Kazalo
Uvodnik
0:0 - začetek tekme med Slovenijo in Islandijo. Ja, dragi moji, te vrstice pišem nekoliko zgodaj, zvečer me namreč čaka odhod na smučanje v Francijo in odločila sem se, da naslednji teden preživim brez računalnika. Zato vam pišem na dan prvega slavja v Planici, kjer je Prevc osvojil svoje prve stopničke v svetovnem pokalu ter po tednu, ko je v domovino prispela Tina Maže in so požegnali ministre nove vlade. Ko bi le bili slednji pri svojem delu vsaj odstotek tako uspešni kot naši športniki, ne glede na izid današnje tekme (fantje, več sreče prihodnjič).
Zato vam v aprilski Brci ponujamo novice o zmagah. Tokrat smo k intervjuju namreč povabili Roberta Saboliča, člana slovenske hokejske reprezentance, ki se ji je prvič uspelo uvrstiti na olimpijado. Pišemo tudi o zmagi dijakov, saj bodo mladoletni zopet upravičeni do štipendij. Pa o sanjah in sanjarjenju in nenazadnje o kolesarski stezi, ki bo Jesenice povezala s Kranjsko Goro. Upam, da vas bomo vsaj malo prebudili iz zimskega spanja, pa nasnidenje maja!
Eva Brane
2
Mladoletni dijaki bodo zopet dobivali štipendijo
4 Kolesarska steza
7 Sanje
q Intervju z Robertom Saboličem
12 »Yeah, Baby«
4 Everlasting flame
3_5 Informator
g Dogodek meseca
Brcatelji
Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednica: Eva Brane Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz Urška Kalan
Pisci: Eva, Tea, Matic, Nika, Ana, Nastja, Rok
Tisk: Jakinet Group, Jaka Intihar, s.p.
MLADOLETNI DIJAKI BODO ZOPET DOBIVALI ŠTIPENDIJO
Končno, bi lahko rekli! Mladoletni dijaki bodo lahko znova prejemali štipendije. Vlada je namreč z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ukinila sredstva za mladoletne dijake že v letu 2012 - takrat je brez državnih štipendij ostalo več kot 10.000 dijakov. Kot nadomestek štipendijam so sicer nekoliko povišali otroške dodatke, ki pa nikakor niso nadomestili finančnih sredstev, ki so jih prejemali kot štipendisti.
O nenadni izgubi štipendije in njeni morebitni vrnitvi v prihodnjih mesecih je z nami spregovorila tudi dijakinja ene izmed srednjih šol na Jesenicah (ime hranimo v uredništvu, ker je želela ostati anonimna). Dijakinja pravi, da je izguba štipendije zanjo pomenila hud finančni udarec, saj je bil to namreč edini prihodek, ki ga je imela. Po odvzemu štipendije so njeni materi nakazali simbolično višji otroški dodatek, ki pa ga je obdržala mati, da sta lahko preživeli mesec. Stroški za malico, izlete in druge stvari, ki jih običajne najstnice počnejo, so bile na maminih plečih. Naša sogovornica z nekoliko večjim optimizmom gleda v prihodnost in si želi čim prejšnje povrnitve štipendije, ki ji pomeni res ogromno. Štipendijo bo lahko porabila za svoje potrebe in dejavnosti, obenem pa bo s tem olajšala finančno breme svoji materi.
Sedaj pa bosta Študentska in iDijaška organizacija odvzete štipendi-
je vrnili. Skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve so v pogajanjih prišli do ključnih rešitev, s katerimi se bo uredilo štipendiranje v Sloveniji. Med drugim bo zakon določal tudi nove vrste štipendij za deficitarne poklice, omogočal prejemanje štipendij na prvi in drugi stopnji bolonjskega študija ter uvajal združevanje nekaterih vrst štipendij. Dijaki in študentje bodo tako lahko hkrati prejemali tako državno kot tudi deficitarno oziroma kadrovsko ali Zoisovo in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo, pri čemer višina združene štipendije ne bo navzgor omejena. Pri Zoisovih štipendijah bo največji poudarek na izjemnih dosežkih, ocene pa ostajajo le dopolnili faktor. Tako se tovrstnim štipendijam vrača vloga spodbujanja družbe k odličnosti in nadarjenosti. Kadrovsko štipendiranje 3všebuje dve bistveni novosti: poskusno leto spoznavanja med delodajalcem in štipendistom ter enomesečno delovno prakso. Zvišal
se je tudi delež sofinanciranja države (do 70 odstotkov celotne kadrovske štipendije, vendar ne več kot 40 odstotkov minimalne plače). Namen deficitarnih štipendij je boljši odziv na potrebe trga dela.
Na ministrstvu so se odločili, da v otroški dodatek ne bodo posegli in ne bodo prepolovili štipendije za mladoletne dijake, ki jo prejemajo polnoletni dijaki (med 70 in 190 evrov). Tako boste mladoletni dijaki na svoj račun lahko prejemali štipendijo, ki bo znašala od 35 do 90 evrov. Ohranjeni pa ostajajo vsi dodatki, se pravi za bivanje, uspeh in posebne potrebe. Po oceni bi z uveljavitvijo tega zakona lahko podelili okrog 7000 novih štipendij.
Za komentar glede vrnitve štipendij mladoletnim dijakom smo prosili tudi predsednika DOS, Alena Hliša. »Po
analizi stanja po sprejetju ZUPJS smo ugotovili, da je posamezna družina prejela tudi do 80 evrov manj na mesec, kar na letni ravni pomeni okrog 1000 evrov manj. Zato sta se DOS in SOS odločila, da bosta pripravila svoj predlog zakona o štipendiranju. Konec prejšnjega leta smo zbrali več kot 5000 potrebnih podpisov volivk in volivcev in ŠOS je novembra v državni zbor vložil svoj predlog zakona o štipendiranju. Sprejeti zakon ni idealen, vendar pomeni bistveno izboljšanje
socialnega položaja dijaka. V Dijaški organizaciji Slovenije smo zadovoljni z doseženim, v prihodnje pa si bomo še naprej prizadevali izboljšati položaj dijakov v Republiki Sloveniji.«
Želim in upam, da se tudi dijakom končno povrne tisto, kar jim nikoli ne bi smelo biti odvzeto. Obstaja namreč na tisoče žalostnih zgodb, ki govorijo o velikih finančnih bremenih na račun odvzetih štipendij, kar pa se v socialni državi nikakor ne bi smelo dogajati. A sedaj je, upajmo, čas za optimizem. Po daljšem obdobju pisanja o rezanju študentskih denarnic je prav prijetno napisati spodbuden članek, ki končno govori o prebujanju in boljših časih. Je bil že čas, da preberete kaj spodbudnega, kajne?
Tea Noč
KOLESARSKA STEZA
Še najmanj tri pomladi (vključno s to, ki že trka na vrata) bo treba počakati, preden se bomo lahko s kolesom neovirano zapeljali po kolesarski trasi od Jesenic do Kranjske Gore.
Kolesarjenje iz leta v leto postaja vse bolj priljubljena rekreacija, kolo pa prevozno sredstvo, dostopno vsem. Tudi po Evropi je kolesarski turizem hitro rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost. Da pa bi tako domačini kot turisti kolesarili kar se da varno, je potrebna ustrezna kolesarska infrastruktura. V jeseniški, kranjskogorski in žirovniški občini imamo vsekakor dovolj potenciala za umestitev kolesarskih stez, ideja, da bi z njimi povezali vsaj Kranjsko
Goro z Jesenicami, pa se korak za korakom vendarle udejanja.
Projekt, sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, po realizaciji katerega bomo veselo kolesarili po Zgornjesavski dolini, naj bi bil po podatkih Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) končan v letu 2015. V letih 2008 in 2009 so zgradili pododsek Gozd Martuljek-Lip Bled v dolžini dobrih dveh kilometrov, v letu 2012 pa še pododsek od Zele-
Foto: Iztok Černe
Foto: Iztok Černe
zničarskega doma do mostu čez Savo dolinko v Martuljku. Lani so v območju mostu uredili tudi strugo reke in zgradili nov most, ki je namenjen kolesarjem in pešcem. Maja letos pa na DRSC predvidevajo objavo javnih naročil za pododsek Lip Bled-Moj-strana, Mojstrana-Hrušica in dveh brvi (pri Peternelu in čez Sedučnikov potok). Da bo kolesarska steza potekala prav do Jesenic, skrbi projekt Kolesarska povezava Jesenice-Lesce-Bled, trasa tako imenovanega podod-seka 5 pa v celoti poteka po obstoječi servisni makadamski poti, ki je umeščena med avtocesto Hrušic-Vrba ter brežino planote Mežaklja.
Da bi po kolesarski stezi kolesarili kar se da varno, ni odveč, če se ozremo še na pravila, ki veljajo na kolesarskih
stezah. Kolesarska steza je, za razliko od kolesarske poti ali pasu, namenjena le prometu s kolesom ali kolesom s pomožnim motorjem. Izjemoma po kolesarski stezi lahko hodijo pešci, in sicer v primeru, da na vozišču ali ob njem ni označenega pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa tu urejena kolesarska steza, vendar morajo pri tem paziti, da ne ovirajo kolesarjev ali voznikov koles s pomožnim motorjem. Kolesarska steza je lahko enostransko dvosmerna (v tem primeru kolesarimo po desni strani steze) ali dvostransko enosmerna (ko vozimo po desnem pasu), označena pa je s talnimi označbami in prometnimi znaki. Medtem ko lahko na ostalih cestah kolesarimo tako hitro, kot to velja tudi za ostala vozila, je na kolesarskih poteh in stezah hitrost kolesarjenja
omejena na 25 km/h. Upoštevati moramo tudi ustrezno varnostno razdaljo, ki naj ustreza najmanj dolžini treh koles, svoje kolo pa parkiramo tako, da ne more pasti ali ovirati prometa. Velja tudi omeniti, da vozila ne sodijo na kolesarsko stezo, niti jih tam ne smemo parkirati.
Tako, sedaj smo pripravljeni na pomladanske podvige. Kljub temu da kolesarska povezava med Jesenicami in Kranjsko Goro še ni končana, se lahko s kolesom odpravimo na omenjeno relacijo, le da bomo morali pri tem uporabiti alternativne poti. V primeru, da kolesarske poti ali stez ni, lahko namreč kolesarimo tudi po vozišču ceste, kjer pa s kolesom lahko zasedemo največ en meter od desnega roba vozišča, ne gre pa pozabiti niti na podatek, da pri tem za kolesarje veljajo isti predpisi kot za ostale udeležence v prometu.
Eva Brane
k l
Si SANJE
Prav vsi sanjamo o določenih stvareh, ki jih kar hitro pozabimo. Sanje si podzavestno ustvarjamo sami. Na to vplivajo vsi ljudje, okolica in predmeti, praktično vsak stik z realnim svetom in določene situacije iz vsakdanjega življenja.
Spanec je nujna potreba živih bitij. Zgrajen je iz spalnega ciklusa, ki ga upravlja dnevni ritem oz. biološki proces, ta pa se redno pojavlja vsakih 24 ur - to je ta »zloglasni« bioritem. Vsak človek v budnem stanju premišljuje, kako bi obvladal zunanji svet - določene situacije ter probleme, v sanjah pa je le opazovalec svojega notranjega sveta.
Kot primer vzemimo, da se v neki situaciji nismo smeli nasmejati in se »napetost« smeha ni sprostila, kakor bi želeli mi. Možgani namreč težijo k sprostitvi prekomerne čustvene napetosti in ker je v budnem stanju nismo sprostili, so možgani ustvarili sanje, v katerih se je napetost sprostila - sanjalo se nam je, da smo se smejali. Te napetosti so lahko preprosto karkoli, vsa čustva in dejanja, ki jih premoremo. Napetost v sanjah sprostimo malo bolj intenzivno kot v budnem stanju, zato včasih ne moremo verjeti svojim sanjam. Objekte in njihovo okolico, ki se pojavljajo v sanjah, črpamo iz lastne podzavesti - lahko rečemo, da so sanje jezik naše podzavesti v duševnem življenju. Podzavest pa,
kot vemo, predstavlja vse, s čimer smo že imeli kakršen koli stik v preteklosti. Ta vsebina se uporablja in naprej sestavlja ter končno pokaže v obliki sanj, zato so nam torej po navadi osebe in okolica sanj poznane. Sposobnost sanjanja je odvisna od domišljijskih sposobnosti in premišljevanja.
Če konstantno premlevamo o določeni stvari in čustev ne izrazimo, pride do prenapetosti, ki gre v našo podzavest in se sprosti v sanjah. Zato večkrat sanjamo o neki za nas aktualni temi, kot so npr. občasni nekoliko bolj resni problemi, ki nas še vedno mučijo (napetost se še ni sprostila) in se v sanjah pokažejo v raznoraznih oblikah. Če so ti problemi, lahko rečemo tudi napetosti, negativne narave, bodo tudi podobe in okolica v sanjah posledično negativne - temačne in strašljive.
Raziskave so pokazale, da sanjajo tudi živali. Pri ptičih sanje trajajo približno 10 sekund na noč. Čim višje na evolucijski lestvici je živo bitje, tem bolje so razviti njegovi možgani in zmožnost sanjanja se poveča.
Kot vemo, se sanje odvijajo med spanjem. Spalni cikel je sestavljen iz štirih stopenj, ki se tekom spanja ena za drugo ponavljajo, zato tudi sanje delimo na več stopenj:
-	V času, ko zaspimo, doživljamo prebliske in posamezne podobe, imenovane sanje, ki prinašajo spanec (v začetku prvega 90-minutnega spalnega cikla).
-	Globoke in navadno brez sanj so stopnje spanja, ki jih človek hitro doseže v prvem 90-minutnem spalnem ciklu. V tem času je spanec podoben komi.
-	Jasne sanje pogosto spremljajo povratek v spanec prve stopnje na koncu vsakega spalnega cikla. Raziskave kažejo na hitre očesne gibe pri prvi stopnji, kar pomeni, da speči zelo pozorno »opazuje« nekaj, kar ga zanima.
-	Sanje iz globokih stopenj spalnega cikla, kjer ni hitrih očesnih gibov, spadajo med verbalne, premišljujoče, zamišljene sanje, nasprotne od vizualnih, jasnih sanj.
Prav vsi opažamo, da sanje navadno pozabimo kar hitro oziroma da je slika sanj po prebuditvi vsak trenutek bolj motna in nelogična. Zato si sanje najlažje zapomnimo tako, da si zadevo nekam zapišemo. Večkrat se sprašujemo zakaj to, zakaj tisto, zakaj so bile sanje ob premisleku nejasne in zakaj se nam določeni prizori dejansko pojavljajo v sanjah. Vse to se da
analizirati in povezati z določenimi dejstvi in podobami (kot pri preprostem primeru, navedenem zgoraj) v neko celoto, kljub temu da ima tema še kar nekaj neodkritih skrivnosti.
Matic Rožič
design
print
vizual
grafike dckofacife.. toto aorte i	F "1 i
oprema I	£9L
reklam	mn
sistemi !	
INTERVJU Z ROBERTOM SABOLICEM
Tokrat smo se v bando zaleteli skupaj s 24-letnim Robertom Saboličem. Ker je na Jesenicah hokej v takšnem stanju kot je, je prav, da smo skupaj še posebej ponosni na zgodovinski uspeh naših hokejistov, ki so svoj trud dobili poplačan na najlepši način - z uvrstitvijo na Olimpijske igre! Robert nam je zaupal kar nekaj zanimivih stvari o tem, kaj rad počne, kako se počuti v tujini ter kaj pripelje do tega, da se trening za nekaj minut ustavi.
Vir foto: Facebook
Sprva nam prosim opiši, kakšni so jo športno pot nadaljuješ v nemški ligi tvoji hokejski začetki.	DEL. Ti delo v tujini predstavlja ka-
S hokejem sem začel pri petih letih na kšne težave, kako so te sprejeli v ekipi? Jesenicah. Navdušil me je brat, ki je Ves čas sem igral na Jesenicah, lan-takrat že igral hokej, veliko pa smo ga sko leto sem prvo sezono odigral na igrali tudi na ulici.	Švedskem, letos pa sem v Nemčiji v ligi
Ko si prenehal igrati na Jesenicah, te DEL. Je drugače, kot če igraš doma, je je pot vodila na Švedsko, sedaj pa svo- težje, ampak mislim, da sem se že kar
privadil. Kot sem rekel, je težje, saj si tujec v ekipi in več pričakujejo od tebe, kot drugo pa nisi doma pri družini, prijateljih in punci. Ampak v ekipi so me sprejeli super in v klubu poskrbijo, da se počutiš čim bolje.
Z uvrstitvijo na OI se je slovenski reprezentanci posrečil zgodovinski uspeh. Naslednje leto potujete v Soči, vaši nasprotniki pa so že znani. Kakšni so vaši cilji ter kako komentiraš ta uspeh?
Ja, to je zelo velik uspeh za Slovenijo in posebej za slovenski hokej. Smo zelo veseli in komaj čakamo, da zaigramo na največjem športnem dogodku na svetu. Pomerili se bomo s tremi zelo dobrimi reprezentancami, cilji pa so seveda doseči kakšno zmago, kar bi bil zopet zelo velik uspeh.
Vaš napad Jeglič - Tičar - Sabolič na ledu funkcionira izvrstno. Se tudi izven ledene ploskve tako dobro ujamete?
Res se dobro ujamemo. Skupaj igramo že nekaj časa in se dobro razumemo tudi izven ledene ploskve, še posebej z Rokom.
V ligi DEL lahko spremljamo derbi med tabo in Rokom Tičarjem. Prijateljstev na ledeni ploskvi ni. Vama to predstavlja kakšen poseben izziv?
Ja, to je res, med tekmo prijateljstva
ni, ampak mislim, da je bil super trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabil, ko sem prvič igral proti njemu.
Vrhunski šport predstavlja veliko odrekanja. Kako je to vplivalo na tvojo mladost?
To je res, ampak tako je, sam sem si izbral tako pot in mi ni žal, torej se sedaj ne morem pritoževati. Je kar nekaj stvari, ki jih ne morem početi, ampak se bo tudi za te nekoč našel čas. Nekaj ur manj sem imel za učenje in prijatelje, ampak sem si tudi za to vzel čas.
Vir foto: Facebook
Ker ti hokej vzame veliko časa, je vse skupaj težko uskladiti tudi s študijem. Pred teboj je še dolga hokejska pot. Kje se vidiš po končani karieri? Te morda zanima tudi delo z mladimi?
Končal sem srednjo ekonomsko šolo, po koncu srednje šole pa sem se odločil za hokej, tako da za študij ni časa in niti ne vem, če bi se spustil v to, ker nisem preveč ljubitelj šole. Kakšno
kariero si bom še ustvaril bom še videl, mislim, da je še kar nekaj časa do konca kariere, če bom imel srečo glede poškodb, torej o tem še ne razmišljam preveč. Kot trener bi se mogoče nekoč preizkusil, ker me kar zanima, ampak upam, da čim kasneje.
Nam lahko opišeš, kako poteka tvoj dan med sezono?
V tem obdobju sezone je treninga bolj malo, je veliko počitka in prostega časa, ker je veliko tekem; dopoldne imamo trening, popoldne pa smo potem prosti. V prvem delu sezone je veliko več treniranja.
Kako se pripraviš na tekmo, imaš kakšen poseben običaj? S kom v reprezentanci si deliš sobo kadar ste na pripravah ali pomembnejših tekmah?
Na tekmo se pripravim vedno enako. Vsakič enako kosilo, napitki, ogrevanje pred tekmo. Pa tudi brez spanja ne gre, po kosilu pred tekmo vsakič spim kakšno uro, uro in pol. V reprezentanci si sobo vedno delim z Rokom, tukaj v Ingolstadtu pa kakor nanese, ker nas vedno menjajo.
Kaj te poleg hokeja še veseli? S čim si popestriš svoj vsakdan?
Veliko stvari me veseli, ukvarjam se še z nogometom, tenisom, hokejem na rolerjih, ampak to vse samo po sezoni, torej v poletnem času. Med sezono si
vsakdan popestrim z igranjem playsta-tiona, gledanjem filmov, druženjem s soigralci, klepetanjem s prijatelji preko interneta, spim dosti, pa tudi punca je tu na čase.
Za konec pa nam zaupaj še kakšno anekdoto, ki se ti je zgodila na hokeju?
Ko sva bila z Rokom še na Jesenicah, sva dala trenerju v žep hokejske bunde ribo. Ker je on ves čas igralcem v žepe podtikal razne stvari, sva z Rokom sklenila, da mu morava tudi midva dati nekaj v žep. To je izpadlo zelo smešno, ker je sredi treninga pogruntal, da ima ribo v žepu. Bilo je tako smešno, da se je trening za nekaj minut ustavil (smeh).
Nika Plečnik
»VEAH, BABV!«
Ponedeljek je in za spremembo je prav... tiho. Vsak zeha sem in tja v svoje popoldne. Imam občutek, da ima še pomlad svoj »ponedeljek«. Zunaj je spet sneg, pa se ga ne sliši. Tudi ne plugov, »lopatanja« sosedov, igre otrok. Vsak se očitno potihoma tolaži, da bo kmalu nehalo snežiti, ampak bela prevleka se iz ure v uro samo še debeli. Med aprilskimi šalami se bomo debelili tudi mi. No, ko bo aprilska Brca2 pri vas, bodo na mizi še zadnje drobtinice potice in še kakšen čokoladni jajček ali zajček, ki bo tiho in nedolžno dodal še kakšen milimeter na rit ali pas in to ravno takrat, ko bodo zimsko nabrani dodatki s prihodom prvega nedolžnega sonca pokukali na piano. Takrat bo še tako tiha misel kričala, zakaaaj?!
Morda vam misli debatirajo tako glasno, da niti opazili niste, da Brd2 v marcu ni uspelo pozdraviti vaših nabiralnikov. Čisto tiho je smuknila mimo vas, tako kot začetek pomladi s snegom in dežjem. No, saj je bilo že nekaj tistih »ta sončnih« dni, ki so zavajali prve rožice, tudi mačku se je že uspelo oblizniti po prvem letošnjem ptiču, ki mi ga je ponosno prinesel pokazat na balkon. No ja, vse, kar je ostalo, je bilo le perje. Ali pa resnični film izpred treh dni, ko sem z mikrofonom v roki, sončnimi očali in soncem na obrazu pozdravljala »Prihod pomladi«, zdaj pa ... Doza beline in zimske tišine, ki po nedeljsko preganja popoldne.
Ja nič, potihoma se pa ZARES bliža pomlad, kajne? Z vsakim soncem, ki mu uspe pokukati izza zdaj še zimskih oblakov, postaja vse glasnejša. Ptice, smeh, glasba, misli, ki bodo počasi prekinile zimsko tišino, do konca
meseca pa jo mogoče še celo dokončno preglasile. Vse bo glasno cvetelo. Končno, nova energija!
No, eeej! Kaaaj?! Ob zapisovanju zgornjega stavka o energiji je zmanjkalo elektrike! In to ni nobena prvoaprilska! Prenosnik se je vseeno uspel nahraniti z nekaj volti in še vedno brni ob sicer popolni TIŠINI. Zgolj naključje, da ob novi energiji zmanjka »energije«, ali pa nekdo bere misli tega zapisa? (Zdaj, še vedno začudena nad naključjem, tiho zrem v brneči prenosnik.)
Očitno res vsi rabimo kakšno pavzo, tišino. Vdih in izdih. Tako, kot si ga je vzela Brca2 v marcu, kot elektrika v tem trenutku, kot si ga vzame narava čez zimo. Ti elektrika, ti, s popolno tišino nedeluj ocih aparatur si mi preobrnila zdajšnji film v mojih glasnih, a navzven tihih mislih.
Evo jo, energij a/elektrika je nazaj. Mogoče nova? Mogoče pa še vedno stara, ki ji je nov zagon dala kratka tišina. Mir, vdih in izdih. On in off. Plus in minus. Zima in pomlad. Konec in začetek. Prenovljena energija. Rojeva se inspiracija. Kmalu se bodo okna odpirala na stežaj. Ko sonce stopi sneg, bomo čez balkon razpihovali posteljnino, oprali debele plašče in bunde ter jih z glasnim treskom vrat zaprli v zadnji del razpadajoče omare. In namesto zimskih škornjev se bodo »uničevale« superge. Z novim zagonom bomo končno lahko nasmejanega obraza »odsupergali« v sončni dan. Prebujeni, med prve cvetove, ki jih pogum ne bo zavedel in jih ne bo presenetila kakšna snežna prevleka. Moj bel list pa bodo črko za črko naselile besede in zgodbe. Za vas in tiste, ki si še v mislih ne upajo kričat, zame. Prenovljeno, prerojeno, z novim zagonom in iskrico v očeh, ki bo mimobežno in »flirtajoče« sijala. Morda nehote, morda pa prav igrivo žele. Z glasno svežo pesmijo v ušesih, na špancir v mesto, gozd, na hrib, VEN!
Ja, tale izpad elektrike mi pravi: samo še malo, pa bomo z OFF na ON ali z 0 na 1 (z ugasnjenega na prižgano). Tokrat še tiho, a kmalu glasno, nas bo vse pomladno zapeljalo sem in tja. Na kavico, na žur, v objem sonca ali ljubezni.
Če citiram Austina POWERsa: »Yeah, baby!«
Ana Pirih
EVERLASTING F LAME
To je le še ena tistih pesmi, ki kritika so tvoj ga bita.
Se vedno rada te imam, do tebe vedno sem odkrita.
Razkrila čustva sem, občutke, za večno spravila trenutke, ki kri pognali so po žilah, zdaj ni sledu o dobrih vilah.
Ostali upi so, a kopljem jamo,
z lic drsijo solze medtem, ko sklanjam
ramo.
Pozabljam, a spomin se vrača, kot grozne so prerokbe vrača.
Senca se nazaj obrne, odrine me, podobe strne.
Ujamem vse v pest in jočem, bežim, čeprav nazaj te hočem! Zabrišem vse v zemljo razkopano, povijem si bolečo rano, zastokam, ker tako boli, me upanje še zmer skeli.
In čakam...čakam zdaj na boljše čase, da najdem končno nekaj zase.
Se vedno sanjač sem, še vedno otrok cvetja,
za vedno spominjala se bom poletja... ..in tebe in jutra, ko se je danilo, in prvič v meni, se je nekaj zganilo. Upam potiho, upam na glas, še vedno trpim, ko zagledam tvoj stas.
Upiram se temu, skrivaj dih zadržujem,
nevihta v meni, nikol ne mirujem. Zakaj te ohranjam v srcu in mislih? Res nimam dovolj pogledov prav kislih...
Sem končno dojela,da moj si navdih, da moja si MUZA, ki sproža prepih!
Nastja Stare
STALNI PROJEKTI
Aerobika TVD - 1 obisk	2,00 EUR
Aerobika TVD -10 obiskov	20,00 EUR
Bazen Radovljica	2,00 EUR
Fitnes Žirovnica	28,00 EUR
Fitnes Samson (cel dan)	28,00 EUR
Fitnes Radovljica	30,00 EUR
Fitnes TVD Partizan	20,00 EUR
Frizer - žensko striženje	15,00 EUR
Frizer - moško striženje	5,00 EUR
Frizer - barvanje	20,00 EUR
Frizer - frizura	8,00 EUR
Hotel Špik - squash	6,00 EUR
Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice)	3,00 EUR
Hotel Špik - kopanje in savna (cel dan)	15,00 EUR
Hotel Špik - klasična masaža	25,00 EUR
Kino Planet Tuš Kranj (plačilo v kinu)	3,30 EUR
Kino Železar	1,50 EUR
Kolosej (40 EUR)	30,00 EUR
Manja - depilacija celih nog	12,00 EUR
Manja - depilacija polovice nog	7,00 EUR
Manja - nega obraza	16,00 EUR
Manja - relaksacijska masaža	16,00 EUR
Občinska knjižnica (do 18. leta brezplačno)	5,00 EUR
Squash Bled (popoldne, Kompas hotel)	8,00 EUR
Squash Bled (dopoldne, Kompas hotel)	6,00 EUR
Sportpoint - servis smuči	12,00 EUR
Sportpoint - servis koles	12,00 EUR
Studio Vital (1 obisk)	5,00 EUR
Studio Vital (8 obiskov)	28,00 EUR
Studio Vital - solarij 50 min	21,00 EUR
Studio Vital - solarij 100 min	40,00 EUR
Studio Vital - fitnes (mesečna)	28,00 EUR
Tenis Jesenice	2,00 EUR
Tenis Žirovnica	2,00 EUR
VVellness Živa (teden)	10,00 EUR
VVellness Živa (vikend)	12,00 EUR
Zlata Ribica (počitek + kopel + savna)	44,00 EUR
Zlata Ribica Masaža	28,00 EUR
Zlata Ribica Solarij (20 žetonov)	24,00 EUR
Gornjesavski muzej Jesenice	BREZPLAČNO
Tandemski polet z jadralnim padalom	50,00 EUR
Tandemski padalski skok	140,00 EUR
NASI SPONSKI PROJEKTI
BENETKE 2013
20. aprila se bomo skupaj s Klubom tržiških študentov odpravili v Benetke. Z avtobusom se bomo odpeljali do pristanišča Punta Sabbioni. Od tam se bomo z ladjico popeljali do Trga sv. Marka.
Odhod nazaj je predviden okoli 19.00. Cena vključuje avtobusni prevoz in prevoz z ladjico v obe smeri. Cena za člane znaša 20€, za simpatizerje 22€. Redna cena je 27,5€. Prijave pobiramo na KJŠ v času uradnih ur od 30.3 do 19.4.
METALDAVS TOLMIN
Tudi letos bomo spodbujali festivale v Sloveniji in začenjamo z Metaldays v Tolminu. Festival se bo odvijal od 21 do 27 julija. Redna cena karte je 127 EUR, za člane KJS pa 100 EUR. Prijave bodo odprte do sobote, 27.4.13.
OBDARITEV PRIDNIH ŠTUDENTOV
Tudi letos bo KJŠ obdaril pridne študente!!! Vsak študent, ki ima za šolsko leto 2011/12 povprečje ocen 9,0 ali več bo dobil bon za Mladinsko knjigo v vrednosti 50EUR. Prijave pobiramo do 20.4.2013, na uradnih urah KJŠ.
BREZPLAČNO KOPIRANJE ŠTUDENTSKEGA GRADIVA
Dodatna ugodnost za vse člane KJŠ!!! Vsi člani KJŠ lahko v času uradnih ur brezplačno kopirate po eno študentsko gradivo (cca. 100 kopij). Gradivo si lahko prinesete tudi na USB ključku ali pripnete na svoj mail.
NAPOVEDNIK (preverite na spletni strani)
-	Škisova tržnica
-	Tečaj varne vožnje
\	J
DODATNI POPUSTI ZA ČLANE KJŠ
K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) -15 %
K-Fotografija (Cesta železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-odstotni popust pri vseh fotografskih storitvah. Če popust želite uveljaviti, morate predložiti veljavno člansko izkaznico.
PICERIJA FONTANA - 20 %
Picerija Fontana nudi 20-odstotni popust na vse jedi. Če jedi naročite na dom je dostava brezplačna, embalaža pa se doplača.
Cesta maršala Tita 106 (zraven Mavrice)
4270 Jesenice Tel.: 059 226 439
ŠPORT 23 - 15 %
Trgovina Šport 23 nudi 15-odstotni popust na vso redno ponudbo blaga v trgovini (hokejska in športna oprema).
Gregor Magazin s.p.
Cesta maršala Tita 57 4270 Jesenice Tel.: 051/604-656
SVET ŠPORTA JESENICE - 15 %
Trgovina Svet športa nudi 15-odsto-tni popust na vse redne cene blaga v trgovini (razen gorništva) ter na servis koles in smuči. Na program gorništva nudi 10-odstotni popust.
Svet športa Jesenice Cesta maršala Tita 16 Tel.: 04 5836-120
FRIZERSKI SALON MONIKA (MOJSTRANA) -10 %
Frizerski salon Monika nudi 10-od-stotni popust na vso ponudbo. Frizerski salon Monika, Monika Jereb Klinar s.p.
Dovje 27 4281 Mojstrana Tel.: 041 569 615
FRIZERSKI SALON URŠKA - 10 %
Frizerski salon Urška nudi 10-odstotni popust na vse storitve. Frizerski salon Urška, Urška Jerala s.p.
Moste Sla, Moste 4274 Žirovnica
Tel.: 031 660 365, 04 580 12 40
April, najlepši mesec v letu,
ko se razbohoti pomlad in vse oživi, mi iz leta v leto postaja bolj neprijeten. Tolažim se, da za ovni počasi na vrsto pridejo tudi biki in vsem sledi ista pesem. V tem prijetnem mesecu sonce obišče tudi Podmežaldo in pomladanska utrujenost ni dovolj dober izgovor za nadaljevanje zimskega lenarjenja.
V marcu smo se ukvarjali predvsem z mladimi družinami, ko nas te obiščejo na uradnih urah in prejmejo podkupnino, da bodo bodočo mularijo spodbujale k udeležbi na KJŠ projektih. Ob vsej tej radodarnosti bomo v aprilu nagradili tudi »piflarje«, ki nimajo boljšega dela, kot da dobivajo same dobre ocene (lažje se je delati norca kot biti eden od njih). Veliko noč smo izkoristili za druženje in za igranje z jajci, dogodivščine iz Francije nas vsako leto presenetijo, začetek aprila pa je bil dobrodelno obarvan. Sledi najbolj aktiven čas v letu, zato le pokukajte na spletno stran in ugotovite, kaj se dogaja.
Ob tej priložnosti bi vas, naši predragi člani, rad obvestil, da imamo v času moje odsotnosti po dolgem času zopet predsednico - Tea Noč namreč vestno skrbi za tekoče delovanje. Očitno je v teh časih moderno, da zadeve prevzamejo ženske; za KJŠ me sicer ne skrbi, v primeru države pa bomo še videli, kam nas bo to pripeljalo. Z nasmehom v prihodnost, predvsem zato, ker bodo v prihajajočih mesecih zopet aktualna pomanjkljiva oblačila.
Malo za šalo, malo zares.
Vaš Rok
FOTO KOTIČEK
/•v*
o: Anže Čarni
foto: Anže Čarni

foto: Ema Zupan
foto: Jan Valjavec

n
foto: Jan Valjavec
foto: Ema Zupan