cena 110 dinarjev številka 48 (852)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 4. decembra 1986
Občina Velenje
Z osrednje slovesnosti ob dnevu republike
Med osrednjo proslavo ob dnevu republike
Predsedstvo 0K SZDL Velenje
Resolucije ni mogoče enostavno skrpati
Člani predsedstva Občinske konference so na zadnji seji pomembno pozornost namenili obravnavi resolucije za prihodnje leto izhajajoč iz tako imenovane jesenske analize, za katero so dejali, da je dobra osnova za razmišljanje za naprej. Velenjski izvršni svet je osnutek resolucije preoblikoval v delovno gradivo (predstavili smo ga v predzadnji številki našega tednika, analizo pa v zadnji), ker republiški izvršni svet ni dal dovolj trdnih izhodišč za njeno načrtovanje. Člani predsedstva so podprli takšno odločitev izvršnega sveta, kajti — kot je dejala njegova predstavnica na seji — nam ne sme biti vseeno, kakšno resolucijo bomo imeli. Ali drugače povedano: želimo imeti takšno gospodarstvo, na podlagi katerega bomo lahko gradili naš razvoj naprej. Člani predsedstva so se strinjali, da resolucije ni mogoče enostavno skrpati, še zlasti, ker je energetika še vedno velika neznanka. Vztrajati je treba, da dobimo takšna izhodišča, ki bodo resnično omogočila načrtovanje na stvarnih osnovah.
V	zvezi z analizo so dejali, da je dobro izhodišče za naše nadaljnje obnašanje, da je bilo vanjo vloženega veliko truda, seveda pa bi imorali z enako mero odgovornosti uporabljati ugotovitve in sploh vse sklepe v okoljih, kjer delamo in živimo.
V	nadaljevanju seje so člani predsedsitva obravnavali še osnutek poroičila o delovanju občinske orgamizacije SZDL v tem letu in se dogovorili, da bo pro-
gramska seja občinske konference 17. decembra.
Novost pri njihovem sedanjem delu pa je bila njihoVa tretja točka dnevnega reda. Dogovorili so se namreč, da bodo odslej sproti spremljali oziroma ocenjevali seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Tokrat so ocenjevali pravkar končane seje skupnosti družbenih dejavnosti.
Tokrat so poskrbeli, da so bili ob delegatih podrobno seznanjeni z gradivi za posamezne seje tudi drugi občani z objavo izvlečkov v našem tedniku, pa tudi preko radia. Udeležba je bila razmeroma dobra, čeprav je treba storiti vse, da bo v prihodnje še boljša, so poudarili na seji, saj so še vedno takšna okolja, iz katerih ni nobenega delegata na seje. Sprejeli so sklep, da je treba tudi opozoriti na njihovo odgovornost za delovanje delegacij. Beseda je tekla še o enakopravnem položaju delegatov iz krajevnih skupnosti z delegati oz-dov v zvezi s prihodi (stroški) na seje skupščin. To vprašanje naj bi čimprej razrešila posebna komisija, imenovana na seji. Ob koncu seje je predstavnica skupnosti socialnega skrbstva seznanila člane s težavami, ki so nastale v zvezi s sofinanciranjem gradnje novega doma ostarelih v velenjski občini, saj je republiška skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja namreč črtala financiranje tega prepotrebnega objekta iz svojega načrta in z nadaljnjo akcijo v zvezi s tem..
(sv)
V občini Velenje je bila osrednja prireditev ob dnevu republike v četrtek v domu kulture v Titovem Velenju. Kulturni program sta pripravila mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja ter gledališčniki iz Titovega Velenja s Cankarjevim delom O človeškem napuhu,ki ga je priredil Bogomir Veras.
Na slovesnosti v domu kulture so podelili priznanja Skupščine občine Velenje, ki jih podeljuje izvršni svet, slavnostni govornik pa je bil sekretar občinskega komiteja 'Zveze komunistov Slovenije' Velenje Drago Blagus.
»Nemirni čas, ki ga živimo, še posebej terja, da vred-
nost o sebi, o našem početju in poreklu, o lastnih koreninah, o naših temeljnih vrednostih in vrednotah znova premišljujemo in poglobimo. Tudi za to, da nam spomin ne zbledi.« Svoja razmišljanja o teh vrednotah pa je navezal na AVNOJ in med drugim dejal: »AVNOJ in njegovi sklepi ne le, da ne priznavajo razdeljene in raztrojene Jugoslavije, temveč utemeljujejo in postavijo bratstvo in enotnost in enakopravnost kot izhodiščno življenjsko dejstvo, ki edino — potrjeno in spočeto v boju — tudi v miru in delu sploh omogoča našo skupnost.
(Dalje na 2. str.)
Pesje
Čestitali Tonetu Ulrihu-Kristlu
V krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke v Pesju so s prisrčnim kulturnim programom tamkajšnjih tamburašev ter učencev osnovne šole proslavili praznik republike, 29. november. Na proslavi, ki so se je poleg številnih krajanov udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih in družbenih organizacij občine Velenje, so cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo. Posebno pozornost so ob tej priliki namenili častnemu občanu in prvoborcu iz Pesja Tonetu Ulrihu-Kristlu, ki je te dni slavil 70. rojstni dan.
(b. m.)
Cicibani so postali pionirji
Keramika
Letošnji praznični dnevi so bili za zaposlene Gorenjeve delovne organizacije Notranja oprema, obrata Keramike v vasi Gorenje še posebej praznični. Dan pred 29. novembrom so namreč predali svojemu namenu novo linijo transporta in žganja ploščic. Veljala jih je nekaj več kot 527 milijonov dinarjev. Gotovo ni treba posebej poudarjati njenih prednosti kot so povečanje zmogljivosti keramičnih ploščic za 25 do 30 odstotkov, zmanjšanje števila nekvalificiranih delavcev, precej boljši so sedaj delovni pogoji, da o stroških, tako za energijo kot material, ne izgubljamo besed.
Ob koncu naj zapišemo še to, da so delavci Keramike kljub nemogočim delovnim razmeram, uvedbi nove tehnologije in z njo povezanimi spe-membami, dosegali redno delovno proizvodnjo.
Era v Celju
Novo prodajno skladišče
V petelk so predali delavci Ere v Celju namenu nove sodobne prodajno) skladiščne prostore v katerih b)odo zagotavljali celovito in pesstro ponudbo gradbenega matejriala in gospodinskih strojev. Š5e posebej pà velja omeniti uvajainje prodajnega svetovanja nakufpa in prodaje vseh vrst gradbenejga materiala, ki se pri ponudkihh pojavljajo kot odvečni in hkrati ] pri kupcih kot zelo iskani. Gre torej za posredovanje prodaje nmed potrošniki.
Delovrma organizacija Era je na celjskeem področju prisotna že dvajset leet, v svojih prostorih pa delujejo š šele od petka. Ti so zares sodobbno in lepo urejeni. Za-naamenil ta kolektiv okoli ionov dinarjev, (mz)
101
fap
Med ogledom sodobnih prodajno skladiščnih prostorov organizacije Era v Celju
Mladinska politična šola
Na občinski konferenci ZSMS Velenje nikakor ne morejo biti zadovoljni z delom osnovnih organizacij, tako v krajevnih skupnostih kot organizacijah združenega dela. Zelo malo je namreč tistih, ki skrbno uresničujejo zastavljene naloge. Mnogo, mnogo preveč je žal nedelavnih. Zato je bil eden od najpomembnejših sklepov razširjene seje predsedstva, bila je takoj po letnem dopustu, poživitvi dela osnovnih organizacij, najti z njimi stik,... Mladinska politična šola, ki jo bo občinska konferenca ZSM Velenje pripravila jutri in v soboto, 5. in 6. decembra v hotelu Vesna v Topolšici, ni prav nič drugega kot dosledno uresničevanje te naloge. Namenjena pa bo predvsem sekretarjem in seveda predsednikom osnovnih organizacij ZSMS.
Prvi dan bodo udeleženci te šole za okroglimi mizami spregovorili o konfliktnih situacijah, šolski samoupravi, poskušali pa bodo najti odgovor na vprašanje
osnovna organizacija ZSM v krajevnih skupnostih da ali ne. Popoldanski del mladinske politične šole pa bo namenjen aktualnemu družbenoekonomskemu trenutku v Sloveniji in vlogi občine Velenje.
V soboto so na dnevnem redu mladinske politične šole »domače« teme, kot so organiziranost mladinske organizacije, njena vloga in položaj ter priprava in vodenje sestankov. Da bi bile razprave o posameznih vprašanjih resnično pestre, so mladi povabili medse predsednika gospodarske zbornice Slovenije Marka Bulca, predstavnika republiške konference ZSMS Slovenije, družbenopolitičnega življenja naše občine, vodilne in vodstvene delavce,. . .
140 mladih, kolikor se naj bi jih udeležilo mladinske politične šole v Topolšici, gotovo ne bo moglo najti rešitev, odgovorov na številna vprašanja, ki jih tarejo. Zato pa bodo zaključki te šole osnova delovnega programa osnovnih organizacij in seveda občinske konference ZSMS Velenje za prihodnje leto.
Galerija Mesnica
Jutri
otvoritev
razstave
Po daljšem premoru bo ponovno zaživela galerija Mesnica Foto kluba Zrno. Otvoritev bo jutri ob (petek) 18. uri. S svojimi fotografijami se bo predstavil Brane Koniček iz Maribora.
V programu bodo sodelovali velenjski literati.
moderno je 12 elkroja je
V
Delegatsko zatikanje
V našem delegatskem sistemu se še vse prepoogosto zapleta. Zapleta tudi zato, ker ljudje včasih niti dobro ne vedo kaj bi z njim, s katere strani« bi ga zagrabili«, da bi jim bil v pomoč. Seveda na to vplivajo tudi pomanjkljivosti. in to ne le nove. ki jih niza razvoj, ampak tudi tiste stare, na katere je bilo v teh letih že mnogo pripomb.
Skupščina občinske komunalne skupnosti, ki je bila prejšnji teden, je vsekakor primer neuspešnega dela. splet okoliščin, bi celo lahko rekli, čeprav se na sejah SIS materialne proizvodnje le te ve prevečkrat ponavljajo.
Začetek vseh težav te zadnje seje je imel svojo bit že v prejšnji, ko so delegati podelili komisiji za plan in razvoj pristojnost za potrditev cen. kije ta po statutu (kot menijo nekateri) nima. Si-
cer pa, kako se sploh znajti, ko ta skupščina nima niti poslovnika.
Tudi dokaj »zamegljeno« poslovanje izvajalcev delegatom ni
bilo v prid in mnenju enega od njih. da na osnovi podanih številk pač lahko le verjame ali ne verjame, nikakor pa ne more oceniti upravičenost postavk, lahko le pritrdimo.
Če k temu dodamo še to. da je izobraževanje delegatov slabo, (tako je vsaj pokazala ta skupščina), da marsikje gradiv ne preberejo, drugi pa prinesejo pripombe iz svojih strokovnih služb.
pa jih posplošena kot so, ne znajo razložiti, samo dokazuje, da se naš delegatski sistem še vse prepogosto obnaša kot novorojenček.
Začuda nam rudi dialog, kot metoda dela, še ni prirasel k srcu in sta nam marsikdaj ljubši uniformiranost rok in tišina.
Vse to na eni seji skupščine, ki jo naenkrat dopolni še nesklepčnost. ker je nekaterim delegatom pač deveta briga to njihovo družbeno priznanje (kako so parole pogosto daleč od resnice)in jim je vseeno, če se skupščina sestane še enkrat. Kaj potem, če je to med delovnim časom?! Sicer pa je tudi to lahko oblika protesta, protesta proti temu. kar ne morem in ne znam obvladovati, vsaj v obliki, ki mi je kot delegatu ponujena.
BORIS ZAKOŠEK
2. stran ★ fiaS C8S
od četrtka do četrtka
titovo velenje -k 4. decembra 1986
Z osrednje slovesnosti ob dnevu republike
(Nadaljevanje s I. str.)
Danes ne more biti drugače: bratstvo in enotnost morata živeti kot realno dejstvo, da lahko živita kot geslo.
Ceniti bogastvo različnih izkušenj, priznavati si razlike, upoštevati različne možnosti, ob nenehnem zavedanju, da nekaj pomenimo le, če smo skupaj čvrsto kot eden. Različnost je naše bogastvo, je naša prednost, ki pa jo velja šele uresničiti. Ni jo mogoče drugače kakor skupaj tako, da vsak med nami nosi v sebi čedalje več skupnega.
Kako to počnemo in živimo tu v Titovem Velenju, v tej Jugoslaviji v malem, je temu le eno potrdilo več.
Samo iz takšne skupnosti more rasti zavest, da sem Slovenec ponosen na dosežke v Bosni in Hercegovini, da so v Makedoniji veseli napredka Slovenije ... da se vsi zavedamo težav nerazvitih
krajev in republik.
Vsaka izmed kultur in tudi vsak izmed jezikov v Jugoslaviji mora biti — po pesniku Zupančiču »Dragotina, da bo vsak Jugoslovan vesel, dajo ima in daje ni cene, za katero bi se ji odpovedal.« To je tisto avnojsko uresničevanje načela sodelovanja in živih vezi, narodov in ljudi, njihovega zbliževanja, ne pa asimilira-nja in izginotja.
Temu nasprotne so težnje, trdovratne in vztrajne. Nekatere različnosti hudo motijo in samo iščejo, ob kaj bi se spotaknili, čeprav imajo kup smeti pred lastnim pragom. In so taki, ki z razlikami strašijo, ker jih je strah skupnega. Ne razumejo, ali bolje, nočejo razumeti tistega pesnikovega vzklika »Pravijo, da smo različni, da smo — do bogastva različnosti.«
In vse to je že zapisano tam pri Cankarju, na pragu 20. stole-
tja, v njegovi viziji »Najnarav-nejše rešitve jugoslovanskega vprašanja« in kar vam skupaj z
Na osrednji slovesnosti ob dnevu republike je govoril sekretar OK ZKS Velenje Drago Blagus
ostalimi mislimi ponujam za popotnico in z voščilom v jutrišnji praznji in delovni dan:
»Če mislijo ti narodi, da so si sorodni, in da bi najlažje in najbolje živeli, če bi bili združeni, naj si zgrade zvezno republiko jugoslovansko . .. Ovire za to se zde silne in mnogoštevilne in skoro nepremagljive ... A moje je trdno prepričanje, da do tega združenja res pride. To se ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakovredni in enakopravni narodi.«
Svoj govor pa je Drago Blagus sklenil z verzi Kajuha: »Jaz bratje pa vem za domovino . . . Naša domovina je boj in je prihodnost. Ta domovina je vredna naj-žlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in su-ženstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina. Vsa ta lepa zemlja, z vsemi svojimi neizmernimi bogastvi.«
Priznanja izvršnega sveta
Na osrednji prireditvi v počastitev dneva republike, so podelili tudi priznanja Skupščine občine Velenje, ki jih podeljuje izvršni svet. Z njimi so se zahvalili posameznikom in organizacijam, za posebne prispevke pri razvoju naše občine z željo, da so jim ta priznanja spodbuda za Ustvarjalno delo še vnaprej in da je to tudi spodbuda za še bolj plodovitno delo vseh naših občanov. Priznanja so prejeli:
Pod vodstvom Rudija Gabrov-ca je banka izjemno izvirno reševala likvidnostne težave gospodarstva občine in se uspešno vključevala v sanacijo Gorenja. Z odločnim osebnim nastopom je Rudi Gabrovec veliko prispeval k utrditvi banke in k uspešnemu zaključku postopka za njeno registracijo po novi zakonodaji. VLADO VIDEMŠEK ZA	POŽRTVOVALNO,
VZTRAJNO IN USPEŠNO POMOČ PRI DELOVANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Vlada Videmška najdemo že vrsto let v vseh organih, ki usmerjajo delovanje krajevnih skupnosti v naši občini. Posebej prizadeven je pri izvajanju referendumskih programov, kot profesionalen koordinator dela s krajevnimi skupnostmi, pa vlaga v delo več kot je to njegova delovna dolžnost. MARTIN BOŽIČ ZA ZAVZETO DELO V KMETIJSKI PROIZVODNJI
Martin Božič je zaposlen v kmetijski proizvodnji Delovne organizacije ERE na posestvu Ravne pri Šoštanju že od leta
FRANJO KORUN
ZA RAZVOJ DELOVNE ORGANIZACIJE ERA IN DOSEŽKE PRI ZAGOTAVLJANJU PRESKRBE V OBČINI
Franjo KORUN je prevzel vodenje delovne organizacije leta 1982.
Od takrat so vidni pomembni premiki pri posodabljanju in širjenju preskrbovalne mreže, veča-j nju kmetijske proizvodnje in ja-čanju drobnega gospodarstva z razvojem kooperantskih odnosov. Se pomembneje je, da je delovna organizacija v tem obdobju izoblikovala jasno strategijo nadaljnjega razvoja, skladno s prizadevanji za prestrukturiranje velenjskega gospodarstva.
Ob vsej angažiranosti v delovni organizaciji, se Franjo KORUN nikoli ne izogiba odgovornim nalogam in funkcijam v družbenopolitičnem delu in življenju.
RUDI GABROVEC
ZA USPEŠNO VODENJE LJUBLJANSKE BANKE TEMELJNE BANKE IN NJEN PRISPEVEK K RAZVOJU GOSPODARSTVA
Prejeli smo
Ocena udarniške akcije
Poleg tega predsedstvo ugotavlja, da je bila poleg že omenjene manifestacije zavesti udarniška akcija tudi pomemben prispevek k izboljšanju vzdušja, zlasti med delavci na jamskih delo-viščih. Zato smo člani predsedstva prepričani, da bodo rudarji tudi v prihodnje radi prisluhnili in se vključili v reševanje nakopičenih gospodarskih težav, tako znotraj kolektiva kot tudi širše.
Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata je na svoji zadnji seji ocenilo nedavno udarniško akcijo, ki sodi v celoletna prizadevanja za doseganje letnega delovnega načrta. Akcija je bila v nedeljo, 16. novembra. Na njej je sodelovalo skoraj 1800 delavcev Rudnika lignita Velenje, ki so nakopali 6200 ton premoga.
Predsedstvo ocenjuje, da je bila akcija nadvse uspešna. Zato se vsem udeležencem toplo in iskreno zahvaljujemo za njihova prizadevanja. Ta akcija je bila uspešna tudi zato, ker šo rudarji z na-kopanim premogom na udarniškem delu izboljšali oskrbo za široko potrošnjo. Hkrati, kar je treba še posebej poudariti, je vrednost te proizvodnje prvi prispevek združenega dela občine Velenje za izgradnjo osnovne šole.
Predsedstvo ugodno ocenjuje prizadevanja rudarjev, ki so z udarniškim delom dokazali, da niso brezbrižni do reševanja notranjih težav in tudi težav širše družbenopolitične skupnosti. To je še toliko pomembnejše, če vemo, da v teh jesenskih mesecih zlasti rudarji delajo vse sobote in jim udarniško delo še na zadnji prosti dan v tednu, torej v nedeljo, ne predstavlja preveliko breme.
Organizatorji in izvajalci udarniške akcije smo bili še posebej veseli pozornosti predstavnikov širše družbenopolitične skupnosti. Zato se zahvaljujemo ob tej priložnosti predsedniku republiške konference ZSMS Tonetu Anderliču, Pavlu Kuncu in Lojzetu Saviozziju, predsedniku in podpredsedniku republiškega komiteja za energetiko ter vsem predstavnikom družbenopolitičnega življenja naše občine, ki so nas obiskali na akciji in se zanimali za cilje naših prizadevanj.
Predsedstvo nazadnje ugotavlja, da zaslužijo pozornost in zahvalo tudi sredstva javnega obveščanja, ki so nedeljska prizadevanja velenjskih rudarjev na primeren način posredovala slovenski in širši družbenopolitični javnosti.
Predsednik konference OOZS Štefan Meršak
1963. Je izredno vesten in prizadeven delavec pa tudi požrtvovalen skupinovodja in zgleden sa-moupravljalec. V sebi združuje ljubezen do kmečkega dela in smisel za organizirano kmetijsko proizvodnjo. Njegovo delo se potrjuje vedno znova v visokih proizvodnih rezultatih posestva v Ravnah. VLADKA KAISER ZA USTVARJALNO DELO IN UVAJANJE INOVACIJSKIH DOSEŽKOV V OBRTNO PROIZVODNJO
Vladka Kaiser se uveljavlja v obrtni dejavnosti s svojo strokovnostjo in s tem dokazuje, da je tudi ta del gospodarstva sposoben razvoja grajenega na lastnem znanju. Vedno išče spremenljivo, drugačno in novo. Ob skrbi za lasten razvoj uspešno vodi Obrtno združenje. ŠTEFKA IN JOŽE POLAK ZA USPEŠNO VKLJUČEVANJE OBRTNE DEJAVNOSTI V GOSPODARSTVO OBČINE
Štefka in Jože Polak £ta.vzgled zagnanega in vztrajnega pa tudi podjetnega delovanja v obrtni dejavnosti. Iz skromne obrtne delavnice sta uspela razviti sodoben obrat proizvodnje gradbenih elementov. Kljub krizi v gradbeništvu uspešno povečujeta proizvodnjo in širita proizvodni program.
IVO GOROGRANC
ZA SPODBUJANJE, ORGANI-
ZIRANJE IN RAZVOJ SAMOSTOJNE OBRTI V OBČINI
Ivan Gorogranc pozna družbeni pomen samostojne obrti v občini.
Bil je pobudnik in je usmerjevalec njenega razvoja. Funkcijo profesionalnega tajnika Obrtnega združenja Velenje opravlja uspešno in z veliko mero političnega občutka. Priznanje si je zaslužil tudi z neutrudnim delom v Zvezi rezervnih vojaških starešin, v teritorialni obrambi in v Gasilskem društvu Velenje. OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
ZA RAZVOJ SISTEMA CIVILNE ZAŠČITE IN DOSEŽENO VISOKO STOPNJO PRIPRAVLJENOSTI ZA DELOVANJE
Občinski štab civilne zaščite v sedanjem sestavu deluje že 8 let.
V tem obdobju je bil storjen občuten korak v razvoju in organizaciji civilne zaščite, kar sistem civilne zaščite v občini in posebej Občinski štab civilne zaščite uvršča med najuspešnejše v republiki pa tudi širše. Samo v zadnjem letu se je štab nekajkrat izkazal kot visokostrokoven in samoiniciativen organ, zato mu pripada vse zaupanje družbenopolitične skupnosti. TOZD GRADBENI ELEMENTI, V SESTAVI DO GORENJE NOTRANJA OPREMA ZA USPEŠNO TEHNOLOŠKO POSODOBITEV PROIZVODNJE
Delavci TOZD gradbeni elementi, obrat keramika Gorenje, so eni prvih, ki so spoznali po-
00 ZZB NOV Velenje
Listine za izredne zasluge
Pred dnevom republike je bila v Domu borcev in mladine slovesnost, na kateri so podelili Listine za izredne zasluge in požrtvovalnost pri prenašanju tradicij narodno osvobodilnega boja pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Med prejemniki priznanja so bili borci in aktivisti, ki so sodelovali v našem narodnoosvobodilnem boju,
ki so se po partizanski zmagi — izčrpani, lačni in bosi — pogumno lotili obnove naše porušene in zaostale dežele in ki so v dolgih desetletjih naše socialistične izgradnje neumorno sodelovali pri ustvarjanju našega novega, bogatejšega in lepšega življenja.
Več o tem v naslednji številki Našega časa.
Medobčinski svet ZSS Celje
0 modernizaciji bolnišnice
Informacija o poteku modernizacije bolnišnice Celje in o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z njo, je bila osrednja točka seje medobčinskega sveta ZSS Celje, prejšnjo sredo v tem mestu.
Sredstva za modernizacijo se od letošnjega januarja zbirajo na podlagi novega Družbenega dogovora o združevanju sredstev za modernizacijo regijske bolnišnice v Celju, za obdobje 1986—1990. Dogovor predvideva združevanje finančnih sredstev v višini 1 odstotka brutto osebnih
men posodabljanja proizvodnje, izboljševanja delovnih pogojev in varčevanja z energijo. Prav to so dokazali z uspešno namestitvijo novih tehnoloških linij, medtem ko je v obratu nemoteno tekla proizvodnja po stari tehnologiji. Tak način posodabljanja lahko služi kot vzor za neizogibne tehnološke prenove v gospodarstvu.
Dobitniki priznanj Izvršnega sveta: (od leve proti desni) Rudi Gabrovec, Vlado Videmšek, Martin Božič, Vladka Kaiser, Jože Polak (priznanje je prejela tudi njegova žena Štefka), Ivo Gorogranc, Igor Naraks (priznanje je prejel v imenu občinskega štaba Civilne zaščite) in predstavnika tozda Gradbeni elementi v sestavi Gorenja Notranja oprema. Priznanje je prejel še Franjo Korun, ki pa je bil ob podelitvi odsoten.
Občinska skupnost za zaposlovanje
dohodkov vseh zaposlenih v občinah širše celjske regije. Občina Velenje edina v regiji ni podpisnik tega dogovora, ker še ni dokončno razrešen odnos bolnišnica Topolšica — bolnišnica Celje (ustavilo se je medobčinski zdravstveni skupnosti). Sredstva pa se združujejo tudi preko Občinskih zdravstvenih skupnosti, kjer smo v občini Velenje po planu že zbrali približno 85 odstotkov sredstev za letošnje leto.
Na tej seji so sprejeli vrsto stališč in nalog v zvezi z nadaljnjo modernizacijo celjske bolnišnice in ocenili, da prihaja do znatnih odmikov pri uresničevanju družbenega dogovora.
Glede na višino potrebnih sredstev za dokončanje objekta, je poleg drugih oblik združevanja sredstev odigral pomembno vlogo enodnevni zaslužek. S to akcijo je treba nadaljevati tudi v prihodnjem letu in naprej v vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Predlagajo, da naj bi te takrat, ko bodo planirale in sprejele delovni koledar za naslednje leto, vanj vnesle tudi en dan za modernizacijo bolnišnice. Te aktivnosti naj bi izvedli že v prvi polovici prihodnjega leta.
Občinski sveti Zveze sindikatov pa bodo vsem tistim skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, ki tega še niso sprejele, predlagali, da sprejmejo sklep o odpovedi prispevkov iz osebnih dohodkov tega enodnevnega zaslužka. Podprli so tudi pobudo Sveta občin celjskega območja, da se to isto predlaga tudi republiškim samoupravnim interesnim skupnostim.
Prizadevanja delavcev^ Zdravstvenega centra Celje za posodabljanje in dvig kakovosti storitev, ki tečejo vzporedno z gradnjo prostorov in opremljanjem bolnišnice, pa lahko največ prispevajo k pripravljenosti delovnih ljudi in občanov, da se še naprej odločajo za pomoč pri modernizaciji te bolnišnice.	(mkp)
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE	DI	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. del.
GORENJE SOZD DSSS	novinar organizator obveščanja	2	nč	8	135.709	1
GORENJE SERVIS	elektrotehnik jaki t. ali električar serviser gospodinskih aparatov	2	nč	8	140.000	2
GORENJE SERVIS	elektrotehnik šibki t. ali električar serviser elektronike	2	nč	8	130.000	1
FRIZERSKI SALON-GRUBELNIK	frizer za ženske frizer za ženske	2	nč	15	90.000	1
SUROVINA PE VELENJE	voznik traktorja voznik traktorja	X	dč	30	120.000	1
LEGENDA: DI - delovne izkušnje, NP =	nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek,	ŠT.	DEL. =	število delavcev		
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. januarja
1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni-
ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451,
854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je
4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica
Titovo Velenje, številka
52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer
Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
4. decembra 1986 * titovo veienje
iz delovnih organizacij
nas cas * stran ,3
Občina Mozirje
Izgub ob devetih mesecih ni bilo
V mozirski občini je v polnem teku oblikovanje resolucije za prihodnje leto. Doslej so izdelali predosnutek tega pomembnega dokumenta, predosnutek zato, ker še niso znana določila republiške in zvezne resolucije. Zato so oblikovalci pri dosedanjem snovanju predvsem upoštevali načrte domačih delovnih in drugih organizacij in skupnosti. Ko bodo znana širša družbena stališča in izhodišča, bodo resolucijo v mozirski občini seveda dokončno oblikovali in jo na zborih občinsk* skupščine sprejeli v januarju.
O dosedanjem delu pri oblikovanju resolucije je nekaj več povedala Darja Dobovičnik, članica izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, odgovorna za plan in analize: »Pri opredeljevanju planskih ciljev za leto 1987 se ni mogoče izogniti rezultatom gospodarjenja v tekočem letu. Poglavitna značilnost gospodarjenja v tem letu, kot prvem pri uresničevanju novega srednjeročnega plana, je še nadaljnja gospodarska nestabilnost. Kaže se v vsestransko neugodnih razmerah, za katere so značilna visoka inflacijska gibanja, številne varljive navideznosti v finančni sferi, ki s svojimi učinki in posledicami izkrivljajo učinke gospodarjenja. Vseh resolucijskih ciljev za leto 1986 za kakovostnejše gospodarjenje sicer v mozirski občini v celoti ne dosegamo, čeprav se na številnih področjih kažejo pozitivni premiki, zlasti pri prestrukturiranju našega gospodarstva v akumulativnejše programe.
Prav tako je pomembno omeniti dejstvo, da so vse organizacije združenega dela v naši občini v devetmesečju izkazovale pozitivne finančne rezultate in praktično izgub v mozirski občini ni. Za prihodnje leto načrtujemo premike predvsem v nadaljnji pozitivni rasti industrijske proizvodnje, ki bo večja za štiri odstotke, v rasti kmetijske proizvodnje za 2,5 odstotka ter v rasti zaposlenih za dva odstotka, kar bo omogočilo zaposlitev enoletnega generacijskega priliva v naši občini. Še nadalje se bomo vključevali v izvoz na konvertibilno področje in ga nameravamo povečati za 5 odstotkov. Ob tem bomo ohranjali tudi pozitivno stopnjo pokritja uvoza z izvozom. Vse oblike porabe tudi želimo ohraniti na sedanji ravni, obenem pa se bomo zavzemali za usklajena delitvena razmerja, tako v gospodarstvu, kot v negospodarstvu.
Oživili bi radi ponovno tudi investicijsko dejavnost. Največje naložbe načrtujemo v delovni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati, v temeljni organizaciji Kovinarstvo na Ljubnem, v Lesni industriji Gorenje — Glin, v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, na področju turizma pa bomo na osnovi posebne študije pripravili samoupravni sporazum za sofinanciranje in oživitev turistične ponudbe naše doline. Na tem področju RTC Golte predvidevamo tudi izgradnjo dvosedežnice Smrekovec.
Na področju gospodarske infrastrukture načrtujemo ustanovitev enote območne vodne skupnosti s sedežem v Mozirju,
Darja Dobovičnik: »Okrepiti predvsem vlaganja«
Veliko pozornosti bodo morali v mozirski občini nameniti informatiki
oživili bomo stanovanjsko iz gradnjo, na celotnem območju občine pa nameravamo zgraditi 15 kilometrov gozdnih cest ter pridobiti projekte za obvoznice v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah ter projekte za cesto Ljubno— Luče. Poleg rednega vzdrževanja se bomo preko združevanja sredstev v posameznih samoupravnih sporazumih vključili tudi v sofinanciranje PTT dejavnosti in v nekatere naložbe pri razvoju posodobitve nekaterih družbenih dejavnosti. V povolilnem obdobju pričakujemo tudi nekatere večje naložbe v krajevnih skupnostih, kjer naj bi dokončno in celovito rešili vprašanje oskrbe z zdravo pitno vodo, preprečili onesnaževanje okolja ter v vseh večjih krajevnih skupnostih zgradili mrliške vežice.
Posebno skrb bomo namenili urejanju prostora, to je pridobivanje ustrezne urbanistične dokumentacije, za kar bomo ustanovili posebno upravno organizacijo za urejanje prostora in s tem pospešili vse te aktivnosti. Tudi za informatiko bomo poskrbeli. Radi bi večjo opremljenost z računalniško opremo, zlasti v neposrednih proizvodnih funkcijah.
Z resolucijo za leto 1987 pravzaprav hočemo doseči to, da bodo nosilci planiranja iskali izvirne rešitve in da bodo svoje rezultate vpeli v to in jih zagotovo tudi uresničili.«
Novi plinski štedilnik Gorenja Gospodinjski aparati
Izboljšana funkcionalnost
Plinski štedilniki, opremljeni s klasičnimi elektromehanskimi krmilnimi in sestavnimi deli, dosegajo, v primerjavi z električnimi štedilniki, slabše funkcionalne karakteristike.
Oglejmo si nekaj teh slabših funkcionalnih karakteristik:
V klasični plinski pečici, na primer, je mogoče nastavljati in dosegati temperature le v območju od 150° C do 280° C; pri električni pečici pa je mogoče nastavljati in dosegati temperature že od 50° C naprej.
Pri vklopu varovanih plinskih štedilnikov je potrebno počakati nekaj trenutkov na aktiviranje varovanja: to je najmanj neudobno, če že ne pomanjkljivo.
Plinske gorilnike ni mogoče programirano vključevati, saj bi bilo potrebno poskrbeti tudi za
vžig plina; pri električnih štedilnikih je mogoče čas vključitve programirati za več ur vnaprej, kar je gospodinjam nedvomno v veliko pomoč.
Navedene omejitve oziroma pomanjkljivosti plinskih štedilnikov je mogoče odpraviti z vgradnjo elektronskih sklopov. Tako se plinski štedilnik, po funkcionalnosti, izenači z električnim.
V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje, v razvojnem oddelku Ku-halna tehnika, so razvili nov plinski štedilnik z elektronsko krmiljenim gorilnikom pečice in hitrim vklopom kuhalnih gorilnikov. V svetu znane rešitve za izboljšanje funkcionalnosti plinskega štedilnika so strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati realizirali na enostavnejši način,
vendar v nobenem primeru ne na škodo funkcionalnosti oziroma varnosti. Razvojna rešitev boljših funkcijskih karakteristik novega plinskega štedilnika so strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati realizirali na enostavnejši način, vendar v nobenem primeru ne na škodo funkcionalnosti oziroma varnosti. Razvojna rešitev boljših funkcijskih karakteristik novega plinskega štedilnika Gorenje je zatorej izvirna. Uvajanje proizvodnje novega plinskega štedilnika bo sorazmerno enostavno in ne bo terjalo večjih investicijskih vlaganj. V teku so aktivnosti za pridobitev potrebnih atestov in za začetek proizvodnje.
Navedimo nekaj prednosti novega plinskega štedilnika Gorenje.
Elektronsko krmiljenje gorilni-
ka pečice zagotavlja: kompletno časovno programiranje vključitve in izključitve plinske pečice z običajno električno programsko uro; razširjeno območje temperaturnega obratovanja od 50° C do 280° C (kar omogoča odmr-'~vanie in toplotno ogrevanje živil ter vzdrževanje toplote v pečici); varovanje z ionizacijsko sondo, ki reagira v trenutku, ko je prekinjen plin, in dodatno varovanje s termosondo, ki reagira v 45 sekundah v primeru okvare ionizacijske sonde.
Nov plinski štedilnik Gorenje z elektronsko krmiljenim gorilnikom pečice pa ima vgrajen tudi hitri vklop kuhalnih gorilnikov, kar zagotavlja lažje opravljanje štedilnika. Vklop je trenuten, tako da ni več potrebno čakanje na aktiviranje varovanja.
Vekos — tozd Stanovanjska oskrba
Stanarine zaostajajo za stvarnimi stroški
V Vekosovem tozda Stanovanjska oskrba so v obdobju od januarja do novembra uresničili načrte na področju enostavne reprodukcije, oziroma amortizacijo in vsa večja popravila. Ob tem so skladno z usmeritvami zamenjali dotrajane toplovodne in vodovodne instalacije in s tem izenačevali stanovanjski standard stanovalcev, predvsem na področju mesta Šoštanj. Še vedno pa se srečujejo z dokaj težavno problematiko, to so ravne strehe, ki jih v Titovem Velenju ni malo, pa žal ob slabem vremenu vse zamakajo. Na pobudo Vekosovega tozda Stanovanjska oskrba je stanovanjska skupnost sprejela predlog sanacije ravnih streh, ki predvideva ureditev streh v dvokapnice. V letošnjem letu so že naročili projekte. Za tako sanacijo pa so se najprej odločili na Kidričevi cesti od 1 do 7, na Šaleški 18 ter na Rudarski 2.
Načrtujejo, da bodo dela na omenjenih hišah končana v tem srednjeročnem obdobju, seveda s pomočjo združenega dela, kajti kljub relativno dobremu pristopu k prehodu na ekonomske stanarine, te še precej zaostajajo za realnimi stroški. Ko so ob obravnavi polletnega poslovanja že upali, da se bodo izvlekli iz težav, pa sedaj znova gospodarijo na meji poslovne uspešnosti. Se pred štirimi leti so vse zmogljivosti usmerjali le na izvajanje programa vzdrževanja, danes pa ugotavljajo, da morajo za približno tretjino zmogljivosti iskati
delo zunaj stanovanjske skupnosti. Za kar 15 odstotkov so zmanjšali število delavcev. Ob analizi stanovanjskega gospodarstva v občini niso pozabili tudi na lastne slabosti. Te so zlasti prisotne pri organizaciji dela in pri izkoristku delovnega časa.
Do konca leta bodo temu vprašanju posvetili največ pozornosti.
Sicer pa je direktor Vekosovega tozda Stanovanjska oskrba Damijan Likar o nalogah, ki jih čakajo do konca leta, povedal naslednje: »Do konca leta bomo v glavnem opravili le še tekoče vzdrževanje in zaključili toplifika-cijo stanovanj v Šoštanju. Preostali del razpoložljivih delovnih zmogljivosti bomo morali v decembru zaposliti zunaj stanovanjske skupnosti, čeprav je treba poudariti, da je del, ki bi jih morali še opraviti, veliko, vendar zanje ni potrebnih finančnih sredstev.
V želji, da bi na področju vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš zagotovili potreben obseg dela s prehodom na ekonomske stanarine, smo v začetku tega meseca pripravili osnutek načrta večjih popravil in amortizacije. K sodelovanju smo povabili krajevne skupnosti, komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja, družbeno-politično skupnost in delovno skupnost sisov gospodarskih dejavnosti.«
Pobrana stanarina, ob upoštevanju 25-odstotnega zvišanja, brez inflacije, predstavlja le 68 odstotkov sredstev, ki bi jih potrebovali, da bi propadanje stanovanjskega fonda vsaj omejili. S številkami to pomeni, da bomo v prihodnjem letu zbrali 549 milijonov dinarjev sredstev, ki se v stanovanjski fond vračajo v ta-koimenovani drugačni obliki. Ves preostali del stanarine je namenjen za nabavo opreme za civilno zaščito, za funkcionalne stroške in za pokrivanje stroškov upravljanja. Prav slednji nedvomno predstavljajo v stanarini precejšen delež za večja in manjša popravila v okviru skupnosti stanovalcev skupaj.
Nedvomno bo potrebno v organih skupščine stanovanjske skupnosti te stvari še doreči, posebej glede sprejemanja sprememb o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1986—1990, s posebnim poudarkom na planu delitve stanarin za leto 1987. Sicer pa v naslednjem letu predvidevajo predvsem dokončanje začetih del v letošnjem letu, to pa so obnova ravnih streh v dvokapnice, izdelava to-plifikacije z razvodom tople in mrzle vode na stanovanjskih objektih na Žarovi 12 v Titovem Velenju ter na Kajuhovi 11 in 11 a, in na Trgu svobode 3 v Šo-. štanju ter seveda na vseh ostalih delih, pri katerih gre za posodabljanje in izenačevanje stano-
vanjskega standarda stanovalcev.
»Vsekakor moramo v okviru možnosti zagotoviti tudi dobro vzdrževanje stanovanjskega fonda, skladno z usmeritvami odbora za gospodarjenje in seveda z našimi željami,« meni Damijan Likar.
»Pri obravnavanju načrta za leto 1987 bomo k sodelovanju pritegnili vse odgovorne v svetih stanovalcev v krajevnih skupnostih. Želimo si tudi, da bi se temu problemu bolj posvetila hišna samouprava. Le na tak način in z združenimi močmi bomo finančna sredstva, ki so nam na voljo, tudi najbolj koristno uporabili.«
Veliko pripomb s strani stanovalcev pa je kljub vsemu izrečeno na delo tega tozda.
»Pripombe so vsakodnevne in to je razumljivo. Deloma jih rešujemo preko naših delavcev, (d opravljajo dela in naloge na vzdrževanju stanovanjskega fonda, precej pripomb pa rešujemo tudi na posameznih sestankih hišnih svetov in skupnosti stanovalcev, čeprav vsa najbolj pereča vprašanja, ki zahtevajo večja vlaganja finančnih sredstev, ki jih žal ni na voljo, vse težje rešujemo. To so tudi največji problemi, gre pa za za-makanje ravnih streh, za ogrevanje stanovanj in vse drugo, kar sem že na začetku omenil.«
B. Mugerle
Železarna Ravne—Kovinarstvo Ljubno
Vsak. dober delavec
V ravenski Železarni namenjajo inovacijski dejavnosti izjemno velik pormen in ta delovna organizacija jte na tem področju med vodilnimi v republiki. Ob tem velja povedati, da se v to dejavnost tvorno vklljučujejo tudi zaposleni v temeljnii organizaciji Železarne Kovinarstlvo na Ljubnem, kjer so se s svojimi dosežki zares izkazali in prispevali lep delež k letu inovacij im tehničnih izboljšav, ki so ga letoss razglasili v Železarni.
Glede ma to, da je inovacijska dejavnost v mozirski občini še dokaj nedJorečena, so uspehi lju-benskih Ikovinarjev toliko bolj spodbudnii, obenem z organiziranostjo te: dejavnosti pa zgled vsem ostailim. V ljubenski temeljni organizzaciji imajo pospeševalca množiččne inventivne dejavnosti, poleg Itega so doslej ustanovili dva krožžka kakovosti, imajo pa tudi usmecrjeno inovativno dejavnost. Vsi zzadolženi so se usposabljali v Žeelezarni na Ravnah.
Zanimaanje za delo v krožkih kakovosti je veliko in bodo ob sedanjih dveeh v kratkem ustanovili še tretjegaa. V letošnjem letu je en krožek že ■ prijavil tehnično izbolj-
šavo, ki bo v proizvodnji letno prihranila vsaj poldrugi milijon dinarjev. Zanimanje za izboljšave in inovacije se nenehno veča, zato že
Bogdan Grohar, pospeševalec množične inventivne dejavnosti: »Zanimanje delavcev za izboljšave je veliko in bo v prihodnje še večje«
v kratkem pričakujejo še več predlogov. Lep porok zato so dosežki pri žagi APC, ki je letos dobila zlato medaljo za nov izdelek na
Jože Krämer, vodja konstrukcije in prototipne delavnice: »Zlasti pri žagah za hladni razrez kovin dosegamo lepe uspehe.
inovator
sejmu Biam 86 v Zagrebu, pa pri žagi za razrez kovin in podobno, avtorji pa so za svoje delo prejeli priznanje v okviru letošnje žetve inovacij šaleško-savinjskega gospodarstva.
Spodbuda za boljše delo je tudi nov pravilnik o inovacijah, ki so ga sprejeli letos, ga kakovostno dopolnili, predvsem pa želijo z njim poenostaviti postopek prijavljanja in ovrednotenja inovacij, izboljšav in koristnih predlogov. Vsi ti predlogi se zbirajo pri pospeševalcu množične inventivne dejavnosti, ki jih posreduje naprej ustrezni službi, ravnatelj temeljne organizacije pa imenuje strokovno komisijo, ki oceni rešitev in njeno vrednost. Vsak predlagatelj za izvedljiv predlog takoj prejme nagrado, ki ?naša deset odstotkov povprečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji, nadaljnja nagrada za izvedljive predloge pa se ugotavlja na podlagi vrednosti prihranka. Zanimanje delavcev za izboljšave, predvsem pa za boljšo kakovost izdelkov, poenostavljanje delovnih operacij in za bolj varno delo, je veliko, v Ko-
vinarstvu pa ga želijo še okrepiti. Obenem z novim pravilnikom upajo, da bodo uresničili geslo, naj bo vsak dober delavec tudi inovator.
Ob množični inovacijski dejavnosti imajo v ljubenski temeljni organizaciji močno razvito tudi usmerjeno inovativno dejavnost.
Sem sodijo razvojne naloge, ki jih oblikujejo v sodelovanju z ustrezno službo v ravenski Železarni. S tega področja lahko doslej naštejemo razvoj brezprstnega kosilne-ga grebena, dvižno ploščad, jamske bagre in žage. Zlasti pri žagah dosegajo lepe uspehe v proizvodnji in že tudi v prodaji. Z razvojem so pričeli leta 1984, do danes so jih izdelali in prodali že več kot sto. Gre za avtomatske in polavtomatske žage za hladen razrez kovin.
Žago, ki jo že izdelujejo in prodajajo bi radi predstavili nekoliko natančneje. Reže do debeline 130 milimetrov, hitrost razreza lahko nastavljajo glede na kakovost, velikost in obliko materiala. Pri polavtomatski izvedbi
režejo posamezne kose, pri avtomatski pa določene serije. Njena velika prednost je rez od spodaj navzgor, kar zagotavlja bistveno bolj varno rezanje, lahko pa režejo tudi pod kotom 90 stopinj, česar žage naših ostalih proizvajalcev nimajo.
Nazadnje so razvili žago za serijsko rezanje, to je avtomatska krožna žaga za razrez cevi APČ 120. To je visoko produktiven stroj za serijski razrez cevi in tanjših materialov. Dovajanje materiala v stroj je popolnoma avtomatsko, prav tako odvzemanje. Za to žago so prejeli zlato medaljo za nov izdelek na zagrebškem sejmu »Biam 86«, uspeli so tudi na znanem sejmu orodij in orodnih strojev v Brnu na Češkoslovaškem. Zanimanje za njihove izdelke je bilo vsestransko, vse razstavljene izdelke so takoj prodali in zato upravičeno pričakujejo, da bodo te žage še uspešneje prodajali doma in na tujem. Seveda to še ni vse pri njihovem razvojnem snovanju, saj prav sedaj razvijajo numeri-čno krmiljeno krožno žago, nov in še pomembnejši dosežek.
4. stran * f"IQS C9S
dogovarjamo se, odločamo
titovo velenje * 4. decembra 1986
Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Velenje
Odgovori na delegat ska vprašanja
V okviru priprav na skupščine SIS in na samih skupščinah SIS družbenih dejavnosti občine Velenje, ki so bile od 11. do 14. 11. 1986, so delegati naslovili na SIS delegatske pobude in vprašanja. Na te pobude oz. vprašanja so bili podani odgovori že na skupščinah SIS, ker pa menimo, da bi le-ti zanimali vse delovne ljudi in občane Velenja, jih objavljamo še v Našem času.
1. Vprašanja in pripombe v zvezi z usklajevanjem ravni OD v družbenih dejavnostih so se nanašala na to, da bi moral biti iz osnove odštet OD, ki ga delavci v združenem delu prejemajo za delo v izmenah in v težjih pogojih dela ter v elektrogospodarstvu, saj delavci v družbenih dejavnostih opravljajo delo v večini primerov v eni izmeni in v normalnih delovnih pogojih. Opozorjeno je bilo, da samo poprečja in indeksi, ki so navedeni v programu, niso zadostna osnova za odločanje o programu. Nadalje je bilo predlagano, da se usklajevanje OD delavcev v družbenih dejavnostih opravi na nivoju SRS — enotno, ker primerjalno usklajevanje v občini kot je velenjska ne daje prave slike. Drug predlog je bil, da se zagotovi primerna rast OD za strokovne kadre iz posameznih poklicnih skupin, OD za administrativna in ostala dela, ki se pojavljajo v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, pa naj se primerjalno usklade. Večina pripomb se je nanašala tudi na to, da mora biti eden izmed elementov usklajevanja, tudi kvaliteta izvedenih programov v družbenih dejavnostih.
Odgovor strokovne službe SIS družbenih dejavnosti:
6-letno zaostajanje osebnih dohodkov v negospodarstvu je nujno potrebno odpraviti, saj kvaliteta dela pada, kadri odhajajo, dobri učenci se za študij s področja družbenih dejavnosti le redko odločajo, v zdravstvu in vzgoji ter izobraževanju vse bolj prevladuje predvsem ženska delovna sila, vse to pa ima in bo imelo dolgotrajne posledice. Za dobro in pravilno kadrovsko politiko v družbenih dejavnostih je nujno ustrezno nagrajevanje in družbeno vrednotenje tega dela, česar pa sedaj ni.
Program usklajevanja ravni BOD v negospodarstvu z gospodarstvom občine Velenje je bil pripravljen po naslednjih izhodiščih:
—	zaostajanje OD po zaključnem računu 1985 po posameznih TOZD oz. OZD v družbenih dejavnostih,
—	dosežen BOD/PND v gospodarstvu za leto 1985, ki znaša 49.663.- din,
—	cilj: predvidena višina BOD/PND v decembru 1986 po oceni Izvršnega sveta SO Velenje je din 104.292.-.
Pri izračunu BOD/PND za gospodarstvo občine Velenje v letu 1985 je bila upoštevana masa BOD za redno delo, pri tem so upoštevani tudi dodatki za izmensko delo. Izmensko delo je tudi na področju družbenih dejavnosti. Na osnovi naštetih iz-
hodišč-je bil izdelan celotni program usklajevanja ravni osebnih dohodkov družbenih dejavnosti z gospodarstvom. Program je obravnaval Komite za družbene dejavnosti občine Velenje in skupaj z Izvršnim svetom občine sprejel sklep, da se usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvede v zadnjih treh mesecih leta 1986, in sicer tako, da se v oktobru doseže 90,3 % v novembru 95,3 % in v decembru 100,0% usklajenost vrednosti BOD/PND.
Po sklepu Izvršnega sveta in Komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje bo osnova za izračun mase BOD za leto 1987 decemberska masa BOD leta 1986. Nove zaposlitve na področju družbenih dejavnosti bodo morale potrditi skupščine SIS.
Vse OZD s področja družbenih dejavnosti morajo še do konca leta pristopiti k branžnim sporazumom in skladno s temi uskladiti svoje samoupravne akte. S tem bodo urejena notranja razmerja v OZD in bo po posameznih panogah možna realna primerjava osebnih dohodkov.
Strokovna služba SIS družbe-nilvdejavnosti bo sprotno spremljala rast sredstev za osebne dohodke v OZD družbenih dejavnosti in tako tudi vrednost BOD/PND, ki po prej navedenih podatkih v decembru 1986 ne sme preseči vrednosti 104.292,- din BOD/PND.
2. Na seji skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje je delegacija IEŠ podala pobudo za spremembo pri načinu valorizacije nadomestila OD v času porodniškega dopusta. Ugotovili so, da nadomestilo ne raste skladno z rastjo OD. Valorizacija temelji na podatkih Zavoda za planiranje o rasti OD v republiki, in sicer v določenem obdobju leta glede na celotno preteklo leto. Tako ugotovljeno povišanje velja od prvega dne naslednjega meseca; povzroča pa znatno zaostajanje za rastjo OD v konkretni OZD. Delegacija TEŠ je v pobudi predlagala popra-\ vek 18. člena SaS o porodniškem dopustu.
Odgovor Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti:
Odbor za planiranje pri skupščini je pobudo predhodno proučil in predlagal spremenjeno pobudo:
—	izračun strokovne službe v TEŠ o zaostajanju nadomestila je točen in je nujno predlagati strokovni službi Skupnosti otroškega varstva Slovenije preverbo navodil za valorizacijo nadomestila,
—	skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje daje pobudo, da Skupnost otroškega varstva Slovenije izvaja 18. člen Samoupravnega sporazuma
tako, da bo v Uradnem listu objavljena mesečna in ne obdobna rast OD, le-ta je nato lahko osnova za valorizacijo nadomestila od 1. dne v naslednjem mesecu,
— v primeru, da bo še naprej objavljena obdobna rast OD, je nujno izvajati poračune za vse leto nazaj.
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje je pobudo sprejela.
Taka pobuda bo posredovana skupščini Skupnosti otroškega varstva Slovenije, ki odgovarja za izvajanje Samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu.
3. Delegati krajevne skupnosti Gorica postavljajo vprašanje: »Ali so v projektu VII. osnovne šole predvidene tribune za sprejem publike ob raznih tekmovanjih in prireditvah?«
Dajejo pobudo, da se tudi na razredni stopnji zagotovi telesna vzgoja, ki bi jo vodili telesnovzgojni učitelji, da bi tako bila kvaliteta in kontinuiteta telesne vzgoje in vseh prizadevanj za zdrav telesni razvoj otrok boljša.
zadnjem zasedanju sprejela Poročilo o pripravah in aktivnostih v zvezi z izgradnjo VII. osnovne šole v Titovem Velenju, kakor tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo le-te. V projektu za VII. osnovno šolo je predvidena telovadnica za cca 1.200 mJ, kar je za več kot 600 m: nad normativi. V programski zasnovi tako v strokovnem svetu in v Odboru za izgradnjo je bilo prav vprašanje velikosti telovadnice najbolj izpostavljeno, saj tako povečana
telovadnica zahteva veliko dodatnih sredstev (cca 20 milijard) in terja tudi večjo parcelo. Tribune so predvidene teleskopske mobilne, ki jih je možno po potrebi vključiti ali izključiti. Načrtovane so najbolj racionalno.
Učitelji na razredni stopnji so usposobljeni za pouk predvidene telesne vzgoje. Stremimo pa že več let, kjer je le mogoče (prostorsko in kadrovsko), da se uvaja telesna vzgoja s telesnovzgoj-nim učiteljem strokovnjakom od I. razreda dalje.
4. Vprašanje delegacije RLV o tem, kje so umetniška dela Aristida Zornika in Cirila Cesarja.
Odgovor Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje:
UMETNIŠKA DELA CIRILA CESARJA
Akademski kipar Ciril Cesar je imel pred več kot 10 leti na velenjskem gradu nekaj svojih umetniških del po posebni najemni pogodbi, ki jo je sklenil s takratnim upravljalcem muzeja. Osnutki spomenikov, predvsem na temo narodnoosvobodilne borbe ter druga plastika v mavcu in bronu so bile v prostoru z vel-banimi stenami, ki nikakor ni bil primeren za tovrstno umetnost. Sedaj je v njem galerija.
S Cesarjem smo v dogovoru, da priredimo retrospektivno razstavo, njegova gipsoteka in plastike pa bi sodili v prostor, ki bi bil temu primeren — sodoben, zračen in svetel prostor — primeren za plastike. Iščemo možnost pridobitve tega prostora v centru Velenja, naprimernejše bi bilo zastekliti prostor med stebri pod rudarsko direkcijo REK, če bi bilo za to razumevanje.
Seveda so vse umetnine še vedno umetnikova zasebna last in so v depoju na velenjskem gradu.
Po dolgoročnem programu
muzeja naj bi se vse galerijske zbirke preselile iz grajskega kompleksa v novo pridobljene prostore v mestu, ko bodo ti pripravljeni. Na gradu naj bi ostale samo muzejske zbirke.
UMETNIŠKE SLIKE ARISTIDA ZORNIKA
Umetniške slike Aristida Zornika, ki jih je odkupila Občinska kulturna skupnost Velenje (skupaj je bilo 25 akvarelov in olj) je nekaj časa hranil Kulturni center v neprimernih prostorih svojega depoja (vlaga). Po sklepu zbora delavcev je večino slik odstopil Skupnim službam SIS za opremo novih prostorov na Efenkovi 61. O tej začasni izposoji je napisan reverz.
Po sklepih problemske konference o kulturi iz leta 1982, kjer je bilo tudi sklenjeno naj bi čimveč umetniških del spravili iz de-pojev v javne prostore, je Kulturni center odstopil svoje slike tudi Skupščini občine Velenje in Občinskemu komiteju ZK Velenje.
Smatramo, daje bila ta odločitev umestna, prostori so primerni, odločitev je začasna, končno pa se s tako odločitvijo strinja tudi umetnikova vdova, ki je sodelovala pri odkupu.
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Velenje je na.
5. Delegacija EKO Velenje je dala pobudo, da se spremeni način obračunavanja prevoznih stroškov z reševalnimi vozili. Doslej se je namreč zaračunavalo prevoze za prvega naročnika (uporabnika) v 100% višini, za vsakega nadaljnjega uporabnika na isti relaciji pa dodatno še 50% veljavne cene. Takšna praksa je trajala že več kot 20 let. Ta praksa ni bila sporna vse do uveljavitve Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ko je vse stroške krila Občinska zdravstvena skupnost. Z uveljavitvijo omenjenega Samoupravnega sporazuma pa je prešla obveznost plačila reševalnih prevozov, kadar je šlo za nesrečo pri delu, na delovne organizacije. Tudi ostali stroški (zdravljenje in rehabilitacija) so prešli na delovne organizacije.
Odgovor Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti:
Že pred sejo skupščine sta strokovni službi SIS družbenih dejavnosti in Zdravstveni center Velenje dogovorili drugačen način obračunavanja prevoznih stroškov in ga predlagali skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Velenje v tem smislu, da se zaračunajo prevozni stroški za
enega uporabnika v 100% znesku, za vsakega nadaljnjega pa v višini 50 %, skupni znesek pa se ob izstavitvi računa enakomerno porazdeli na vse plačnike. Skupščina je takšno spremembo sprejela in temu ustrezno spremenila Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za obdobje 1986-1990.
6. Čeprav ni bilo v zvezi z izostanki z dela direktnega delegatskega vprašanja, so bili delegati s tem seznanjeni. Kljub stalnim opozorilom preko sredstev javnega obveščanja (skupščinska poročila in analize, Naš čas, radio, Utrip in drugo) stvari ne gredo na boljše. Zato bo potrebno v razreševanje tega, za gospodarstvo še kako pomembnega vprašanja, saj bremenijo izdatki za nadomestila vsako posamezno TOZD, intenzivneje vključiti zlasti delovne sredine in družbenopolitične organizacije v teh. Službe varstva pri delu in zdravstvenega prosvetljevanja se morajo marsikje okrepiti in pripraviti konkretne programe. Več poudarka mora biti deležna samozaščita in skrb za ohranitev lastnega zdravja. O tem je bilo govora na vseh skupščinah OZS, vendar izgleda, da je povratna informacija delegatov o sprejetih stališčih in usmeritvah prešibka. Izvajalci, zdravstvenega varstva vsega sami ne morejo opraviti, zlasti še, ker jih pesti izredna prostorska stiska in ne morejo uvesti dispanzerskega načina dela v obratnih ambulantah.
7. Pod dodatno točko dnevnega reda so bili delegati informirani o investiciji za prizidek k zdravstvenemu domu. Pojasnjeno je bilo, da si ZS Velenje dokončnega soglasja Izvršnega sveta SR Slovenije še ni pridobil in da je rok za ponovno vložitev zahtevkov do 15. 12. 1986. Izvajalcem in strokovni službi SIS je naročeno, da storijo vse, da se tako soglasje pridobi. V prizadevanjih za pridobitev dovoljenja kakor tudi za dogovor o načinu zbiranja sredstev sodelujejo tudi Skupščina občine in njen Izvršni svet, Občinski komite za družbene dejavnosti ter vse družbenopolitične organizacije v občini.
Podrobnejše poročilo o nujnosti izgradnje prizidka je objavljeno v gradivu za skupščino OZS, dne 13. 11. 1986.
Aktiv invalidov Gorenja
Pet*let plodnega dela
Sredi novembra so v Domu krajanov Konovo invalidi Gorenja s skromno slovesnostjo obeležili peto obletnico plodnega "delovanja svojega aktiva. Slovesnosti so se udeležili poslovodni delavci nekaterih delovnih kolektivov Gorenja v Titovem Velenju, predstavniki koordinacijskega odbora sindikata Gorenja, predstavniki aktivov invalidov delovnih organizacij v občini ter Društvo invalidov Velenje.
Kot je v kratkem prerezu petletnega dela aktiva dejal Jože Angeli, je aktiv invalidov Gorenja postal nepogrešljiv organizirani dejavnik pri reševanju invalidske problematike, od varstva invalidov, usposabljanja, svetovanja, zagotavljanja primerne rehabilitacije, iskanja najustreznejših ukrepov za preprečevanje invalidnosti, do obveščanja invalidov in javnosti o pravicah invalidov, reševanja stanovanjske problematike. Delovanje aktiva je bilo v tem obdobju trdno vtkano v napore vseh delavcev za sanacijo in krepitev gospodarske moči Gorenja, saj so enakovredno sodelovali v vseh akcijah za sanacijo razmer.
Zgledno je njihovo delovanje v širšem družbenem in kulturnem prostoru. Bili so pobudniki in organizatorji odmevnih kulturnih dogodkov kot je samostojna likovna razstava članov aktiva, razstava slikarke invalidke Stanke Glavanove, razstava o življenju in delu Grge Jankesa, prvega predsednika Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije, s katero so gostovali v Avnoj-skem Jajcu, in razstavo o življe-
nju in delu borca za enakopravno življenje invalidov Staneta Lavriča. Ob teh priložnostih so pripravili tudi kakovosten kulturni program, o izjemnih osebnostih Jankesa in Lavriča pa izdali bilten.
Pomembno pozornost v petletnem delovanju je aktiv posvečal športu, preventivnim odmorom, spoznavanju drugih krajev in ljudskih običajev, negovanju tradicij narodnoosvobodilnega boja. Medsebojno tovarištvo, prežeto z globoko človeško toplino, ki se je kalilo skozi petletno aktivno udejstvovanje, je izžarevalo tudi na njihovem praznovanju.
Ob svoji 5-letnici je aktiv podelil zlate plakete in priznanja najprizadevnejšim članom in posameznikom. Za izreden posluh za invalidsko problematiko, pomoč pri delu aktiva ter napore pri zagotavljanju ustrezne socialne varnosti delavcev Gorenja v času začasnih ukrepov, je aktiv podelil zlato plaketo Poslovodnemu odboru sozda Gorenje. Zlate plakete so prejeli še: Milena Urnaut, Ana Marija Melan-šek, Edvard Centrih, Jože Kova-čec in Jože Angeli, priznanja pa Društvo invalidov Velenje, Alojz Hüll, Marija Razpotnik, Danica Dobnik in Franc Oštir.
Čestitke ob peti obletnici plodnega delovanja aktiva tako v delovnem okolju kot širši družbeni skupnosti so invalidom Gorenja na njihovi slovesnosti izrekli predstavniki krajevne skupnosti Konovo, delovne organizacije ESO in RLV ter Društva in validov Velenje.
Dušanka Založnik
Neža in Martin Lenko iz Belih vod
Po petdesetih letih znova DA
Neža in Martin Lenko sta srečna in ponosna na vse, kar sta dosegla v življenju.
V soboto sta zakonca Neža in Martin Lenko iz Belih vod v družbi svojih otrok in vnukov slavila zlato poroko. Nadela sta si prstana in v znak zvestobe izgovorila še enkrat DA, natanko tako kot pred pol stoletja, ko se je pričela njuna skupna življenjska pot. Danes pravita, da ni bila preveč lahka.
Neža Lenko se je rodila 23. decembra, leta 1904 v Belih vodah na eni največjih kmetij — po domače Počivalnik — v tem kraju. Že od mladih nog ji ni bilo nobeno. delo pretežko, ne na kmetiji, ne v gospodinjstvu. Martin Lenko, prav tako iz teh krajev, se je rodil 11. novembra 1911, bil pa je sin revnejše družine. Žato se je moral hitro osamosvojiti. Že s sedmimi leti je odšel služit bližnjim kmetom. Tako ga je pot pripeljala tudi na kmetijo Počivalnikovih, kjer je spoznal Nežo in se po končani vojaščini, 23. novembra 1936, z njo tudi poročil. Nežin oče jima je izročil nekaj zemlje, na kateri sta si s pridnimi rokami postavila dom. Neža je gospodinjila,-Martin pa se je kot gozdni delavec zaposlil pri takratni kmetijski zadrugi, kjer je delal vse do
invalidske upokojitve. V družini se jima je rodilo pet otrok, trije sinovi in dve hčeri.
Ko smo obiskali Nežo in Martina, sprva i^ismo verjeli, da seje njuna skupna življenjska pot začela pred pol stoletja. Še vedno Sta zelo živahna, starost pa, kakor da je šla mimo. Neža je nekoliko zgovornejša, povedala je, kako je ponosna, da je med vojno pomagala partizanom, in da za to nikoli ni ničesar zahtevala. Ponosno pove tudi, da je bila dvaindvajset let predsednica Rdečega križa, ničkolikokrat je darovala kri in za to prejela visoka priznanja. Ko smo ju vprašali po zdravju, je Neža hitro odgovorila:
»Nič nama ne manjka, lepo živiva z Martinovo pokojnino in še tu in tam poprimeva za kakšno lažje delo. Pomagama otrokom kolikor je v najini moči. In še to povem,« je nekoliko hudomušno dodala, »da se imava z Martinom še vedno rada.«
Lenkova živita skupaj z mlajšim sinom Andrejem, ki je hišo obnòvil in povečal.
Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke!
B. Mugerle

ANEKDOTA
Angleški kralj Henrik VIII., kije razlastil samostanske fevde, ločil cerkev od Rima in imel mnogo žena, od katerih je dve kar obglavil, je potoval po revni pokrajini in v nekem mestecu so mu priredili svečan sprejem s slavolokom in ilumi-nacijo. Po odhodu se je zahvalil meščanom.
»Veličanstvo,« so mu dejali, »storili smo samo to, kar smo dolžni.«
»In zdaj ste dolžni zaradi tega, kar ste storili?« se je nasmehnil kralj.
4. decembra 1986 -k titovo velenje
Alojz Povh iz Pake 37
Hiša poka, dogovora pa ni
Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil Alojz Povh iz Pake 37 in nam povedal kaj ga teži. Zapis o tem pa bi bil pomanjkljiv, zato smo si problem pobli-že ogledali. Zakaj pravzaprav gre? Alojz Povh, ki sicer že 26 let dela v rudniku, ima svojo skromno hišo v Paki, le dobrih pet metrov od regulirane struge reke Pake. Da je hiša skromna smo zapisali zato, ker je velika 6x7 metrov, stara je več kot 30 let, zgrajena pa iz materialov, ki današnjim urbanim razmeram ne morejo več kljubovati. Nastale so razpoke, ki jih je vsak dan več in vse večje so. Alojz Povh meni, da so razpoke nastale izključno zaradi 300 metrov oddaljenega Vegradovega peskoloma, v katerem uporabljajo tudi minerska sredstva. Zato je živlenje štiričlanske Povhove družine iz dneva v dan težje, morda že celo prenevarno. Popustili so živci in jeza se stopnjuje.
Že leta 1980 je Alojz Povh zaprosil Vegrad za soglasje o gradnji nadomestne stanovanjske hiše. Po mnenju prizadetega, mu je Vegrad postavil nekaj takšnih pogojev, da je bila nadomestna gradnja izključena. Tako je naslednje leto Povh dobil od Ve-
grada dopis, v katerem piše, da so zaključili izkoriščanje peskoloma v smeri proti Povhovi hiši in da v nobenem primeru ne more priti do poškodb na hiši. Leta 1983 je Vegrad Alojzu Povhu ponudil nadomestno zemljišče, v zamenjavo za tistega, ki ga je dal za regulacijo Pake, tozd Vemont pa se je obvezal, da mu bo pomagal pri pridobivanju nove lokacije za gradnjo nadomestne hiše. Vrstila so se obojestranska pisanja, pritožbe in odgovori, žal pa vse skupaj še do danes ni rodilo željenih sadov. Vegrad je bil pripravljen omenjeno hišo tudi odkupiti, toda Povh se s ponujenim milijonom dinarjev ni strinjal. Razumljivo. In spet je ostalo vse pri starem. Pri reševanju njegovega problema mu je pomagala tudi krajevna skupnost Paka. Alojz Povh je s svojimitte-žavami seznanil tudi komite za planiranje in varstvo okolja občine Velenje, prav tako pa tudi republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Povsod so bili odgovori pozitivni, za Povha seveda, toda kaj vse to pomaga, če se oškodovanec in Vegradov tozd Vemont ne moreta sporazumeti* v obojestransko zadovoljstvo, čeprav se vsa zadeva vleče
Občinska konferenca ZRVS Velenje
Obogatiti usposabljanje
starešin
Člani predsedstva občinske konference ZRVS Velenje so se novembra zbrali v prostorih Doma borcev in mladine in največ pozorniosti namenili programu vzgoje rezervnih starešin za prihodnje leto. O tem pomembnem vprašanju je bil pred tem v Ljubljani enodnevni seminar, ki ga je organizirala republiška konferenca ZRVS. Pomembno je namreč, da je pri idejno-političnem in vojaško-obrambnem usposabljanju tudi nekaj novosti. Člani velenjske konference so o programu vzgoje za prihodnje leto menili, da se nekatere slabosti iz prejšnjih let ne bi smele več ponoviti. Zato so poudarili, da bi morali v prihodnje več časa nameniti izvajanju praktičnih nalog in metodam dela ter se močneje vključevati v tista okolja, kjer takšna in podobna usposabljanja že uspešno tečejo. Menili so tudi, da bi v bodoče vsaka krajevna organizacija morala imeti vsaj po eno tekmovalno ekipo. Vse preveč je še starešin, ki ne delujejo, točneje — le polovica jih je aktivnih. Na kraju so še dodali, da je lahko vsaka in še tako
majhna in na videz nepomembna oblika usposabljanja tudi zelo pomembna, če je le pravilno naravnana.
Sicer pa je o usposabljanju rezervnih vojaških starešin občine Velenje v letošnjem in prihodnjem letu predsednik komisije za idejno-politično izobraževanje, vojaško in samozaščitno usposabljanje pri predsedstvu OK ZRVS Velenje Slavko Korenič takole strnil svoje misli: »Vse aktivnosti zveze rezervnih vojaških starešin v krajevnih organizacijah in na ravni občinske konference bodo do konca leta usmerjene predvsem v priprave na praznik oboroženih sil. Praznovanja bodo tekla delno po ustaljenih oblikah po osnovnih in srednjih šolah, velik poudarek pa bomo letos namenili tudi krajevnim organizacijam, ki bodo prav tako svečano obeležile ta pomemben praznik.
Idejno-politično in obrambno usposabljanje za prihodnje leto pa ima nekaj bistvenih premikov na bolje. Osnovni program usposabljanja kot doslej izhaja iz srednjeročnega programa o idej-
nem, političnem in obrambnem usposabljanju rezervnih starešin v Sloveniji, obogaten pa je z nekaterimi novimi prijemi, zlasti s poudarkom na čim večjem vključevanju vseh starešin, krajevnih organizacij in predvsem tistih, ki niso razporejeni v enotah oboroženih sil. To je potrebno predvsem zato, ker ugotavljamo, da velik del starešin že izvaja določene oblike usposabljanja v enotah, v katere so razporejeni. Žal pa nam ostaja skoraj dve tretjini starešin, ki niso razporejeni in jih je potrebno usposabljati po že ustaljenih oblikah. Zaključek vseh oblik usposabljanja naj bi bila še v bodoče dobro organizirana tekmovanja, na katerih je moč preveriti znanje in ugotoviti pomanjkljivosti. Najprej bodo tekmovanja po krajevnih skupnostih, tako kot doslej pa bo občinsko tekmovanje v začetku oktobra ob prazniku občine. Želja je, da bi to tekmovanje še razširili, vendar v smislu večjega števila ekip rezervnih vojaških starešin«, je sklenil misli Slavko Korenič.
B. Mugerle
OD TU IN TAM	_nas cas ★ stran 5
Bo Povhova hiša »zdržala« dogovarjanja?
Vhod v javno stranišče, ki je in ni
Titovo Velenje
Javno stranišče je in ni
Od izgradnje Tržnice na Cankarjevi cesti v središču Titovega Velenja so bile urejene na tem mestu tudi javne sanitarije. Z njimi že od vsega začetka upravlja Emcnin kmetijski kombinat Tržnica, čeprav sanitarije niso namenjene zgolj za obiskovalce Tržnice, temveč tudi za vse ostale obiskovalce središča Titovega Velenja. Žal pa se že vse od odprtja sanitarij pojavljaj» velike težave. Najpogostejše so kraje sanitarne opreme, od školjk, umivalnikov in pip, pa vse do radiatorjev. Malomarne uporabe sanitarnih prostorov seveda ne omenjamo posebej. Zaradi takšnega odnosa do javnih sanitarij je samo letos zapustilo delo kar šest delavk, ki so skrbele za red in čistočo. Zaradi tega sanitarni inšpekciji ni preostalo nič drugega, kot da je enostavno prepovedala uporabo teh prostorov. Ob vsem tem je trajalo kar štirinajst (
ani, da je Tržnica dobila ustreznega izvajalca za temeljito obnovo omenjenih stranišč. Seveda je razumljivo, da ljudje v tem času, ko so ti prostori zaprti, malo in še kakšno potrebo opravljajo ob najbližjih stanovanjskih hišah.
Dejstvo ob tem pa je, da kolektiv Tržnice vztraja na odločitvi, da v bodoče javno stranišče prevzame v upravljanje komunalna skupnost, ob tem pa bi Tržnica te prostore uporabljala brezplačno. Zapišimo še, da je doslej komunalna skupnost prispevala nekaj denarja za vzdrževanje, predvsem zaradi že prej omenjenih razlogov. Na Tržnici so še povedali, da bo obnova stranišč končana čez približno štirinajst dni, do takrat pa sta obiskovalcem na voljo dve stranišči. Kakšna usoda pa čaka javna stranišča v prihodnje na Tržnici nihče ne^e.
B. M.
VANDALIZEM
. — V noči o9 sobote na nedeljo, 23. novembra, so nepridipravi v središču Titovega Velenja na ploščadi Tržnice ob Cankarjevi cesti sneli in razbili ohišje z javnim telefonom vred. O tem zgovorno priča tudi naš posnetek. Huligansko ravnanje z javnimi telefoni v našem mestu ni osamljen primer. Ničkolikokrat zmanjkajo slušalke, da telefonskih imenikov sploh ne omenjamo. Žal je teh primerov iz dneva v dan več. Skoda je le, da teh nepridipravov ne zalotimo pri dejanju in jih primerno kaznujemo. Dejstvo seveda je, da se storilci premalo zavedajo, da s svojim nepremiščjenim ravnanjem tudi sebi tanjšajo denarnico.	(b. m.)
vleče, kati razpoke na hiši zanesljivo ne bodo tako »strpne«, da bi počakale na primerno rešitev.
(b. m.)
že nekaj let. Vso zadevo je težko pravilno oceniti, saj je znana le pripoved Alojza Povha, dodajmo le to, da se zadeva le predolgo
Skrb za zdravje človeka
Meritve obremenjenosti telesa med delom
V okviru podiplomskega študija iz rmedicine dela, prometa in športa sem si za diplomsko nalogo izbirala, da s pomočjo metode OWAS na delovnem mestu ugotovim lobremenitve lokomotorne-ga aparata med delovnim dnevom.
Na ipodlagi primerjave obremenitev na delovnem mestu in normattivi, se lahko ugotovijo vsa odstop>anja od dovoljenih obremenitev in predlaga vsebino aktivneega odmora, za določena delovma mesta. Analiza meritev pa je ppogoj za izboljšave na de-lovnemn mestu.
Metcoda OWAS je finska metoda, ki se je začela razvijati leta 1974 v jeklarni OVAKO. Z njo se analiziirajo drže telesa med delom.
Pri nnastajanju te metode so fo-tografinrali več kot 700 tipičnih del v jeeklarni in pri tem ugotovili okoli 884 različnih drž pri delu. Te so : standardizirali in jih poi-menov&ali »tipe drž pri delu«.
Pri nas je začel to metodo uvajati prof. doc. dr. Janko Sušnik iz Raven na Koroškem.
Metodo je prilagodil, in takšno smo tudi začeli uporabljati pri nas.
Prilagojena metoda OWAS vsebuje več različnih položajev hrbtenice, zgornjih udov, rok, spodnjih udov, glave in uporabo sile.
Obstajajo še druge metode za ugotavljanje obremenitev loko-motornega aparata. Njihova pomanjkljivost je ta, da so veliko dražje kot metoda OWAS, ki potrebuje za svojo izvedbo opazovalca, ki vsako minuto delovnega procesa na polo registrira položaj delavca, kjer so zabeleženi vsi omenjeni položaji.
Da bi lahko izvedla meritve, sem potrebovala delovno organizacijo, v kateri bi imeli interes, da se te meritve izvedejo. Prišla sem v stik z delovno organizacijo EKO, kjer so takoj pokazali zanimanje za te meritve. Odgovor-
ne delavce sem seznanila z metodo in njenim namenom. Nato sem si v grobem ogledala delovna mesta in delovni proces v DO EKO. Obremenitve na delovnih mestih so tako statične kot dinamične. Nekje bolj prevladujejo ene, nekje druge, ali pa so dokaj enakomerno razporejene. Za meritve smo si izbrali delovno mesto stiskanje kontaktnih elementov, kjer so delavke podvržene predvsem statičnim obremenitvam, njihovo delo pa je normirano.
Pred pričetkom meritev smo organizirali kratek informativni sestanek, katerega so se udeležili vodstveni ljudje iz proizvodnje ter delavke na tem delovnem mestu. Na moje veliko presenečenje so vsi pokazali zanimanje za te meritve, izrazili pa so željo, da bi se sodelovanje z zdravstveno službo poglobilo in nadaljevalo.
Meritve sem pričela in se bližajo k drugi polovici. Delavke izvrstno sodelujejo, rezultati pa se tudi že kažejo. Po analizi sedaj
opravljenih meritev izstopajo obremenitve hrbtenice, rok, spodnjih okončin (predvsem desne noge) in seveda zgornjih okončin. Vse te krepko presegajo normative. Poleg tega smo ugotovili manjše pomanjkljivosti na delovnem mestu, ki pa se dajo odpraviti. Na podlagi teh spoznanj bom izdelala vzorčni program vaj, ki jih bodo lahko delavke izvajale med delovnim časom pod vodstvom organizatorja rekreacije. Vse to pa bi se lahko uporabilo še veliko bolj organizirano in učinkovito za delavce. Izdelali bi se lahko preventivni programi in aktivna izraba prostega časa v organizirani obliki in pod vodstvom fiziatrov, fizio-terapevtov in animatorjev rekreacije. Za delavce, ki imajo že okvare zdravja, bi poskrbeli, da bi šli na ustrezno zdravljenje. Za tiste, ki težav še nimajo, pa bi pripravili program s katerim bi si . utrdili zdravje.
V velenjski občini prevladuje industrija, zato se mora posveča-
ti delavcu še toliko večja pozornost. Raziskave so namreč pokazale, da je vsak delavec na svojem delovnem mestu izpostavljen vsaj eni škodljivosti, nekateri pa celo skupini le teh.
Da je delavec resnično obremenjen, nam povedo podatki o odsotnosti od dela, zaradi bolezni, poškodb pri delu ali izven njega, število invalidskih upokojitev, velika fluktuacija in ostali kazalci negativnega zdravja. Vsi ti so v občini Velenje nad republiškim povprečjem.
Delavec je temelj vsega, zato je treba za njegovo zdravje storiti čim več, saj bo le tako lahko ustvarjalen in produktiven. Skrb posvečena njemu, mora biti čim širše in konkretno zasnovana.
Za zdravje je vsakdo odgovoren sam, vendar pa je okolica tista, ki nudi pogoje, da vsakdo lahko varuje in ohranja svoje zdravje, ki je po definicji svetovne zdravstvene organizacije socialno, psihično in telesno blagostanje.
V	DO EKO se zavedajo, da lahko tudi sami pripomorejo k varovanju zdravja svojih delavcev. Zato želijo, da bi se podobne meritve opravile povsod in da bi ustvarili čim ugodnejše pogoje na delovnem mestu.
V	naši občini ima zdravstvena služba z medicino dela, prometa in športa, bolnišnico in zdraviliščem, vse pogoje za celotno zdravstveno skrb nad delovnim človekom. Izkoriščanje teh pogojev pa je stvar tesnejšega sodelovanja zdravstva in delovnih organizacij.
Zdravstveni kader mora seveda stopiti na delovno mesto, da izvede vse potrebne meritve na njem in na podlagi teh pokaže na pomanjkljivosti ter predlaga ukrepe za čim učinkovitejšo ohranitev zdravja posameznika. Rezultati takšnega dela pa se seveda ne pokažejo čez noč, so pa naložba, ki zagotavlja kvalitetnejše življenje in zadovoljstvo delovnega človeka.
Na koncu se še enkrat zahva-' ljujem delavcem iz DO EKO za prisrčen sprejem ter sodelovanje.
dr. Vesna Roje — Zadnikar
6. stran ★ Qflft CžW>
kultura
titovo velenje * 4. decembra 1986
Odbor za folklorno dejavnost
Med mladimi ni posebnega zanimanja
Kaj naj bi bila prednostna naloga odbora za folklorno dejavnosti pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje tisti, ki jim je tovrstno delo blizu, vedo. Za druge pa je ime dejavnosti samo po sebi dovolj zgovorno.
»Poleg ohranjanja folklorne dediščine, od plesov, pesmi, noš do običajev, si prizadevamo vse to kar najuspešneje prenašati na mlajše. Skozi različne oblike naj
Dragica Camloh
bi jim postala ta dejavnost bližja in jim češče zapolnila prosti čas. Ne le, da jo ohranjamo, ampak tako vzgajamo tudi lastne kadre,«
pravi predsednica odbora za folklorno dejavnost Dragica Camloh.
V slednjih prizadevanjih niso najbolj uspešni. Med mladimi namreč ni posebnega zanimanja za to zvrst. Resda to zahteva svoj čas, trud, potrebno je veliko dobre volje in veselja. Je pa zato delo v krožku, učenje plesov, pesmi, starih običajev, bilo vedno in je še zanimivo ter pestro. Sicer pa tudi drugače namenjajo člani odbora vso pozornost uresničevanju prednostne naloge. Na osnovnih šolah, razen na osnovni šoli Antona Aškerca, dokaj uspešno delajo folklorni krožki. Tako naj bi letos v enem od njih »obdelali« rajalne plese, v drugem
plese Bele krajine in Štajerske, zopet v drugem prekmurske. Pionirska skupina Kolede pa se je letos lotila nekoliko zahtevnejših posavskih plesov. Na vsakoletnem občinskem srečanju nato ti pokažejo kako ohranjajo folklorno dediščino in jo skušajo oteti pozabi. Tri najboljše skupine se za nagrado udeleže regijskega srečanja.
Člani odbora pravijo, da je pri tej dejavnosti zelo pomembno izobraževanje. Zato mu namenjajo precej skrbi mentorji posameznih skupin si nabirajo znanja na različnih seminarjih, občinskih, regijskih, republiških, izmenjajo ideje, ki si jih nabirajo tudi ob ogledu zanimivih in pomembnejših predstav. »Želja in potreb imamo seveda vsi, ki nas druži folklora, še več. Poleg kadrovskih je glavni krivec za to, da jih ne moremo povsem uresničiti, pomanjkanje denarja. Dejavnost namreč zadnje čase ni več tako poceni.«
Da so člani odbora za folklorno dejavnost resnično prizadevni pri uresničevanju zastavljenih nalog, dokazuje med drugim skrbno izdelan delovni program za prihodnje leto. Naloge so porazdelili na štiri področja. Med prireditvami naj omenimo občinsko srečanje 24. marca, udeležbo najboljših na regijskem in republiškem srečanju, organizirali pa naj bi tudi srečanje ljudskih pevcev in godcev. Dokaj zajeten je spisek nalog na področju izobraževanja, raziskovalnega dela, ob koncu programa pa imajo zapisano še sodelovanje na pomembnejših folklornih prireditvah. »Veseli smo, da želijo ustanoviti folklorno skupino v Paki, Plešiv-cu. Žal, pa to ni tako enostavna naloga kot nekateri mislijo.« Ob naštevanju nalog, ki so si jih zadali člani odbora za folklorno dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij Velenje ne smemo pozabiti še na jubileja dveh pri nas najboljših skupin; Koledniki slavijo prihodnje leto 15-letnico. Pesmi, plesi, običaji pa družijo že 10 let skupaj tudi folkloriste Oljke iz Šmartnega ob Paki.
Na poti do kakovosti, lepote in sožitja
Zavoljo velikega števila pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki delajo in živijo v velenjski občini, se Zveza kulturnih organizacij in drugi že nekaj let zavzemajo za aktivno spodbujanje negovanja in razodevanja njihove kulturne dediščine.
O uspehih teh hotenj težko veliko govorimo. Odbor za kulturo delavcev iz drugih republik, jedro v okviru ZKO, je ob 29. novembru s sodelovanjem pripadnikov celjskega garnizona JLA in članov KUD Bratstvo z Raven na Koroškem organiziral kultur-' no prireditev, ki je še enkrat potrdila, da medsebojno spoznavanje, povezovanje in prepletanje kulturnih potreb ter njihovo hkratno uresničevanje na našem življenjskem prostoru pomeni, tudi v kulturni domeni, temeljno izhodišče za sleherni korak k sožitju in prihodnosti. Žal pa pogosto ozkost kulturnega obzorja in samovšečnost ter samozadostnost posameznikov, primitivno razodeti, razveljavljajo ta hotenja pravih kulturnih navdušencev.
Ideja o organizaciji in vsebinski obarvanosti prireditve je povsem dobra, sodelovanje gostujočih skupin tudi, toda sama realizacija zamišljenega, vključno z ozvočenjem, pa bi morala biti bolj ubrana, odmerjena in smiselno zlita v rdečo nit sporočila prireditve. Zaporedje točk tudi ni bilo najbolj posrečeno, vsaj sodeč po odzivu poslušalcev. Pri jakosti ozvočenja pa so premalo mislili na estetski užitek, ki ga ni moglo biti, saj je tudi v tem velikem prostoru kar donelo. Pomembne besede, verzi in izpete melodije so se v trušču neusmiljeno dušile. Škoda! Glasnim poslušalcem pa je treba privzgojiti pravilen odnos in razviti smisel za tiho a vendar močno duhovno doživljanje, kar s premočnim ozvočenjem prav gotovo ne bo mogoče doseči.
Vsa- čast napovedovalki Mojci z Raven na Koroškem za dostojanstven nastop in vodenje programa, vojakom celjskega garnizona JLA za glasbeno dovršeno spremljavo in izbran splet pesmi in plesov, s katerim so pokazali kako se tej stvari prav streže. Pomembno vlogo so opravili člani KUD Bratstvo, saj so prireditev obogatili s plesnimi in recitator-skimi vložki. Recitatorji so zaslužili bolj pozorne poslušalce. Po-
samezni interpreti, štirje zaslužijo pohvalo za petje, pa bi lahko bolj spoštovali bogastvo zakladnice narodne glasbe, saj so vsi, z izjemo prvega dueta, zapeli no-vokomponirane, kratkoživeče uspešnice.
Resnici na ljubo, publika jih rada posluša, a vendar ... Negovati moramo ljudsko izročilo, ki je previharilo vse viharje in ohranilo narodnostno zavest in obeležje, razpoznavno v vseh časih in okoljih.
Takšna prireditev bi lahko z več spretnosti, iznajdljivosti in organizatorskega poguma, ob pričakujoči strpnosti do različnosti, še bolj izzvenela kot sožitje teh različnosti in prispevala k bogatitvi skupnega kulturnega življenja narodov na tem prostoru. To bi, poleg delovnega sožitja, sožitja v krajevni skupnosti, na cesti, v šoli, vrtcu, trgovini, bil še eden, morda najbolj prepričljiv obraz našega splošnega sožitja.
Dobri poznavalci razmer, v katerih Odbor dela, vedo, da je praznična prireditev uspela zahvaljujoč aktivnemu sodelovanju kakovostnih gostujočih skupin, saj so le-te, razen nekaj točk, izvedle celoten program. Resnično smo pogrešali večjo prisotnost Odbora, organizatorja in glavnega izvajalca programa. Ostal je vtis, da je bil Odbor le pobudnik in formalni nosilec organizacije, levji delež pri postavitvi in izvedbi programa pa so imeli gostje in zunanje osebe. V tem ne bi bilo nič narobe, če se ne bi nekateri v Odboru slepili in nadaljevali po starem. Pravzaprav morajo namreč razčistiti s tem, kaj sami zmorejo in kaj ne oziroma, ali bodo aktivni nosilci vloge in poslanstva, ki jim ga je z veliko pričakovanj na dušo položila občinska ZKÖ ali pa bodo le pasivni pokrovitelji prireditve, programe pa bodo izvajali drugi. Za takšen koncept delovanja pa že imamo ustrezne dejavnike. Vemo pa, da to ni cilj. O cilju sem že prej nekaj povedala. Za njegovo uresničevanje pa je treba nekaj več. Predvspm uveljaviti sposobnost vodenja, organiziranja dela, smisel in občutek za lepoto, za delo z ljudmi, za skupna hotenja, znati ločiti kakovost od kiča, določeno raven strokovnosti in znanja za javno delovanje. Treba je izboljšati delo Odbora in njegovo organizacijo, vsebinsko ga doreči, kadrovsko okrepiti in prite-
gniti več sposobnih članov, ki bodo kos zahtevnim nalogam priprave in izvedbe kakovostnih programov.
Upam, da so se nekateri v Odboru iz sodelovanja z gostujočimi skupinami pri izvedbi zadnje
prireditve nekaj naučili. Predvsem to, da je za uspešen javni nastop treba resno in vztrajno delati in kakovostno dozoreti, saj javni nastop ni družinska zabava.
Dušanka Založnik
i M Moi i m
V TEM TEDNU VAS VABIMO NA IZREDNO DOBER IN ZANIMIV FILMSKI SPOPED! REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 4. 12. ob 18. in 20. uri FILM, KI JE SODELOVAL NA ŠTEVILNIH FESTIVALIH IN DOBIL VELIKO NAGRAD VOJAKOVA ZGODBA - ameriški.
Dogajanje je postavljeno v vojaški tabor, kjer so našli mrtvega črnskega narednika. Film, ki ga verjetno ne boste zamudili.
COMANDOS — ameriški, akcijski, z Arnoldom Schwarzeneger-jem v glavni vlogi vam bomo predstavili v petek, soboto in nedeljo, 5., 6., 7. 12. ob 18. in 20. uri in tudi v petek, 5. 12. ob 10. uri
Ponedeljek, 8. 12. ob 10., 18. in 20. uri in v torek, 9. 12. ob 18. in 20. NEVARNOST V ZRAKU - francoski, srhljivka.
Sreda, 10. 12. ob 10., 18. in 20. uri ZABAVNA AMERIŠKA KOMEDIJA - POLJUBI ME ZA SLOVO. V gl. vi.: Sally Fìeld in James Caan.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 4. 12. ob 18. uri OCTOPUSSY - ameriški, vohunski . V. gl. vi.: Roger Moore. Še ena filmska uspešnica o Jamesu Bondu in njegovih avanturah.
Četrtek, 4. 12. ob 20. uri COMANDOS - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Arnold Schwarzeneger.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 8. 12. ob 20. uri Film režiserja Miloša Formana RAGETIME.
Dogajanje filma je začetek stoletja v Ameriki, poln rasnih nestrpnosti, krize kapitala in socialnih nasprotij.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 12. ob 18. uri NEVARNOST V ZRAKU - francoski srhljivka.
Nedelja, 7. 12. ob 17.30 in 19.30 uri OCTOPUSSY - ameriški, vohunski. V gl. vi.: Roger Moore. Film o uspešnih avanturah Jamesa Bonda — agenta 007.
Ponedeljek, 8. 12. ob 17.30 in 19.30 uri COMANDOS - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Arnold Schwarzeneger.
Sreda, 10. 12. op 19.30 uri RAG ETI M E - ameriški. V gl vi ■ James Cagney.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 12. ob 19. uri OCTOPUSSY - ameriški, vohunski. . Torek, 9. 12. ob 19. uri COMANDOST — ameriški, akcijski.
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
Novoletna prodajna razstava
slik, grafik, plastik bo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje od petka 5. do 17. decembra 1986.
Po tem datumu pa bo možen ogled in nakup še vse do konca tega leta v depojskih prostorih galerije.
Umetniška dela so primerno novoletno darilo.
Vabljeni!
PRIREDITVE # PRIREDITVE 0 PR
i
Kulturni center Ivan Napotnik December
četrtek, 4. DECEMBER
ob 18.00, knjižnica Titovo Velenje SREČANJE S TONČKO KOSOVEL
Ob 60-letnici smrti Srečka Kosovela smo na literarni večer povabili njegovo sestro Tončko, ki bo obujala spomine na velikega pesnika. Recital za to priložnost so pripravili učenci Centra srednjih šol, razstavo pa knjižnica Titovo Velenje.
PETEK, 5. DECEMBER
Obisk v operi v Ljubljani ABONMÀ — koncerti in izven BALETNI TRIPTIH Program :
Richard Wagner: Siegfriedova idila
Richard Wagner: Matilda
Ludwig van Beethoven: Pastoralna simfonija
Dramaturgija, režija, koreografija: Milko Šparemblek
Zaradi tehničnih težav napovedanega Baletnega večera ne moremo
prirediti v domu kulture v Titovem Velenju, zato smo organizirali
ogled te predstave v ljubljanski operni hiši. Avtobusi bodo odpeljali
ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. Povratek skozi Šoštanj in Šmartno ob
Paki.
Vstop z abonmajsko izkaznico. Cena aranžmaja za neabonente je 2500 din, za šolsko mladino 1250 din.
Takoj po prihodu v Ljubljano možnost ogleda razstave JOŽE PLEČNIK na gospodarskem razstavišču. Vstopnina 600 din.
ob 19.30, dom kulture Šoštanj
Gledališče pod kozolcem
A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA
Režija: Bogomir Veras
Linhartova igra Županova Micka je bila zelo dobro sprejeta med gledalci doma v Sloveniji in tudi v tujini. Zaigrali so jo že 40-krat. Člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki se bodo radi predstavili tudi šoštanjskemu občinstvu, ki jim je bilo vedno naklonjeno. Igrajo: Mija Žerjav, Mirko Žerjav, Adi Hofer, Zvonka Peršič, Jože Krajnc, Jože Robida, Franc Rudnik, Ana Glamočak, Pavla Letonje, Lija Modrijan, Slavica Pečnik, Alenka Podgoršek in Mirko Modrijan. Vstopnice 700 din. Šolska mladina 350 din.
SOBOTA, 6. DECEMBER
ob 9.00 in 10.00 mala dvorana doma kulture Titovo Velenje
ob 15.00, dom kulture Šmartno ob Paki Lutkovno gledališče Maribor Alenka Goljevšček: ČE ZMAJ POŽRE MAMO. Zjutraj je težko vedeti, kdaj sanjamo, kdaj pa smo zares budni... In če zjutraj Jurčku zmaj požre mamo — seveda težav ne zmanjka, kajti budilka odleti, postelja oddirka, telefon podivja, semaforji ponorijo. Junaški Jurček in pametni striček mamo vendarle rešita, zmaj pa . . Res se je težko znajti, daj smo budni in kdaj sanjamo. Vstopnice 100 din.
Ob 19.00, dom kulture Šmartno ob Paki
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR Centra srednjih šol Titovo Velenje, koncert
Dirigenta: Ivan Marin in Danica Pirečnik
Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol Titovo Velenje praznuje letos dvajseto obletnico. Delovati je začel kot zbor nekdanje gimnazije, odkar pa so velenjske srednje šole združene, pojo v njem pevke iz vseh usmeritev. V zboru je doslej prepevalo več kot 700 pevk, v povprečju pa šteje zbor 44 do 50 pevk.
Odkar je zbor presegel šolske okvire, se je hitro prebil v sam jugoslovanski vrh, kjer je še danes čvrsto prisoten. Nedvomno pa je zbor dokazal svojo kvaliteto tudi v tujini — na letošnjem evropskem festivalu v Belgiji je v hudi konkurenci osvojil prvo nagrado. Vstopnice 500 din. Šolska mladina 250 din.
ČETRTEK, 11. DECEMBER
ob 1° 00, knjižnica Titovo Velenje KULTURNO DRUŠTVO ŠKALE
RECITAL Režija: Ljerka Belak
V današnjem času, ob hrupu strojev in avtomobilov in v času, ko se ljudje na vse načine naprezajo, da bi osvojili še več industrijskih dobrin, je človekova prvobitnost največkrat potisnjena na stranski tir. Namen kulturnega društva Škale je. da s spletom slovenskih ljudskih pesmi potrkajo na srca ljudi, kijih bodo pripravljeni poslušati.
Sodelujejo: Eva Kumer, Vida Lipnik, Franja Holzknecht, Dolfe Lip-nik, Bojan Aplinc in Rosvita Vogrinec.
PETEK, 12. DECEMBER
ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje 15 LET KINO KLUBA GORENJE
Letos slavi Kino klub Gorenje 15-letnico svojega delovanja. Predstavili se bodo z avtorskimi filmi svojih članov, posnetih od ustanovitve kluba do danes.
Ob 19.30, dvorana glasbene šole
ABONMA — komorni koncerti in izven ELISO VIRSALADZE, Sovjetska zveza klavir Program:
SCHUMANN: Otroški prizori
Kreisleriana BRAHMS: Trije intermezzi op. 119
Sonata št. 1 v C-duru Pianistka Eliso Virsaladze je rasla in se umetniško oblikovala v družini, kije bila tesno povezana z izročilom gruzinske umetnosti. Že med študijem je prejemala prve nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Kritiki iz evropskih koncertnih dvoran, z Japonske in ZDA cenijo Eliso Virsaladze kot izvirno pianistko s prezanjenim čutom za tonsko oblikovanje glasbenega tkiva. Občinstvo osvaja s toplino, barvitostjo in iskrenostjo svoje klavirske igre. Gostovanje v Sloveniji je v sklopu njene velike turneje v Španiji, Angliji, Kanadi, Franciji in Jugoslaviji. Vstopnice 1000 din. Šolska mladina 500 din.
OD PONEDELJKA, 15. DECEMBRA DO ČETRTKA, 18. DECEMBRA
dom kulture Titovo Velenje
Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane za učence osnovnih šol občine Velenje po posebnem razporedu VIZ Velenje.
Lewis Carroll: ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI
Dramatizacija in režija: Vito Täufer
Alica Lewisa Carrolla je visoka pesem otroškega doživljanja in razumevanja sveta, ki se ne meni za logiko, vzročnost in posledičnost. Aličini doživljaji v čudežni deželi, srečanja z živalmi in igranimi kartami so živopi-sna in fantastična zbirka domišljijskih potovanj in sanjarij, a hkrati tudi odgovori na večna vprašanja, kijih otroci zastavljajo odraslim in na katera jim ne znajo odgovoriti, kajti ne sprašujejo po videzu, ampak po bistvu. Svet, ki ga vidijo otroci v ogledalu je resničen narobe svet in ne le dvodimenzionalna odslikava tostranskega sveta. Vstopnice 200 din.
SREDA, 17. DECEMBER
OBISK V CENKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI NABUCCO opera zaključeno za kolektiv ERA
Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Pred predstavo bo organiziran ogled Cankarjevega doma.
NOVOLETNE PRIREDITVE PETEK, 19. DECEMBER
ob 18.00, galerija (knjižnica) Titovo Velenje otvoritev novoletne razstave": GASPARIJEVE RAZGLEDNICE
V programu bo sodeloval Rado Kokalj iz Kranja z zbirko slovenski citer.
Gasparijeve razglednice je zbral Marjan Marinšek in predstavljajo največjo zbirko znamenitih lastovk, ki so obšle vse kraje, kjer živijo Slovenci. Zbirka 370 različnih razglednic predstavlja število nad katerim so začudeni tudi največji poznavalci Maksima Gasparija. Uvod v katalog je napisal dr. Niko Kurent.
PONEDELJEK, 22. IN TOREK, 23. DECEMBER
knjižnica Titovo Velenje URA PRAVLJIC
ob 16.00 - ZAVRŽENA KNJIGA ob 17.00 - ZLATA PTICA
Kot vsako leto tudi letos prirejamo za naše najmlajše obiskovalce »uro pravljic« s priljubljeno gledališko igralko Bredo Pugelj iz Maribora. Ob 16.00 vabimo otroke stare od 4 do 7 let, ob 17.00 pa otroke stare od 7 do 10 let ter seveda tudi vse odrasle.
TOREK 23. DECEMBER
ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje PREDNOVOLETNI KONCERT Rudarska godba Titovo Velenje: VEDRE MELODIJE
Program: Lehar, Strauss, Simoniti, Gregore
SREDA, 24. DECEMBER
Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani KONCERT SAKRALNE GLASBE ZBOR CONSORTIUM MUSICUM IN LJUBLJANSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: Mirko Cuderman Orgle: Maks Strmčnik Program: stare božične pesmi
Odhod ob 15.00 izpred Rdeče dvorane. V Ljubljani možnost ogleda razstave Jože PLEČNIK (dodatek 600 din) in novoletnega sejma. Cena aranžmaja 3000 din.
4. decembra 1986 ★ titovo velenje
naš obveščevalec
* stran 7
koledar
ČETRTEK, 4. decembra — BARBARA
PETEK, 5. decembra - STO-JAN
SOBOTA, 6. decembra - MIKLAVŽ
NEDELJA, 7. decembra -AMBROŽ
PONEDELJEK, 8. decembra — MARIJA
TOREK, 9. decembra - VALERIJA
SREDA, 10. decembra - SMI-LJAN
M ALi OGLASI
IŠČEM ŽENSKO, KI BI BILA PRIPRAVLJENA GOSPODINJITI MOŠKEMU z visoko pokojnino in svojo hišo PRI SEDEMDESETIH. Zaželjena upokojenka, pridna in zanesljiva. Vinko Dedič, Selo 24, Titovo Velenje.
IZDELUJEM IN MONTIRAM PLASTIČNE ROLETE ter žalu-zije po ugodnih cenah. Telefon 27-742.
NORDMENDE-STEREO RA-DIOKASETOFON ugodno prodam. Telefon 063-27-742. FRIZERSKI SALON MILENA KOPER, Prešernova 7, sprejme frizerko. Ostalo po dogovoru. Telefon 856-851 ali 856-472. ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Telefon 856-456 dopoldan ali 882-470 popoldan. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 128. letnik 1982. Telefon 881-349.
PIANINO CIMERMAN PRODAM. Telefon 881-349. RAZNO SMUČARSKO OPREMO — čevlje, smuči, vezi prodam. Telefon 881-349. PRODAM TERMO AKUMULACIJSKO PEČ 3 kW. Bojan Ramšak, Kraigherjeva 8 C, Titovo Velenje.
STARINSKO POHIŠTVO,
(spalnica in kredenca) prodam. Telefon 853-107, popoldan. PRODAM NAVADEN NOV AVTO RADIO S KASETOFONOM. Kličite v petek ali v soboto popoldne od 16. do 19. ure telefon 855-687.__
prodam OSEBNI AVTO r-4, letnik 1976 v voznem stanju, cena 25 SM. Telefon v popoldanskem času od 18. ure dalje 858-821.
PRODAM ŽREBETA, starega 7 mesecev. Karel Meh, Rečica 53, Šmartno ob Paki. PRODAM DOBRO OHRANJEN MOPED APN-6, letnik 1983, za 20 SM. Telefon 856-462. NOV BETONSKI MEŠALEC PRODAM ZA 10 SM. Telefon 888-256.
PRODAMO DVA PRAŠIČA ZA ZAKOL težka od 120 do 140 kg. Telefon 857-956. UGODNO PRODAM VELNO ZA SKOBELJNI STROJ in plošče brušene. Telefon 858-769. PRODAM TELICO 6 mesecev brejo, ali kravo 4 mesece brejo. Franc Cede, Mali vrh 67, Šmartno ob Paki.
IŠČEM SOBO V TITOVEM VELENJU ALI BLIŽNJI OKOLICI. Sever, Kersnikova 13, Titovo Velenje, soba 317. TRI KM IZ TITOVEGA VELENJA oddam samskim fantom so-
be s souporabo sanitarij. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro »Predplačilo«.
PRODAM PEVSKO OZVOČENJE »Benson«, zmogljivost do 500 W in bas kitaro z ojačevalcem, bas in solo, 100 W, cena po dogovoru. Boris Božič, Janškovo selo 27, Titovo Velenje, telefon 854-220.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 6. in 7. decembra — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19. Titovo Velenje;
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 5. do 12. decembra — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166.
MONTAŽNA GRADNJA
»SMREKA« Gornji grad p. o.
Komisija za delovna razmerja na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge:
1.	BRUŠENJE REZIL - 1 izvajalec
Pogoji:
—	zahteva se IV. stopnja znanj — smer obdelovalec kovin — ostrilec orodij
—	delovne izkušnje v trajanju 1 leta
2.	VODENJE IZMENE V ŽAGALNICI
Pogoji:
—	zahteva se V. stopnja znanj lesarske usmeritve
—	delovne izkušnje v trajanju 2 let
—	uspešno opravljena poskusna doba v trajanju 90 dni
—	smisel za delo z ljudmi in organizacijske sposobnosti
3.	OBLIKOVANJE PROIZVODOV
Pogoji:
—	zahteva se V. stopnja znanj, smer industrijsko oblikovanje
—	delovne izkušnje v trajanju 2 let
—	znanje nemškega jezika (pasivno)
Delavcu nudimo stimulativno nagrajevanje po delu in rezultatih dela, omogočamo jim dopolnilno izobraževanje ob delu, iz dela in možnosti napredovanja.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: MG »SMREKA«, Gornji grad. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni po opravljeni objavi. Kandidati bodo o opravljeni izbiri obveščeni v roku 30 dni.
ZAHVALA
1 ob izteku 85-letne življenjske poti naše drage mame, babice in prababice
Alojzije Tamše
iz Stanetove 15 v Titovem Velenju
Iskrena hvala osebju zas skrbno nego, vsem, ki ste jo obiskali v času njenega enoletnega bivanja v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje in jo pospremili na zadnji življenjski poti 26. novembra 1986 ter darovali lepo cvetje. Posebej prav lepa hvala pevcem, govornici KS in g. duhovniku za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: sin, hčerka, sestra, brat, vnuk in vnukinji z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mamice, babice, sestre, tete in svakinje
Vide Plazi
upokojene učiteljice likovne vzgoje
nskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soža-llje, vsestransko pomoč v težkih dneh, za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti in vsem,
ki ste z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se stanovskim tovarišem osnovne šole Miha Pintar-Toledo in vsem drugim ki Sio z obiski na domu in številno udeležbo na pogrebu počastili njen spomin, učencem te šole za ganljivo zapete pesmi ob odprtem grobu. Prisrčna hvala vsem trem govornikom za prelepe poslovilne besede. FPosebej še hvala pnm. dr. Alojzu Fijavžu za njegovo posebno skrb, pomoč ter spremljanje pri „	zdravljenju.
enkrat hvala vsem> ki ste v teh težkih dneh našli za nas čas, lepo misel in iskreno sočustvovanje.
VSI NJENI!
KOMISIJSKA PRODAJALNA
M*
O -t M MELANSEK
Sprejmemo v prodajo belo tehniko, barvne in ČB TV aparate, grelna telesa ter ostalo tehnično blago in smučarsko opremo. Za temi artikli je povpraševanje veliko.
Na zalogi imamo pestro izbiro kvalitetnih akustičnih aparatov, glasbenih instrumentov, otroških oblačil . . .
V mesecu decembru za vse stranke nagradno žrebanje. Nagrade so lepe in vabljive.
Na svidenje v »M4« na Žarovi ulici 14 (za gasilskim domom) v Titovem Velenju, tel. št. 063/856-083
GIBANJE PREBIVALSTVA
MATIČNI URAD VELENJE:
Poročili so se: Franc Jan, 1959, orodjar iz Gaberk in Mirjana Krajnc, 1966, elektrotehnik iz Gaberk; Roman Vreš, 1963, orodjar iz Šmartnega ob Paki in Alenka Feužer, 1963, elektrotehnik iz' Letuša; Viktor Uršnik, 1964, rudar iz Skornega in Marija Verdel, 1965, delavka iz Skornega.
Umrli so: Marija Verko, gospodinja iz Topolšice 125, rojena 1919; Martin Hudournik, upokojenec iz Paškega Kozjaka 4, rojen 1912; Cecilija Dolinšek, upokojenka iz Laz 26, rojena 1904;
Anton Steblovnik, upokojenec iz Podgore, rojen 1919. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ:
Poročila sta se: Matjaž Hrastnik, 1958, iz Topolšice 195 in Marija Mirkac,, 1964, iz Zgornjega Razborja 6.
Umrli so: Stanislav Slapnik iz Nazarij 169, rojen 1925; Terezija Verbek iz Ilovca 14, rojena 1903; Ivan Šoln iz Senovega 191, rojen 1905; Janez Turnšek iz Žalca, Kruševska 8, rojen 1907; Anton Melanšek, iz Podkraja 74, rojen 1906; Ivan Močnik iz Lipja 48, rojen 1920; Stanislava Zaljuber-šek iz Raven 82, rojena 1933.
MATIČNI URAD VELENJE Poroke :
Janez Maze, roj. 1960, strojni ključavničar iz Skornega in Hilda Antolinc, roj. 1962, medicinska sestra iz Šmartnega ob Paki, Marko Potecin, roj. 1968, strojnik iz Celja in Melanija Naverš-nik, roj. 1967, uslužbenka iz Šmartnega ob Paki, Vlado Bola-rič, roj. 1963, rudar iz Martiše vasi in Lidija Goričanec, roj. 1965, administratorka iz Titovega Velenja, Drago Meh, roj. 1962, stru-gar iz Rečice ob Paki in Štefka Spilak, roj. 1967, frizerka iz Gavs, Maks Golobič, roj. 1956, rudar iz Titovega Velenja in Stanka Sadek, roj. 1960, čistilka iz Škalskih Cirkovc, Borut Krajnc, roj. 1965, finomehanik iz Titovega Velenja in Marija Trap, roj. 1966, cvetličarka iz Skornega pri Šoštanju 26. Smrti:
Albina Zabukovnik, gospodinja iz Šenbrica št. 48, roj. 1936, Anton Pustotičnik, upokojenec iz Plešivca 27, roj. 1899, Vida Plazi, upokojenka iz Titovega Velenja, Smarska 28, roj. 1925. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Smrti:
Ivan Kasem iz Rečice 49 b, roj. 1930, Ladislav Čas iz Vodri-ša št. 10, roj. 1921, Karel Zupančič iz Zg. Vižinga 33, roj. 1943, Martin Borovšek iz Gabrk 28, roj. 1909, Henrik Kropej iz Radane vasi 21, roj. 1935.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete
Pavle Erhart
ROJENE BAJEC
se iskreno.zahvaljujemo vsem, ki ste ji nudili pomoč pri njeni težki boleznijo spremili na zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje.
VSI NJENI
Titovo Velenje, 27. novembra 1986
lasa r,
Mfijloa
MiS
'WÜHi
% ** I
Najhujša vseh bolečin, je v nesreči, srečnih dni spomin.
Dante
ZAHVALA
V 76. letu starosti se je za vedno poslovil od nas
Anton Ocepek
rudar v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem, ki ste se zadnjič poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in nam ustno ali
pisno izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom za čudovite besede slovesa, rudarski godbi, pevcem, častni straži in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi	»
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
(narodna)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, naš dragi ata, stari ata in brat
Martin Borovšek
upokojeni rudar iz Gaberk
Vsem, ki ste tako številno pospremili pokojnika na zadnji poti, darovali prekrasno cvetje in izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Nadalje se zahvaljujemo rudarjem RLV, organizacijam ZB Gaberke, GD Gaberke in ostalim
gasilcem.
Hvala dr. Menihu za lajšanje bolečin, govornikom, pevcem, godbi in vsem vaščanom, ki ste tako nesebično pomagali, posebej še družinama Grudnik in Obrovnik. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Kristina, sin Jože, hčerki Hermina in Greti z družinami, sestre Fani, Rozi, Pep-ca z družinami, vseh 7 vnukov in ostali dorodniki. Gaberke, dne 24. U. 1986
Halo, inšpektor!
855-756
856-151 855-963
Rada bi vedela, kaj moramo plačati z avansom? Vekos, tozd Stanovanjska oskrba zahteva namreč avans za popravilo pri strankah — odmašitev kanalizacije — čeprav še ne vedo, koliko dela bo potrebnega. Včasih smo rekli, da je storitve treba plačati vnaprej v javni hiši. Ali se Vekos, tozd Stanovanjska oskrba, ker je organizacija posebnega družbenega pomena, z njo enači?
VERA ZUPANČIČ ODGOVOR: Na vprašanje Vere Zupančič iz Šaleške 16, Titovo Velenje, dajemo naslednji odgovor: v skladu z določili pogodbe o dolgoročnem izvajanju del enostavne reprodukcije v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, izvaja naša temeljna organizacija vsa vzdrževalna in druga dela na osnovi določil Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 25/81).
Kadar gre za popravila, za katera je treba zbrati finančna sredstva, poleg stanarine zahtevanih, na osnovi sklepa naših organov upravljanja, plačilo vnaprej zato, ker stranke plačila storitev na različne načine nočejo poravnati. To so predvsem dela pri čiščenju kuhinjskih odtokov ter odvodov fekalne kanalizacije. Vsa ta dela mora sicer nosilec stanovanjske pravice izvesti sam oziroma jih naročiti in plačati izvajalcu. Za vsa taka in podobna dela obstajajo tako imenovane izkustvene norme, po katerih je mogoče vnaprej predvideti čas storitve. Povsem razumljivo pa je, da plača stranka storitev po dejansko opravljenem času. K odločitvi o plačilu avansa pa so nas med drugimi »spodbudili« tudi nekateri funkcionarji hišnih samouprav, ki pogosto ne vedo, za kakšno delo so v stanovanjskem objektu odgovorni.	Direktor tozd Stanovanjska oskrba;
Damijan Likar
Kegljanje
Občinska prvaka TEŠ in Gorenje
Prejšnji mesec se je končalo občinsko in sindikalno prvenstvo v kegljanju za moške in ženske, ekipno in posamezno. Prvenstva se je udeležilo 10 ženskih in 28 moških ekip.
V ženski konkurenci je občinski prvak za leto 1986 postala ekipa TEŠ-a v sestavi Cilka Vla-
hovič, Lina Szabo, Ema Hržič in Rezka Verbič s 763 podrtimi ke-glji; pri moških pa ekipa Gorenje L, Vlado Križovnik, Leopold Fidej, Drago Tamše in Stane Fidej s 1746 podrtimi keglji. Med posamezniki se je v moški in ženski konkurenci osem najboljših uvrstilo v tekmovanje za najboljšega v občini.
Cilka Vlahovič (413) in Ferdo Komljenovič (856) sta postala prvaka, med registriranimi pa se je najbolje odrezal Stane Fidej iz Gorenja z 918 podrtimi keglji.
Turnir v namiznem tenisu
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in Komisija za šport, rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje organizirata občinski in sindikalni turnir za moške in ženske ekipe v namiznem tenisu. Turnir bo potekal 7. decembra v telovadnici podružnične šole v Pesju.
Razpis s prijavnicami so poslali na vse delovne organizacije v občini Velenje. Drugi pa se lahko prijavite na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, telefon 854-824, kjer boste dobili še druge informacije.
Invalidski šport
Štirje uspešni nastopi
Ob dnevu republike so se športniki društva invalidov iz Titovega Velenja odzvali kar štirim vabilom za sodelovanje na športnih prireditvah v počastitev tega praznika. Tako je že preteklo soboto bila ekipa 30 športnikov gost občinske zveze za rekreacijo in šport v Pulju. Kljub napornemu tekmovanju, saj so v enem dnevu prevozili 610 kilometrov do Pulja in nazaj, so dosegli lep uspeh. Velenjski šahisti, kegljači in balinarji pa so se morali zadovoljiti z drugimi mesti, čeprav so balinarji premagali odlično moštvo Kopra.
Istega dne so ekipe DI Velenje z rezervnimi igralci nastopile na turnirju v Vrbju in Žalcu. Okr-
njeni ekipi kegljačev in igralcev namiznega tenisa sta osvojili »samo« drugi mesti. Čeprav izmučeni od naporne poti v Pulj so namiznoteniški igralci že takoj v nedeljo sodelovali na prazničnem nastopu invalidov v Slovenski Bistrici in zmagali. Na dan republike so kegljači nastopili na jubilejnem turnirju v Rušah in med šestimi ekipami osvojili prvo mesto. Prehodni pokal je tako spet v'njihovih rokah. Z nastopom v Pulju so velenjski invalidi — športniki dokazali, da sodijo med najboljše športne kolektive v Jugoslaviji, s sodelovanjem na štirih prireditvah v čast dneva republike pa so dostojno predstavljali tudi naše mesto.
—trih
Krajevna skupnost Škale
V Hrastovcu odprli posodobljeno cesto
Krajani dela Hrastovca so dan republike proslavili s pomembno delovno zmago. Slovesno so odprli 600 m posodobljene ceste.
»Kaj je to v primerjavi s tisoči km asfaltiranih cest, ki se vijcjo po naši domovini, toda to je velik dosežek za tiste, ki ob tej cesti živimo, ki smo nanjo življenjsko navezani, za nas je to velika pridobitev in velika delovna zmaga in z njo najlepše počastimo 43. rojstni dan naše republike.« Tako je med drugim dejal ponosno v imenu krajanov predsednik gradbenega odbora Vili Selič in povedal, da so krajani koristniki te ceste s prostovoljnimi prispevki zbrali skorajda 840 tisoč dinarjev, ostalo pa so bila sredstva samoprispevka. Opravili so tudi nekaj več kot tisoč prostovoljnih ur. Posebno priznanje so izročili Mirku in Antonu Brešarju, ki sta opravila največ udarniških ur. Predsednik gradbenega odbora pa ja pohvalil velikodušnost, ko je šlo za odstop zemljišča za razširitev ceste. Čeprav je nekaterim cesta odrezala, kot je dejal, kar lep kos zemljišča, pa ni nihče
PRIZIDEK K SAMSKEMU DOMU - V dneh pred praznikom so predali delavci Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad namenu prizidek k samskemu domu, v katerem je prostora za približno 100 delavcev, v njem pa je tudi lepa mladinska soba, v kateri bodo lahko preživljali stanovalci doma prosti čas.
Povejmo še to, da s tem prizidkom Vegrad ne povečuje zmogljivosti samskega doma. Zgradili so ga izključno z namenom, da izboljšajo bivalne pogoje delavcev, (mz)
Elektra :Zlatorog 65:79
Košarkarji Elektre so tokrat neprijetno presenetili in doma izgubili z Zlatorogom, eno slabših ekip v ligi. Treba je seveda povedati, da so bili gostje boljši in so zasluženo premagali nerazpoložene domačine. Na začetku srečanja je sicer kazalo, da bodo domačini dosegli še osmo zaporedno zmago, saj so povedli s 27:18, nato pa močno popustili in do konca srečanja v 30 minutah dosegli le še 30 košev. Polčas so dobili gostje z 41:37, po odmoru sta se ekipi menjavali v vodstvu do rezultata 50:50, zatem pa domačini niso znali doseči koša niti iz najugodnejših položajev, celo takrat, ko so bili sami pod košem. Poraz sicer ni prevelika tragedija, saj je za Šoštanjčane bolj pomembno, da zmagujejo z neposrednimi tekmeci, ki se bodo uvrstili v sklepni del tekmovanja. Po osmih kolih košarkarji Elektre delijo prvo mesto. V soboto bo ekipa Elektre igrala doma z moštvom Hrastnika, srečanje pa se bo pričelo ob 17. uri. Na tekmi z Zlatorogom so koše dosegli: Mrzel .14, Cajner 2, Breznik 23, Rotovnik 12 in Brešar 2.
Elektra :Rudar 101:63
Tudi v tem kolu so bili kadeti Elektre zelo uspešni, saj so premagali vrstnike trboveljskega Rudarja s 101:63 (53:28). Za domačo ekipo so nastopili: Pinter 6, Mrzel 41, Gojevič 6, Purnat 4, Vovk 38 in Bogataj 6.
Mali nogomet
Veliko zanimanje
Ljubiteljem malega nogometa v Titovem Velenju gotovo med pravkar minulimi prazniki ni bilo dolg čas. Zato so »krivi« zavzeti organizatorji, mladi iz osnovne organizacije ZSMS Šmartno, med katerimi je potrebno še posebej omeniti Ivana Druksa, Boštjana Aljaža in Zdravka Goloba, ki so organizirali že četrti turnir v malem nogometu. Zanimanje zanj je bilo resnično zelo veliko med igralci kot gledalci. Na njem je zaigralo kar 78 ekip iz vse države, v treh dneh pa si je 81 tekem ogledalo približno 6 tisoč gledalcev. V primerjavi s prejšnjimi tremi, je bil letošnji turnir najbolj kakovosten. Nastopili so najboljši igralci malega nogometa v Sloveniji — Klub malega nogometa Surovina/KS talci iz Maribora, ki so tudi postali četrti zmagovalci turnirja. Odlično so igrali tudi člani ekipe Uspinjača iz Zagre-b?-, ki je gotovo eden naših najboljših klubov v državi v malem nogometu, zanjo je igral tudi nekdanji igralec Prištine sedaj Dinama Cana, branil pa Zagrebov mladi nogometaš, ki je bil prav tako pri Dinamu, Mohor itd., za Kutino je med drugim zaigral tudi Zjajo. Odlično so igrali tudi člani selekcije Splita, posebno pohvalo pa zaslužita dve velenjski ekipi Mladost in Karaka. Mladost, za katero so zaigrali nekateri dosedanji Rudarjevi igralci, je v šestini finala izločilo moštvo Karake, ki je v četrtfinalu za tem premagalo še ekipo Gusarjev (Kisovec)
5:1 in v polfinalu selekcijo Splita z 2:1, v tekmi, ki je bila za mnoge najlepša na turnirju. Žal, je ekipa Karake zaradi utrujenosti visoko klonila v finalni tekmi in z Mariborčani izgubila kar z 0:5. Kot zanimivost naj omenimo, da niti eno srečanje v rednem času ni končalo brez zadetkov, da so najvišji izid dosegli nogometaši Uspi-njače z zmago nad Klubom 63 (Titovo Velenje) s 13:1, da je bilo raz-burljivejšo srečanje med Jugošpedom in Uspinjačo. Ta tekma se je v rednem času končala neodločeno 1:1, nato pa je bilo potrebnih kar 11 kro-
V finalni del so se uvrstili : Karaka, Selekcija Splita, Jugošped Beograd, Gusarji (Kisovec), Mungusi (Beograd), AZ—Barakuda (Ljubljana) in Uspi-, njača (Zagreb)
gov prostih strelov, da je bil znan zmagovalec — 12:11 za Jugošped.
Najboljših 8 ekip s tega predturnir-ja se je tako uvrstilo v sklepni del, ki bo 10. in 11. januarja. Bojimo se, da bo takrat Rdeča dvorana premajhna, da bi lahko sprejela vseHjubitelje igre v malem nogometu, saj bodo na njem nastopili tudi nekateri prvoligaški igralci, ne le iz domovine, ampak tudi iz tujine, ki bodo gotovo pritegnili še
več gledalcev v dvorano. Po besedah organizatorjev bodo na tem turnirju zanesljivo zaigrali igralci sarajevskega Železničarja, Osijeka, reprezentanca Slovenije, med veterani Hajduka bomo lahko občudovali igro Surjaka, Buljana, Kataliniča, Jerkoviča, nastopila bo ena italjanskih ekip, Gak iz Avstrije in PMSC (prav tako prvoli-gaš) z Madžarske, verjetno pa tudi
igralci beograjskega Partizana.
Rezultati predturnirja — polfinale: Karaka:Selekcija Splita 2:1, KMN Surovina/KS Talci Jugošped 5:2, za tretje mesto Split :Jugošped 6:0, za prvo mesto Karaka:Surovina 0:5.
Za Karako so igrali Živkovič, Gnezda, Softič, Vogrinec, Stevanovič, Radivojevič, Stanojevič, Nikolič, Čo-sič, Biščič, Huselja, Selimbašič.
Za Talce pa: Jug, Gregi, Koletnik, Križman, Celinger, Žurman, Perko (z 9 goli je bil najboljši strelec), Smid, Tomažič, Kek.
Pionirji so pripravili tudi priložnostni kulturni program, cesto pa je slovesno izročil namenu Mirko Brešar, ki je opravil tudi največ udarniških ur.	(sv)
zahteval nikakršne odškodnine. Skratka, tudi ta posodobljena cesta je novi dokaz, kaj se da narediti ob razumevanju, prizadevanju in dobrih sosedskih odnosih.
DU Titovo Velenje
Začetek letnih konferenc
Od danes pa do nedelje bodo potekale posamezne letne konference Društva upokojencev Titovo Velenje. Podobno kot lani bodo konference društva na različnih mestih, skupna pa bo po Novem letu.
Na njih bodo med drugim upokojenci spregovorili o dosedanjem delu, gmotnem položaju in o načrtih za prihodnje. Seveda
bodo spregovorili tudi o univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Kje in kdaj bodo potekale konference? Danes ob 16. uri v Družbeni prehrani, v soboto ob 15. uri najprej v restavraciji Merx Gorica in ob 16. uri v domu SPO na Konovem. V nedeljo bosta ob 9. uri konferenci v Domu krajanov Šentilj in Šentjanžu, ob 10. uri pa v osnovni šoli Škale in v Gostišču v Paki.
Avto moto turing klub
Lepi dosežki
Ekipa Karake
Pred dnevi so se na redni letni skupščini sestali člani Avto moto turing kluba Titovo Velenje. Najprej so spregovorili o uspešno organiziranem rallyju v oktobru in ugotovili, da so bili tekmovalci in gledalci zadovoljni. Menili so tudi, da za tak uspeh ni zaslužen le Avto moto turing klub, temveč so velik delež prispevali tudi drugi, predvsem radioamaterji, miličniki in krajani vseh krajevnih skupnosti po katerih ie tekla proga. Razveseljivo je tudi, da na tekmovanju ni bilo nobene večje nezgode.
V nadaljevanju so spregovorili o uresničenih nalogah za letošnje leto in ugotovili, da so tekmovalci, ki so branili barve kluba, dosegli več, kot so v klubu pričakovali. Za primer lahko zapišemo, da imajo v svojih vrstah republiškega prvaka v gorskih dirkah v kategoriji do 850 kubičnih centimetrov. Uspešni so bili tudi na drugih prireditvah kot tekmovalci, organizatorji in soor-ganizatorji. Organizirati niso uspeli le ene naloge, in sicer turističnega rallyja v spomin na NOB. Veliko so naredili tudi na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, pri tem pa ugotovili, da z novoizvoljenim
svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ne sodelujejo tako dobro, kot so s prejšnjim.
Ko so govorili o načrtih za prihodnje leto, so menili, da so precej obširni. Znova želijo organizirati rally za državno prvenstvo Titovo Velenje 87, pomagali bodo pri izvedbi rallyja Satumus, ki šteje za evropsko prvenstvo in končno izvedli tudi spominski rally. Načrtujejo tudi izgradnjo proge za BMX kolesa in izvedbo tekmovanja.
Tekmovalci AMTK se nameravajo udeležiti gorskih dirk za republiško prvenstvo in vseh ral-lyjev v Sloveniji in na Hrvatskem, povečati število tekmovalcev in usposobiti čimveč novih funkcionarjev. K uspešnemu delu bosta zanesljivo pripomogli dve novi pridobitvi, to pa sta nova pisarna v Vekosovih prostorih in kombi, ki jim ga je podaril tozd Prevent iz Slovenj Gradca. Na koncu so bili enotni v ugotovitvi, da so lahko ponosni na opravljeno delo, zahvalili pa bi se radi vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, želijo pa si seveda, da bi bilo takšno skupno delo v bodoče prav tako uspešno, ali še boljše.
b. m..
radio velenie
e s t v i c a
Petek, 5. decembra, na Radiu Velenje
naslov
Izvajalec
1.	I WANNA H E AVE YOUR HEARTBEAT - Bad Bo Blue
2.	LADY OF ICE - Fancy
3.	I FEEL GOOD - Saphir
4.	SWEETS FOR SWEET - Chris
5.	TAKE MY BREATH - Verlin
6.	JAPANESE GIRLS - Joy
7.	GERONIMO'S CADILLAC - Modem Talking

Naš predlog za vstop na lestvico
1.	TWISTED - Patti la Belle
2.	ORAN »JUICE« JONES - The Rain
Moj predlog Moj naslov