal v Celovec. (Polet iz Avstralije je bil seveda zopet dolg in smo pri času pridobil osem ur, ker smo ob prihodu na Dunaj morali kazalce naših ur premakniti za osem ur nazaj.) Nadvse zanimivo in naporno potovanje je bilo za nami. Tako kot spomini na potovanje po Argentini bodo ostali tudi spomini na to potovanje. Toda Gallus menda ne bo miroval, ker ve, da je treba za svoje člane vedno načrtovati kaj novega. Govori se menda spet o nekem daljšem pevskem potovanju čez dve leti. Konec Letos se je žegnanje prirejalo v nedeljo, 18. sept., zaradi slabega vremena v prostorih kulturnega doma. Tokratno žegnanje pa ni bilo samo praznovanje goda v obliki skupnega obhajanja svete maše in v prijetnem druževanju po nji, temveč je bilo tudi poslovitev od „starega“ in pozdrav novega župnika. Slavni župnik Ludvik Jank je dolgih 62 let služil radiški fari in je faranom stal ob strani v dobrem kakor tudi v slabem času. Letos je stopil v zasluženi pokoj. Želimo mu še veliko zdravja. Kot njegovega naslednika pa smemo pozdraviti dr. Jože Mar-ketza, ki je s svojo simpatijo pridobil kar velik del Radišanov. Upamo, da se bo kmalu vživel v nove funkcije in postane srečen v službi Radišanom. Žegnanje je s tem dobilo tudi malo drugačen okvir in je bilo prav zaradi tega tudi bolj živahno. Za prijetno glasbo so skrbeli domači muzikantje: igralec harmonike Robert Pichler, kitarist Sven Schiemann in trobentar Boris Povše. —jupi— Upokojeni župnik Ludvik Jank (levo spredaj) in njegov naslednik dr. Jože Marketz. siika: ntzf. sadjak 18 Šport PODLIGA VZHODI Bilčovs - ASK 3:0 (2:0) BILČOVS: Slapnig 5, Rajnovič 5, Paril 5, Schlemitz 5, Fister 5, Paulitsch 6, Kuess 5, Andrejčič 5 (75. Schaunig 0), Quantschnig 5, Smeraldo 5, Schriefl 6 (75. Ramusch 0); Kotmara vas: 250 gledalcev Sodnik: Granig (povprečen) Strelca: Schriefl (24,. 47), Quantschnig (44.) Globasnica - Metlova 1:1 (1:1) GLOBASNICA: Matavž 3, Kordesch 3, G. Sadjak 3, Fera 4, Tratar 3, Hren 3, Dlopst 3, Mi-cheu 4, P. Sadjak 3 (70. Kert 0), Pleschgatternig 2, Pasterk 2 (85. Sturm 0); Globasnica: 350 gledalcev Sodnik: Wieser (zelo dober) Strelca: Micheu (15.) oz. Hasanovič (38.) 1. RAZRED D: Sele - Šmarjeta 4:1 (1:1) SELE: E. Oraže 4, S. Užnik 4, Fl. Oraže 5, Božič 3, Z. Oraže 4, Travnik 4, Radosavljevič 4, A. Mak 3 (46. M. Oraže 5), Maver 4, A. Oraže 4; Sele: 300 gledalcev Sodnik: Radi (izredno slab) Strelci: Travnik (15.), S. Užnik (55.), Maver (65.), M. Oraže (77./11-m.) Rdeči karton: Maver (65.) Šmihel ■ Galicija 4:0 (1:0) ŠMIHEL: Podgornik 4, Lutnik 4, Polzer 3, H Motschilnik 3, Karner 3, Kräusler 4, Berchtold 3, Buchwald 3 (82. T. Wrießnig 0), Ch. Figo 3,Ch. Gros 5, W. Motschilnik 5; Šmihel: 100 gledalcev Sodnik: Schatz (dober) Strelca: W. Motschilnik (15., 48., 65.), Berchtold (50.) Rdeči karton: Kräusler (76.) Podkrnos - Železna K. 2:1 (2:1) ŽELEZNA KAPLA: Magič 3, Germadnik 4, Kaschnig 3, Schorli 5, G. Grubelnik 2 (35. Nerz 3), Baloh 2, Reinwald 2, Lipusch 2, S. Grubelnik 2 (46. F. Ošina 3), Wicher 3, Sporn 3; Podkrnos: 100 gledalcev Sodnik: Stauber (povprečen) Strelec: Wicher (40.) Dobrla vas - Št. Andraž 0:0 DOBRLA VAS: Rigo 5, Koraschnig 3, Opiet-nik 5, Karel 3, Jörg 3, Radii 2 (75. Mischitz 0), Schippel 3, Roscher 3, Zunder 3, Herburger 3 (65. Kastrun 3), Logar 2; Dobrla vas: 150 gledalcev Sodnik: Avar (dober) PODLIGA VZHOD 1. Šmihel/L. 8 6 1 1 23:7 13 2. Bilčovs 8 6 0 2 19:8 12 3. Ruda 8 4 4 0 12:7 12 4. Mostič 8 3 3 2 16:10 9 5. Velikovec 8 4 1 3 15:11 9 6. Pokrče 8 2 5 1 14:12 9 7. Št. Lenart 8 2 4 2 5:6 8 8. klopinj 8 3 1 4 8:9 7 9. Vetrinj 8 2 3 3 9:15 7 10. Metlova 8 2 3 3 8:14 7 11. ASK 8 2 2 4 5:12 6 12. Liebenfels 8 2 1 5 7:12 5 13. Globasnica 8 1 3 4 5:10 5 14. Žitara vas 8 1 1 6 8:21 3 9. krog (24./25. 9. 94): Mostič • Velikovec, Metlova - St. Lenart, Zitara vas • Bilčovs, Liebenfels • Šmihel/L.. Pokrče - Vetrinj, ASK - Globasnica, Ruda - Klopinj; 1. RAZRED D 1. Podkrnos 7 5 2 0 16:6 12 2. Vovbre 8 5 1 2 18:9 11 3. Št. Pavel 7 4 2 1 26:9 10 4. Grebinj 8 4 2 2 11:8 10 5. Sele 8 5 0 3 20:18 10 6. Labot 8 4 2 2 18:19 10 7. Eitweg 8 2 5 1 17:14 9 8. Frantschach 8 2 2 4 10:11 6 9. Železna kapla 8 2 2 4 16:18 6 10. Št. Andraž 8 0 6 2 12:14 6 11. Šmihel 8 2 2 4 11:14 6 12. Galicija 8 2 2 4 9:12 6 13. Šmarjeta 8 2 1 5 16:20 5 14. Dobrla vas 8 1 1 6 4:32 3 9. krog (24./2S. 9. 941: Labot - Vovbre, Železna Kapla - St. Pavel, Galicija - Sele, St. Andraž - Šmihel, Frant-schach - Eitweg, Šmarjeta - Podkrnos, Grebinj - Dobrla vas; Nepremagljivi Bilčovščani-tokrat 3:0 Ali je sploh ekipa v podligi, ki bi bila kos Bilčovščanom? Trenutno očitno ne. Bilčovs - ASK 3:0 - Bilčovščani so se tokrat predstavili z najboljše strani. Od vsega začetka so bili v terenski premoči ter si priigrali številne priložnosti. Rezultat tega so bili zadetki Schriefla (2) in Ouantschniga. Premoč Bilčovščanov je bila celo tako velika, da bi se rezultat lahko glasil tudi 7:0 ali 8:0. Toda smola in vratar gostov sta preprečila rekordno zmago. Po tem nastopu so Bilčovščani gotovo favorit za 1. mesto. Globasnica - Metlova 1:1 - V 1. plovici sta si bili moštvi precej enakovredni. Po hitrem zadetku domačinov (Micheu) so leti prevzeli komando, vendar jo tudi kmalu dali iz rok ter zapadli v stare napake. Gostje so to izkoristili ter še v isti polovici izenačili. V 2. polovici pa obe moštvi nista igrali nič kaj posebnega nogometa, tako se je derbi upravičeno končal neodločeno. Med najboljšimi na igrišču sodnik Wieser. NASLEDNJI KROG: Žitara vas - Bilčovs (v nedeljo ob 10,30) - Igralci trenerja Hobla so trenutno tako razpoloženi, da se jih vsak nasprotnik boji. Žitara vas, zadnja na lestvici, še posebej, saj ne vedo, na koga bi naj na tekmi pazili. Vsak igralec Bilčovsa je namreč nevaren. Poleg tega ima trener Hobel na izbiro popoln kader. ASK - Globasnica (v nedeljo ob 10.30) - Globašani v popolni postavi, vprašljiv je le napadalec Pasterk, ki si je na tekmi proti Metlovi zvil nogo. ASK je neprijeten nasprotnik (predvsem na domačem igrišču), trener Djurič kljub temu zahteva vsaj tačko. Sele-4:1 na derbiju proti Šmarjeti; sedaj že na 5. mestu Rekordna zmaga Smihelčanov. W. Motschilnik zadel 3-krat. Po slabem startu so se Selani zopet ujeli ter se iz tekme v tekmo stopnjujejo. Zmagali so zadnje tri tekme zaporedoma, kar jasno izraža tudi tabela. Zasedajo 5. mesto, zaostanek za prvimi je le še malenkosten. Kdo je odgovoren za nenaden preobrat moštva? V prvi vrsti prav gotovo pomožni trener Fortunat Dovjak. Odkar je on na tekmah trenerju Travniku (ta mora tudi igrati) v pomoč, moštvo še ni oddalo točke. Obrestujejo se njegova premišljena taktična navodila. Sele - Šmarjeta 4:1 - V 1. polčasu sta si bili ekipi enakovredni, po taktični zamenjavi pomožnega trenerja F. Dovjaka pa so igrali le še Selani. Lepe poteze s strani ter natančne podaje v kazenski prostor so omogočile Selanom številne priložnosti ter potrebne zadetke. Šmihel - Galicija 4:0 - Šmihelčani so tokrat pokazali, da se znajo boriti in tudi lepo igrati. Premišljenim potezam so sledili lepi goli in to predvsem v 2. polčasu. Mož tekme je bil nedvomno napadalec W. Motschilnik, ki je zadel trikrat v črno ter se boril za vsako še tako neizgledno žogo. Podkrnos - Železna Kapla 2:1 - Obe moštvi nista dosegli posebne nogometne ravni, kljub temu je bila tekma zanimiva in napeta (predvsem v 1. polčasu). Po hitrem vodstvu domačinov (2:0) so Ka-pelčani sicer rezultat še pred odmorom skrajšali na 2:1, za več pa ni zadoščalo. Dobrla vas - Št. Andraž 0:0 - 70 minut je bil Št. Andraž v terenski premoči, le v času med 25. in 45. minuto so bili Dobrol-čani enakovredni. Kljub temu je moštvo pod novim trenerjem Bošnjakom pokazalo napredek, saj so se igralci držali taktičnih navodil ter se borili do konca. M. Oraže (sredinski igralec Selanov) - odkar se je vrnil od vojakov, je v izredni formi. i.. . OL- p' W. Motschilnik (napadalec Šmihela) prej na petih tekmah ni zadel, sedaj pa v treh kar 6-krat. NASLEDNJI KROG: Galicija - Sele - Legionar Maver zaradi rdečega kartona ne sme igrati, poškodovana pa sta M. Mak in D. Oraže. Kljub manjkajočim igralcem je trener Travnik optimističen, kajti njegova ekipa je trenutno dobro razpoložena. Vse drugo, kakor zmaga, je tokrat prepovedano. Št. Andraž - Šmihel (v nedeljo ob 16 uri) - Po zmagi proti Galiciji so Šmihelčani polni samozavesti, kljub temu bo tekma proti Št. Andražu bistveno težja. S točko so Šmihelčani že zadovoljni. Manjkal pa bo sredinski igralec Walter Kräusler (rdeči karton). Železna Kapla - Št. Pavel - Kapelčanom slej ko prej manjka poškodovani branilec Köck, kljub temu želi ekipa trenerja Rusa osvojiti vsaj točko. Grebinj - Dobrla vas - „S tesnim porazom smo že zadovoljni," je dejal F. Haschej. Igralci pa želijo več. Globašan Christian Micheu je bij na tekmi proti Metlovi še najboljši domačin. Micheu se očividno k podligi dobro počuti, nenazadnje zaradi tega, ker se z močjo nasprotnika Stopnjuje. slika NT/Fera ODBOJKA Dobljani zmagali mednarodni turnir v Trstu Naš predstavnik v zvezni odbojkarski ligi -Dob, je 14 dni pred pričetkom sezone že v odlični formi. Pretekli jrener Branko konec tedna Golob se je ekipa trenerja Goloba udeležila mednarodnega turnirja v Trstu ter zanesljivo odnesla 1. mesto. Premagali so ekipo iz Bratislave s 3:1, domačine iz Trsta prav tako s 3:1, v finalni tekmi pa so ugnali še Salonit iz Slovenije s 3:2. Trener Golob je bil z nastopom svojih fantov zadovoljen, predvsem z novimi igralci, ki so se dobro vključili v moštvo. Ekipa je dobro pripravljena in zato že hrepeni po prvenstvu. Pričetek prvenstva pa je začetek oktobra. 19 Šport Legionarji - vedno začimba v igri SAK Srečna roka je pri izbiri legionarjev redka, toda SAK je imel v zadnjih letih nekajkrat celo zlato roko. Na primer pri Saviču, Sumberacu, Dalanoviču, Stanisavljeviču... egionarji so pri SAK vedno nekaj posebnega, neke vrste ■■■začimba v igri. Dejstvo, da mo-ra biti legionar boljši od domačih igralcev, je prvi pogoj pri izbiri tujih 'pralcev. Tako je SAK, predvsem v času zadnjih devet let, vedno zopet Presenetil nogometno javnost s posebnimi legionarji, večinoma iz Slovenije, pa tudi iz nekdanje Jugoslavije. Večina je bila oz. je atrakcija v '9ri SAK, razočarali pa so le redki. Valdi Sumberac - SAK ga je pridobil tako rekoč v zadnji minuti v Prestopnem roku letošnje sezone, Pričakovanja pa so bila skromna, saj Je Sumberac igral v Švici in je bil za-0 le malo poznan. Toda Valdi se iz tekme v tekmo stopnjuje, igra ključno pozicijo v igri SAK. Vzoren je njegov profesionalni odnos do nogome-te in to ne le med tekmo, temveč tu-d' Pri treningih, kjer da prav tako vse °d sebe. Čeprav je šele kratko pri je nedvomno velika okrepitev teoštvu in prava atrakcija za gle- Rade Savič - Za profesorja, tako ga imenujejo navijači, je vsaka beseda odveč. Potrebno ga je opazovati y živo. Igra atraktivno - kakor mladenič, in kljub temu vedno premišljeno in brez tveganja. Goran Stanisavljevič, Ljubiša Dalanovič - Prvi je izreden napadalni sredinski igralec, ki je izrabil lete Ph SAK za odskočno desko v zvezno ligo, drugi pa je bil vratar evropskega formata. Oba sodita rned bisere v krogu legionarjev SAK. Brdžanovič, Jovičevič, Ratajec ~ Trojica telesno nižjih igralcev, ki pa s° navduševali s tehnično igro. Dinko Vrabac - Inteligenten nogo-teetaš, toda njegovi vrhunski nastopi Pn SAK so bili le redki. Tomislav Bošnjak - Bil je pol se-z°ne pri SAK, njegovi redki nastopi Ps so bili skromni. Legionarji SAK od leta 1985 naprej Rade Savič od poleti 1991 pri SAK ocena: 1 Dinko Vrabac v sezoni 93/94 ocena: 3 Valdi Sumberac od poleti 1994 pri SAK ocena: 1 Tomislav Bošnjak * -• vigredi 1994