LETO XVI. ŠTEV. 427 V Benetkah da, v Trstu ne? Iz Muenchena poročajo, da je občinski svet izdelal načrt za bo-c.v,ci razvoj mesta, hkrati pa tudi načrt za boljšo povezavo glavnega mesta Bavarske z morjem. Po tem načrtu naj bi Bavarska našla izhod na morje v Benetkah, to je 500 kilometrov daleč. Pristanišče za Muenchen naj bi bilo v Mestrah, to je na celini pred Benetkami. Italijanske oblasti so že odredile vse potrebno za izgraditev pristanišča v Mestrah, in sicer ne glede na to, ali bo Muenchen to pristanišče uporabljal. Vsekakor ne bo novo pristanišče prevzelo promet iz Srednje Evrope, pa tudi s severnejših predelov. V Muenchenu računajo, da bi tako za dovoz raznega kolonialnega blaga prihranili velik ovinek od Sueškega prekopa čez Gibraltar, od koder bi lahko dosegli zahodno-nemška pristanišča. Prevažali bi v prvi vrsti živila, tako sadje, zelenjavo in razne vrste olja. čez Benetke naj bi to blago doseglo Muenchen, ki je danes eno izmed najvažnejših središč za razdelitev živil iz tujine vsem o-stalim trgom v Zahodni Nemčiji. Zanimivo je še bolj dodatno poročilo k tej vesti. To namreč pravi, da so velika nemška podjetja pripravljena najeti v Mestrah velike površine, da bi tam uredile večji pristan in ustrezne prostore za blago, ki bi bilo namenjeno v Muenchen. Na tem zemljišču, ki bi pripadalo mestu Muenchenu, naj bi postavili velika skladišča za razne vrste blaga. Tržačane bodo ti načrti seveda presenetili; saj je doslej Muenchen bolj gravitiral na Trst kakor na Benetke vsaj, kolikor za-ueva blagovni promet. Poleg lega se je v zadnjih letih tranzit iz Južne Nemčije proti Trstu m v obratni smeri precej dvignil. Ta ugodni razvoj bi se potem prav gotovo povsem prekinil, Naj še dodamo, da so znam načrti Benečanov, da bi iz Benetk zgradili skozi Alpe najhitrejšo železniško zvezo z Muenchenom Ha načrt smo svoj čas obiavili tudi v našem listu). Dogovarjanje med Benetkami in Muenchenom je toliko bolj značilno, ker gre za odstop ce ■ego dela novega pristanišča v Mestrah Muenchenu. Čudno je namreč, da za uresničenje tega načrta ne navajajo na Italijanih i strani nikakršnih ovir, ne. tehničnih ne mednarodnopravnih, medtem ko ni bilo doslej mogoče izvesti v tržaškem pristanišču nobene podobne zavil sli. ki bi šla za tem, da bi katerikoli zaledni državi prepustili vsaj manjši del tržaškega vrisia hisča na uporabo. Avstrija na Primer je že pogosto izrazita takšno željo in Jugoslovani so si cele v mirovni pogodbi zagotovili takšno pravico, a je niso izkoristili prav gotovo tudi zaio ne, ker so njej nasprotovali z italijanske strani veliko. V Benetkah pojde očitno vse to bolj gladko. Še vedno na osmem mestu Osrednji statistični urad je objavil podatke o razvoju prometa v italijanskih pristaniščih v prvem polletju. Ti so toliko bolj zanimivi, ker ob njih lahko Primerjamo razvoj tržaškega Pristanišča. Kakor smo že ob drugih priložnostih ugotovili, Promet tudi v našem pristanišču letos sicer nekoliko napreduje, toda ta napredek je mnogo bolj skromen kakor napredek v drugih velikih italijanskih pristaniščih. Kakor bomo videli, je Trst po svojem prometu še vedno na osmem mestu med ostalimi pristanišči. Promet po morju se je v vseh italijanskih pristaniščih v prvem polletju 1962 povečal za 13,9 odsto, kar pomeni, da je bilo za toliko odstotkov več blaga vkrcanega oziroma izkrcanega kakor v prvem polletju leta 1961. (Potniški promet je v vseh pristaniščih ostal pri bližno na isti ravni, oziroma je nazadoval za 0,5 odsto v primeri z lanskim letom). V vseh pristaniščih so v prvem polletju letošnjega leta natovorili oziroma raztovorili 43,6 milijona ton blaga, lani v istem fazdobju 39,1 milijona ton. Delež na prometu se je razdelil na Posamezne luke takole: na Genovo 24,7 odsto, Neapelj 9,3 odsto, Benetke 8,8 odsto, Augusto 8,0 odsto, Ravenno 5,9 odsto, Sa-Vono 5,8 odsto, Livorno 5,2 odsto in Trst 4,8 odsto. Po svojem deležu na prometu v vseh italijanskih lukah je torej Trst na °smem mestu. Blagovni promet Se je v prvem polletju 1962 povečal za 4,5 milijona ton. Tega Poviška je bila v naj večji meri deležna Genova (49,6 odsto), nato Augusta (12,4 odsto), Piom-bino (10,8 odst.), Savona (9,8 odsto), Ravenna (4,3 odsto) in Benetke (3,5 odsto). Glede razvoja prometa v tržaškem pristanišču lahko omenimo, da je v prvem polletju napredoval za 2,5 odsto, in sicer Se je dvignil od 2,542.328 v lanskem letu na 2,606.970 ton v letošnjem. Po podatkih za prvih osem mesecev tega leta je blagovni Promet skozi • Trst znašal 3,531.725 ton, kar pomeni, da je v primerjavi z lanskim napre- GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 19. OKTOBRA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. 11 TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-93S Nemška vlada toži Gospodarsko skupnost Nemški industrija zahtevajo vino tudi iz drugih držav Uvozniki vina za žganje konjaka iz Francije in drugih držav pa tudi sami industrij ci, ki pridobivajo konjak iz uvoženega vina, so tako pritisnili na zahodnonemško vlado, da je morala vložiti tožbo pri Evropskem sodišču zaradi ovir, ki so nastale v zvezi z izvajanjem določb Evropskega skupnega trga pri uvozu tega vina iz držav, ki niso včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti. Tožba je naperjena proti gospodarski politiki komisije pri Evropski gospodarski skupnosti. Za-hodnonemški trg vedno bolj poplavljajo konjak iz Francije in podobne pijače iz Italije, medtem ko se v zadnjem času čedalje bolj pojavljajo ovire pri izdelavi domačega nemškega konjaka iz uvoženega vina. Zaradi znižanja carin na uvoz alkoholnih pijač iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti, v prvi vrsti iz Francije in Italije, se je vnela ostra konkurenčna borba med uvoženimi alkoholnimi pijačami in domačimi. Zahodnonemška vlada se pritožuje, da so Francozi prekinili izvoz vina iz pokrajine Charen-te, na drugi strani pa tudi proti ravnanju komisije pri EGS, ki je odbila zahtevo po zvišanju carinskega kontingenta za uvoz vina iz držav izven Evropske gospodarske skupnosti, in sicer od 100.000 na 500.000 hektolitrov. Z uvozom vina za žganje (za pridobivanje močnejših alkoholnih pijač) bi si nemški industrij ci radi zagotovili potrebno surovino toliko bolj, ker so Francozi pričeli močno ovirati izvoz vina za žganje v Zahodno Nemčijo in rajši izvažajo konjak. Nemci se pritožujejo, da izvajanje določb Evropske gospodarske skupnosti škoduje v prvi vrsti njihovim koristim, medtem ko so ostale države EGS pri tem prav malo prizadete. Potrošnja konjaka se je v zadnjih letih v Zahodni Nemčiji zelo dvignila hkrati z dviganjem življenjske ravni. Konjunktura za izvoz francoskega konjaka na zahodnonemški trg se je temu ustrezno zboljšala; pa tudi v druge države so Francozi lahko povečali izvoz. Zato je francoska vlada dovolila, da se v pokrajini Charente iah-ko poveča površina zasajena s trto za 10.000 hektarov, toda hkrati je odredila, da se sme vino, pridobljeno na tej novi površini prodati samo kupcem iz te pokrajine, pa tudi starejše vino, ki je še v skladiščih, se sme tujim kupcem izven pokrajine prodati največ do 10 odst. Spričo takšnega ravnanja Francozov ugotavljajo nemški industrij ci, da znaša carina na u-voz vina iz katerekoli države EGS danes samo 3,20 nemške marke na hektoliter, medtem ko morajo nemški uvozniki plačevati na uvoz vina iz države izven EGS kar 48 mark in v kratkem se bo carina na uvoz iz teh držav dvignila kar čez 100 nemških mark za hektoliter uvoženega vina. Nemški industrij ci izjavljajo, da pač Francozi lahko po svoji volji prodajajo svoje vino kakor tudi druge pridelke, toda koristi nemškega gospodarstva nikakor ne dovoljujejo, da bi si Francozi ustvarjali prave monopole s pomočjo komisije pri EGS, ki onemogoča, da bi Nemci lahko uvažali vino po ugodnih cenah iz držav izven EGS. Res je, da uvažajo Nemci okoli 30 odst. svojih potreb po vinu za žganje iz Italije, toda nikakor se ne morejo sprijazniti s tem, da bi bil njihov uvoz vina omejen na države v okviru EGS. Pomaranče samo iz Italije? To, kar so Francozi dosegli glede izvoza vina na zahodnonemški trg, je uspelo Italijanom glede izvoza pomaranč. Zahodnonemški uvozniki pomaranč so skušali to popraviti ter so zahtevali znižanje carine na uvoz pomaranč iz držav izven EGS, toda komisija EGS je njihovo zahtevo odbila. Svojemu sklepu je dodala nasvet, naj Nemci namesto pomaranč rajši uživajo več jabolk in hrušk. Približno 80 odst. svojih potreb, to je porabe pomaranč, je Zahodna Nemčija do sedaj uvažala iz držav izven EGS, tako v prvi vrsti iz Španije, Izraela in Maroka. Izvoz pomaranč iz Španije je predstavljal 34 odst. vsega izvoza v Zahodno Nemčijo, medtem ko predstavlja izvoz pomaranč iz Izraela 33 in iz Maroka 21 odst. Odločba Evropske gospodarske skupnosti je popolnoma prevrgla dosedanji razvoj uvoza iz omenjenih držav; kajti carine na uvoz pomaranč iz držav EGS so za polovico nižje kakor carine na uvoz iz držav izven EGS. Po računu nemških go- spodarstvenikov bodo morali potrošniki pomaranč zaradi takšne carinske politike EGS plačevati pomaranče dražje. Pri tem pripominjajo, da izdajo nemške gospodinje za nakup pomaranč 30-40 milijonov mark na leto. Uvoz pomaranč bi se po tem sklepu EGS omejil na Italijo. Zdaj se je razširila vest, da namerava komisija EGS u-vesti carino na banane, katerih uvoz je bil do sedaj popolnoma prost. To bi nemške potrošnike stalo okoli 50 milijonov nemških mark na leto. Pristop Anglije šele I. 1964 Na političnem sestanku konservativne stranke v Llandud-nu je predsednik vlade Macmil-lan dosegel velik uspeh glede svoje zunanjetrgovinske politike. Večina konservativcev je namreč potrdila njihovo prizadevanje, da bi se Velika Britanija vključila v Evropsko gospodarsko skupnost. Med konservativci je le malo nasprotnikov te politike. Pri vsem tem kaže, da bo postopek za pristop še dolg. Tako je «The Financial Times* mnenja, da bo Velika Britanija pristopila k Evropski gospodarski skupnosti šele v začetku leta 1964. Ko pride do sporazuma glede pogojev za pristop, bo vlada pripravila potrebni zakonski osnutek šele prve mesece prihodnjega leta ter ga predložila parlamentu. Pri tem bi parlament o tem dokončno sklepal poleti. Angleži hočejo politično vodstvo V zvezi z razpravo o pogojih za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti na sestanku konservativcev v Llandudnu so zanimive izjave 'bivšega finančnega ministra Butlerja. Ko je bila razprava na višku, je Butler pripomnil, da pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti ne bo omajal ne položaja monarhije ne temeljev cerkve ne avtoritete parlamenta, pa tudi ne ustavnih vezi Velike Britanije z Britansko skupnostjo — Common-vvealthom. Po njegovem mnenju bi tesno združena Evropa s sodelovanjem Britanije imela velikanski politični vpliv na svetovnem poprišču. Ako se Velika Britanija ne pridruži, potem ne bo imela vpliva na Združeno Evropo. Angleška vlada si prizadeva, da bi za Britanijo našla novo vlogo pri vodstvu. Konservativna vlada hoče konstruktivno sodelovati pri ustvarjanju Evrope in prevzeti vodilno vlogo; Evropa, Britanska skupnost in Novi svet (Amerika) naj se povežejo. Tako bi se izpolnila misel Winstona Churchilla o treh koncentričnih krogih sile. Zaključil je s trditvijo, da pomeni razvoj Evropskega skupnega trga važen preobrat v razvoju evropske zgodovine. «Kakor hitro bo izvedljivo » Ameriški kongres (predstavniški dom-senat) je sprejel zakonski osnutek Kennedyjeve vlade o razširitvi zunanje trgovine (Trade Expansion Act), ki pooblašča vlado, da lahko močno zniža carine na uvoz blaga iz tujine, še posebno iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Že ta razlika, da namreč vlada lahko bolj zniža carine za blago iz EGS kakor za blago iz ostalih držav, pomeni očitno diskriminacijo (razločevanje). Toda kongres je šel še dalje in prvotnemu zakonskemu osnutku dodal določbo, s katero je bila odpravljena za Poljsko in Jugoslavijo klavzula o naj večjih ugodnostih. Carinske olajšave v smislu tega zakona si navadno priznavajo vse države; to pomeni, da se pri sklepanju trgovinskih pogodb s katero koli državo obvežejo, da bodo tej državi dovolile vse carinske ugodnosti, ki bi jih pozneje dovolile kateri koli drugi državi. Za Poljsko in Jugoslavijo torej v njenih odnosih do Amerike ta klavzula ne velja več. Kongres vendar ne zahteva od predsednika Kennedyja, da izključi Poljsko in Jugoslavijo od teh carinskih ugodnosti takoj, pač pa «kakor hitro bo to izvedljivo«. Po ameriški ustavi ima predsednik, ki je hkrati predsednik republike in vlade, široko oblast in njemu' je zdaj prepuščeno, da odloči, kdaj bo to izvedljivo, če bi to pooblastilo razlagali širše, bi lahko rekli: «kakor hitro bodo koristi Amerike to dovolile«. Te okolnosti bo torej lahko precenila samo vlada, ki je za bolj prožno politiko nasproti Poljski in Jugoslaviji kakor Kongres. Vsekakor je značilno, da sta dva naj večja ameriška lista <;New York Herald Tribune«, ki je republikanski, in «New York Times«, ki se bolj nagiblje k demokratom (Kennedyju), odločno kritizirala ravnanje Kongresa kot kratkovidno. Glasnik jugoslovanskega zunanjega ministra Kunc je na tiskovni konferenci protestiral proti takšni diskriminaciji in u-, goto vil, da je ta že pokvarila dobre odnose med obema drža vama, ki jih Jugoslavija želi ohraniti. PROF. ERHARD, MINISTER Z A GOSPODARSTVO V ZAHODNI NEMČIJI: «ZA VLADO JE NAJVAŽNEJŠE, DA OHRANI POLOŽAJ V RAVNOVESJU/». V ravnovesju je treba ohraniti plače in cene, to je danes geslo ne samo nemških politikov in gospodarstvenikov, temveč tudi drugih po svetu. Nikakor ni dovolj in tudi v interesu delavca ni, ako se plače dvigajo, v istem času pa cene prav za toliko ali celo še bolj poskočijo. Zvišanje plač ima navadno za posledico povišanje proizvodnih stroškov in temu dosledno podražitev proizvodov; to seveda dovede do novega skakanja cen. Ko se cene dvignejo, je treba zopet zvišati plače in tako se pričnemo vrteti v zaprtem krogu, ki dovede do inflacije. Pravilno je angleški finančni minister Maudling te dni naglasil: Zvišanje plaži prenese podjetje brez hujših posledic edino, ako se v ustreznem razmerju dvigne tudi storilnost dela. Tudi Zahod išče zveze z Vzhodom Nemci ustanovijo trgovinska predstavništva v vzhodnih državah Francoski listi poročajo, da se Zahodna Nemčija čedalje bolj zanima, kako bi utrdila trgovinske stike z vzhodnimi evropskimi državami, zlasti z Madžarsko, Romunijo, Češkoslovaško in Poljsko. V teh državah namerava Nemčija ustanoviti posebna gospodarska oziroma trgovin-ska predstavništva. Nemško zunanje ministrstvo naj bi se sedaj v Londonu zanimalo, kakšen odmev bi ta korak izzval pri Angležih. Med razgovori, ki jih je imel angleški minister za evropske zadeve Heath v Bonnu in Cadenabbiji s kanclerjem Adenauerjem, ni omenil te zadeve. V nemških političnih krogih pa so prepričani, da si tudi Angleži prizadevajo, da bi čimbolj razširili svoje gospodarske stike s Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Iz Vzhodne Nemčije poročajo, da se vzhodno nemška vlada boji, da bi je ne drugi prehiteli in skuša čimbolj utrditi gospodarske odnose z Zahodno Nemčijo. Nekaj podobnega naj bi pripravljali tudi v Moskvi. Po zahodnonemških informacijah naj bi tudi Sovjet- __ „0_._ ska zveza iskala stike z Evrop-1 državami. sko gospodarsko skupnostjo. Z druge strani pa trdijo, da bi se Rusi odločili za podoben korak edino, ko bi pristopila Velika Britanija k Evropski gospodarski zvezi. EGS ne popušča Pogajanja med predstavniki Velike Britanije (ministrom Heatom) in pomočniki zunanjih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju so pokazala, da Evropska gospodarska skupnost ne popušča pred angleškimi zahtevami. Angleško odposlanstvo je zahtevalo, da bi Evropska gospodarska skupnost ne uporabila zunanje carinske tarife za uvoz izdelkov iz Indije, Pakistana in Cejlona, dokler bi se med skupnostjo in temi državami ne sklenila splošna trgovinska pogodba. Pred stavniki EGS so odgovorili, da bi ugoditev tej zahtevi postavila EGS v težji položaj med pogajanji za takšno pogodbo. Predstavnik EGS je izjavil, da so sicer pripravljeni takoj začeti pogajanja za sklenitev splošne trgovinske pogodbe s temi Topove ali maslo? doval za 184.975 ton, to je 5,5 odsto. če primerjamo ta napredek z razvojem v Genovi v prvih osmih mesecih šele vidimo, kako malo smo v resnici napredovali. V prvih osmih mesecih se je blagovni promet skozi genovsko pristanišče namreč dvignil kar za 25,6 odsto, in sicer za 3 milijone 688.000 ton v primerjavi s prometom v ustreznem raz-, dobju lanskega leta. IV. Že prejšnji predsednik Eisen-hovver je dejal, da trenje in tekmovanje med prizadetimi industrijskimi skupinami, da bi si zagotovile iz ministrstva za narodno obrambo čim več denarja in hkrati tudi čim več vpliva, močno ovirata sodelovanje med vojaškimi krogi in industrijo. Ko je prišel na krmilo sedanji minister McNamara, je kmalu pokazal, da hoče napraviti red ter po možnosti odstraniti to trenje in tekmovanje. Kljub temu je zadnja razprava pred Kongresom, ko se je vnela borba za nabavo letal B-70, pokazala da se strasti v tem pogledu niso pomirile. Vlada je bila mnenja, da nima smisla naročiti letal tega tipa, češ da bodo zastarela, še preden bodo napravljena. Značilno je, da so v krogih visokih letalskih oficirjev zavzeli prav nasprotno stališče in dejansko tudi prodrli. Tako je bilo ustreženo njihovim političnim prijateljem, hkrati pa tudi industriji. Sodelovanje zasebnih inštitutov pri oboroževanju Ministrstvo za narodno obrambo ne sodeluje z zasebnimi podjetji samo pri izdelovanju orožja, temveč rado sprejema tudi njihove zamisli in načrte glede narodne obrambe. Tako je nastala vrsta povsem novih ustanov in organizacij z namenom, da pomagajo narodni obrambi. Te ustanove so dobro plačane za svoje usluge ministrstvu za narodno obrambo. Tako na primer financira to ustanovo Rand Corporation of Los Angeles, in sicer v prvi vrsti za razne načrte in ideje na področju letalstva. Druge podobne ustanove, kakor Stanford Research Inštitut prejemajo naročila hkrati od vlade in zasebne industrije. Stanford je začela s tremi nameščenci in dvema sobama leta 1936, danes pa že ima krasno palačo, kjer je nastavljenih 2.000 izvedencev ter zaključi letno za o koli 25 milijonov dolarjev poslov. Od kod mnenje o neizbežnosti vojne Osebje teh ustanov in inštitutov ima navadno akademsko izobrazbo; pri nameščanju odloča bolj njihovo znanje kakor trgovinska poslovna praksa. Ti inštituti so odločno vplivali na ustvarjanje ameriške vojaške misel, nosti, ne samo kolikor zadeva samo tehniko, temveč tudi na širše zasnove in odločitve glede orožja in tudi glede trenutka, ko bi ga bilo treba uporabiti. samo omejen vojaški proračun. Ti inštituti tudi vplivajo na vlado, naj povišuje izaatKe za odo-rozevanje. Celo univerze odvisne od ministrstva za naroano obrambo Tako so prišle ameriške univerze v odvisnost ou lumtonovva za narodno ooramoo; saj pmia-ja že vec kanor tri četrtine njihovih dohodkov piav iz tega ministrstva. So pa tudi univerze, kakor na primer harvard in Princeton, ki niso hotele žrtvovati svoje neodvisnosti ter so ostale zveste znanosti. L ni verza v Princetonu je samo deloma ustregla Pentagonu (mmististvu Po njihovi zaslugi se je tako za narodno obrambo) s tem, da močno začelo razvijati mnenje je dala zgraditi poskusni predor o možnosti jedrske vojne. Oni j (za letala). Seveda niso vsi dr-so tudi vplivali na ameriške iz-jžavni inštituti linančno tako hr ja letos le osem dijakov manj kot lansko šolsko leto. Nespremenjeno je ostalo število razredov tudi na strokovni šoli pri Sv. Ivanu (pet razredov). Trgovska šola na Proseku ima 34 dijakov, na Katinari pa 15. Rojanska industrijska šola, ima 105 dijakov in dijakinj (24 manj kot lani), in sicer 74 fantov in 31 deklet; industrijska šola na Opčinah 111 dijakov, v Dolini pa 70 in v Nabrežini (s Sv. Križem) 66 dijakov. Ker je bil pristopni izpit za srednjo šolo odpravljen, je gotovo postala bolj privlačna za dijake; tako se razglasa, da se je letos v rojansko industrijsko šolo vpisalo samo 23 dijakov. Na nižji srednji šoli (Sv. Jakob) je 290 dijakov, na klasičnem liceju (in gimnaziji) 45, na i znanstvenem pa 45. POŽAR V HOTELU EXCEL-SIOR. V torek zvečer je izbruhnil požar v četrtem nadstropju velikega hotela «Excelsior» v Trstu. Ogenj je kmalu uničil 1.500 kv. metrov ostrešja. Takojšen nastop gasilcev je preprečil, da bi se požar razširil tudi na bližnje stavbe, škoda znaša okoli 25 milijonov lir. NOVA STAVKA BOLNIČARJEV. Tržaški bolničarji so priredili novo stavko, ki traja tri dni in se bo zaključila v nedeljo. Stavki se je pridružilo tudi upravno osebje v bolnicah. Bolničarji zahtevajo višje plače in doklado za nočno delo. ZAČETEK DEL NA AVTO CESTI TRST - BENETKE. V ponedeljek so začeli z delom na novi avto cesti, ki bo povezala Trst z Benetkami, z odcepom pri Palmanovi do Vidma. Rimska družba SIGIC bo najprej zgradila most čez Sočo, in nato most čez rečico Torre. Za ti dve začetni deli pojde okoli 650 milijonov lir. Cestišče bo na mostovih 15 metrov široko, po sredini pa bo tekla 1 meter široka greda. CENA DRV NEIZPREME-NJENA. Hladno vreme je pospešilo kupčijo z drvmi. Na tržaškem trgu so pretežno jugoslovanska drva, ki jih v mestu cepljena dostavljajo na dom po 1500 lir stot; na Opčinah je cena za 50 lir pri stotu nižja. Seveda mora kupec nabaviti vsaj nekaj stotov drv, ako jih hoče dobiti po tej ceni. CIRKULACIJSKI DAVEK NA MOTORNA VOZILA bomo od-, slej lahko plačevali poljubno za dobo 2, 4, 6, 8, 10 ali 12 mese cev vnaprej. Tako na primer bodo lastniki avtomobilov v začetku letošnjega novembra lahko plačali cirkulacijski davek za vozilo do konca oktobra 196?. Po starem ni bilo mogoče v letu 1961 na primer plačati davka za leto 1962. V veljavi ostane po-jpust 3°,8 za šoferje, ki vplačajo davek za vse leto. Isto velja tudi za lastnike motorjev in skuterjev, in sicer s to razliko, da jim ministrstvo za finance v prime ru, da plačajo davek za vse leto, prizna popust 5%. 3. MLADINSKI DAN. V nedeljo bo slovenska zamejska mladina priredila na stadionu I. maj svoj 3. mladinski dan. Ob tej priliki pridejo v Trst tudi predstavniki mladine z Goriškega, s Koroškega in iz Slovenije. SG proslavlja Pirandella Ob priliki proslave 25-letnice smrti italijanskega dramatika Luigija Pirandella uprizori Slovensko gledališče v Trstu v petek, 19. t. m. ob 17. uri na stadionu I. maj, Vrdelska cesta 7, posebno komemoracijo. Uprizorjeni bosta dvodejanka «če-pica s kraguljčki» in enodejanka «Pateht». Profesor dr. Janko Jež bo govoril o avtorjevem delu. STAVKA V PODJETJU O-RION. Tudi včeraj se ije nadaljevala stavka delavcev zaposlenih v podjetju Orion. To je bil že 15. dan stavke. Tudi delavci podjetja Machne so se pridružili splošni stavki kovinarjev. 360.000 STOTOV ŽITA ZA TRŽAŠKO PODROČJE. Minister za kmetijstvo je komunističnemu poslancu Vidaliju j sporočil, da je vlada nakazala za tržaško področje za leto 11962-63 360.000 stotov žita iz ! državne uprave, žito bodo pro-i dajali kmetom po znižani ceni. NASE SOŽALJE V Repniču je nenadoma umrl na delu 22-letni zidar Lojzko Milič, v Velikem Repnu je umrla 69-letna Ernesta Škabar roj. Kralj, v Ricmanjih Marija Kju-der roj. Zigante, v Zabmcah župnik Jožef Simič iz Prosnida v Beneški Sloveniji. PROGA TRST— SEVERNA AMERIKA OSTANE Tržaško odposlanstvo, v katerem so bili župan dr. Franzil, predsednik pokrajine Delise, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik Javnih skladišč Tanasco in še nekaj drugih političnih osebnosti, se je te dni sestalo v Rimu s podtajnikom na ministrstvu za trgovinsko mornarico Dominedo. Podtajniku so tržaški odposlanci predložili položaj pomorskih zvez z izhodiščem v Trstu ter prikazali potrebe novih zvez na Jadranu. Podtajnik Dominedč je izjavil, da se bo vlada tudi v bodoče zanimala za tržaško pomorstvo, zlasti v okviru podeljevanja koncesij za pomorske zveze pretežne državne važnosti, že zdaj pa je gotovo, da bo Trst ostal izhodišče za zvezo med Jadranom in- Severno Ameriko, tudi po letu 1964, ko bosta odstra-! njeni ladji Saturnija in Vulkani-■ ja. Po vsej verjetnosti bo vlada ' dodelila tej progi novi ladji «C. j Colombo» in «L. da Vinci«. | TRŽAŠKI LLO YD ZVIŠA | GLAVNICO. Na občnem zboru j plovne družbe Tržaški Lloyd so sklenili povišati delniško glavnico od 300 milijonov na 6 milijard lir. Sedanja glavnica Tržaškega Lloyda sestoji iz 600.009 delnic po 500 lir nominalne vrednosti. Nova finančna operacija bo najprej spremenila se d.anjo glavnico tako, da jo bodo predstavljale nove delnice (30 tisoč) po 10.000 lir nominalne vrednosti. Poleg tega bo družba izdala 570.000 novih delnic po 10.000 lir. V NOVEMBRU DVE NOVI ZVEZI TRST - GVINEJSKI ZALIV. Prihodnji mesec se bodo pomorske zveze med Trstom in Zahodno Afriko (Gvinejskim zalivom) okrepile. Sedaj plujejo na tej progi le tri ladje Tržaškega Lloyda; novembra meseca bo Lloyd dodal še četrto ladjo, in sicer novo 7300-tonsko tovorno ladjo «Isonzo». Poleg tega je družba Sidarma napovedala, da bo podaljšala svojo progo Južna Italija-Gvinejski zaliv do Trsta in Benetk. Tudi družba Sidarma ima na tej progi štiri ladje. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje - Indija - Pakistan Avala 30.10, Jesenice 7.11. Proga Jadransko morje - Indonezija - Daljni vzhod Jesenice 7.11. Proga Jadransko morje - Japonska Jesenice 7.11. Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv Radnik 5.11. Proga Jadransko morje - Severna Evropa Vis 16.10, Sloboda 17.10, Matko Laginja 18.10, Pu-la 5.11. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled* je priplula 11. oktobra v Abidjan, od koder je nato nadaljeva’ v Kodak^, Dakar in na Jadran. Ladja »Bohinj* je istega dne odplula iz Costanze za Genovo Marseille in nato za južnoameriška pristanišča, Ladja «Bovec» je 11. oktobra priplula na Reko, nato pa bo 19. oktobra zaplula proti Trstu in Benetkam. kultura in živbmie Kaj je turistom všeč in kaj jim ne ugaja Portorož, septembra. Toda njegov temneč H. (Dunajčan), je za izlete po tukajšnjih pobočjih manj navdušen. On se giblje in ziblje rajši zvečer na terasi kavarne «Jadran* po taktu dunajskega ali angleškega valčka ali sentimentalnega tanga. Vendar z glasbeno stranjo užitkov, ki jih v ostalem nudi orkester, ni zelo zadovoljen. Preveč mu je sodobnega ritmičnega ropotanja, cvilenja in mjavkanja m vse je odločno preglasno. Piav je, da je ljudska oblast z namenom, da bi zaščitila nočni mir, prepovedala u-porabo zvočnikov na odprtem po 23. uri, in vodstvo prireditev na terasi kavarne «Jadran» se te prepovedi tudi točno drži; a nerodno je to, da se orkester po 23. uri preseli v notranjost kavarne in tam nadaljuje svoj glasbeni program, ki ga zvočniki skozi odprta vrata in okna še pozno v noč lahko posredujejo počitka željnim gostom (in domačinom), ki se niso morda iz previdnosti nastanili predaleč vstran. Z ostalimi prireditvami in tudi s folklornimi nastopi je H. zadovoljen, prav tako s prehrano in tudi z nastanitvijo, če se ne upošteva nemir ponoči, ki ga povzroča orkester v «Jadranu*, preglasno razpoloženje raznih poznih gostov in pa ropot odhajajočih motornih vozil po zaključku nočnih zabavnih prireditev. Oba Dunajčana se pohvalno izražata o postrežbi v lokalih in o ustrežljivosti osebja. Za nakupe s strani turistov, da je še razmeroma dobro preskrbljeno. Lepega sadja v trgovinah in na stojnicah pred kopališčem je letos mnogo več kot v prejšnjih letih in obema Dunajčanoma močno ugaja, da imajo pri nakupovanju tuji turisti prednost pred domačimi gospodinjami, ki se jim ne mudi ne v kopališče ne na izlet. Obema ugaja tudi v splošnem ureditev v kopališču, ni pa jima všeč, da se morska trava, ki jo ob plimi morje naplavlja, mirno pušča na morski gladini pred plažo, namesto, da bi jo osebje kopališča stalno sproti odstranjevalo. In tudi to ne ugaja, da se pri objavah v nemškem jeziku, če se že imajo za potrebne, ne u-poštevajo pravila nemškega pravopisa, kakor na primer pri objavah o parkiranju motornih vozil. Letošnja glavna sezona, ki je bila v vsakem pogledu rekordna, je pri kraju. Navzlic temu je v Portorožu še vedno mnogo gostov, tujih in domačih, ker je vreme letos prav izredno stanovitno. Jupiter Pluvius, bog deževja in slabega vremena pri starih Rimljanih. ie letos menda tudi sam odšel na dopust in pozabi) naročiti, da je treba ob prehodu i v jesensko dobo prirediti od ' časa do časa primeren naliv z grmenjem in bliskanjem ali pa tudi vsaj kratko deževje. Tako se poletje podaljšuje v jesen in podaljšuje se tudi sezona. TERMALNE KOPELI ŽE TO JESEN Za nadaljnje njeno podaljšanje bodo pa, kakor se napoveduje, poskrbeli • v hotelu «Palace». Novi termalni oddelek hotela, ki bi po prvotnih načrtih moral biti dovršen in urejen do konca meseca maja, se zdaj dovršuje in bo pričel obratovati meseca oktobra. V stranskem hotelskem tratku so že urejene kopalne kabine s prostori za inhalacije in iriga-cije, napeljana pa je tudi že topla in mrzla morska voda, slanica in sladka voda, topla in mrzla. Tu se bodo tudi lahko uporabljale blatne kopeli in blatne obloge z blatom iz solin in s tako terapijo povezane masaže. S poslovanjem tega oddelka v zimskih mesecih bo hotel «Palace» podaljšal svojo sezono na celo leto, a nove zdravstvene ustanove hotela ne bodo na razpolago le hotelskim gostom, temveč tudi drugim. Izven dvoma je, da se bo zaradi novega termalnega oddelka dotok tujih gostov v Portorož močno povečal. Dr. O. Termalne kopeli odprte V petek so v Portorožu v hotelu «Palace» ponovno odprli termalne kopeli, ki so bile med drugo svetovno vojno pokvarjene, a so jih zdaj preuredili popolnoma na novo. Pred vojno so se tudi Tržačani kaj radi zdravili v njih. Načrt za nove kopeli je napravil inž. štrkalj Branko od »Projekta Koper«, izvedlo pa ga je podjetje Slovenija-ceste pod vodstvom inž. Gorazda Bcr-ceta. Pred otvoritvijo je ravnatelj hotela »Palače« g. Cvirn zbranim razložil pomen portoroških termalnih kopeli za turizem, pa tudi za zdravljenje. Ko peli so zgradili že leta 1910. Zdravniki so ugotovili, da je zdravljenje s toplo morsko vodo, solnico in solinskim blatom, katerega zdravilno moč poznajo že preprosti solinarji s solin pri Luciji, zelo učinkovito. Morska voda prihaja neposredno iz morja ter jo tu grejejo Poleg tega se bolnik zdravi tudi z in-h ali ran jem. Vse to se vrši pod nadzorstvom stalnega zdravnika - balneologa. Gostje, ki so prisostvovali otvoritvi, so se lahko pri ogledu naprav prepričali, kako okusno so urejene kopeli pa tudi, kako so opremljene z res sodobnimi napravami. Svečanosti so prisostvovali tudi J. Tramšek, sekretar za trgovino in turizem LRS, dr. M. Po- točnik, tajnik Ljudske skupščine LRS in predsednik OLO Koper D. Ferligoj. Ob tej priložnosti je podpredsednik piranske občine, ki je tiste dni slavila svoj občinski praznik, g. Korošec na tiskovni konferenci razložil razvoj gospodarstva v piranski občini, še posebno pa turizma. V svojem temeljitem poročilu podkrepljenim s podatki, se je zlasti zadržal pri načrtih za izpopolnitev turističnih naprav kakor kopališč, kampingov in hotelov, nato za oskrbo z vodo, zboljšanje prometa in razsvetljave. V tem pogledu je napredek Portoroža že očiten, vendar se občina ne zadovoljuje z dosedanjimi uspehi, temveč hoče še izboljšati in povečati turistične naprave ter tako privabiti čimveč turistov. Seveda ne more vsega tega izvršiti z lastnimi sredstvi. Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda centralna kur java, telefon v sobah Cene od 750 lir dalje. • Luksuzne tiskovine • Pisarniške potrebščine • Gumijasti žigi Prodajamo in popravljamo nalivna peresa TISKARNA • PAPIRNICA U. BERNARDI TRST — TRIESTE Ulica Mazzini št. 44 Telefon 93-667 75-letnica R. Golouha Kdo od starejše predvojne slovenske generacije in pa socialističnih slovensko-itali j anskih krogov ne pozna Rudolfa Golouha, ki praznuje 25. oktobra 75-letnico svojega delavnega življenja v korist delovnih ljudi slovenskega naroda sploh? Rodil se je 25. oktobra 1887 v Kopru, a vso mladost do konca prve svetovne vojne preživel v Trstu v trdem in tveganem javnem delu. Začel je kot 17-letni fant kot pristaš človekoljubnih anarhističnih idej velikih dveh Rusov: Kropotkina in Bakunina in pisal predvsem v občasne anarhistične časopise v Trstu in Milanu. Kot njegov svak Ivan Regent, je Rudolf Golouh enako spretno pisal v slovenskem in italijanskem jeziku. Z dvajsetimi leti je začel pisati v razne slovenske in socialistične liste in potom ni bilo nekaj desetletij, zlasti med dvema vojnama, nobenega socialističnega lista, pri katerem ne bi Golouh sodeloval kot ustanovitelj, sotrudnik, urednik ali glavni urednik. Golouh pa ni bil samo eden izmed vodilnih slovenskih socialističnih časnikarjev, temveč je živahno delal tudi v socialističnih prosvetnih, političnih in zadružnih organizacijah Pomembno je bilo njegove politično u-dejstvovanje ob koncu prve svetovne vojne v okviru tržaškega Odbora za javni blagor in slovenskega narodnega sveta v Trstu ter jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu. V mladih letih je prevajal za razne napredne italijanske časopise dela slovenskin pisateljev zlasti Cankarja in Župančiča, pisal pesmi in se uveljavil z raznimi dramskimi deli, od katerih je doživela največji uspeh drama »Kriza«. Zaradi njegovega dela v organizacijah OF so ga Nemci internirali v taborišču Dachau. Zdaj živi v Ljubljani in še neumorno dela ter je pravkar končal prvi del svojih spominov o delovanju socialističnih organizacij najprej v Trstu in na Slovenskem. Borcu za socialne in narodne pravice slovenskega ljudstva na Primorskem, slovenskemu novinarju s 57 let nenehnega novinarskega dela in javnemu delavcu z globokim človekoljubnim prepričanjem želimo še obilo zdravih in plodnih let! Smrt slovenskega znanstvenika V Ljubljani je prejšni teden umrl dr. inž. Milan Vidmar, profesor na ljubljanski univerzi. Rajni se je uveljaVil kot znanstvenik zlasti v elektrotehniki in tudi kot šahovski mojster; njegov sloves se je razširil daleč čez meje domovine. Njegova dela na področju elektrotehnike — on je med prvimi uvedel aluminij kot prevodnik električne energije — so znana tudi tržaškim strokovnjakom italijanske narodnosti. Pred vojno je obiskal Ameriko in svoje vtise zbral v posebni knjigi. Pogreba se je poleg predstavnikov oblasti — v imenu zvezne vlade sta mu prisostvovala Boris Kraigher in dr. Marijan Brecelj — udeležilo veliko število znanstvenikov tudi z drugih univerz, ka- URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Uiacorno 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike VISTA TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledoi Šestil, računal in potrebščin ra višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE A. POŽAR TRST - UL. MORER1 3X. 1 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Po-strežba hitra. — Cene ugodne. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA (Rijeka . Split - Neapelj - Genova - Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Taco radi . Tema, Rio de .laneno ■ Santos . Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexv. 035-22. 035-23, telefoni 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU kor zagrebške in beograjske ter predsednik Srbske akademije znanosti. «Kruh in srce» V izdaji Državne založbe Slovenije je izšla zanimiva knjiga z naslovom «Kruh in srce*. Vsebuje črtice znanega slovenskega izseljenskega pisatelja in časnikarja Janka Roglja, ki objavlja svoje spise tudi v listu »Glas naroda*, Kar daje Rogljevi zbirki črtic še poseben pomen, je spremna beseda slovenskega marljivega publicista Jožeta Župančiča iz Litije, ki je s preizkušeno prakso, spretno in z ljubeznijo zbral te črtice ter jih smiselno razporedil v dva dela. Prvi del je povezal v poglavju ciz Kranja*, drugo pa «lz Amerike*. Iz prvega dihata toplota socialne misli in bridkost usode slovenskega človeka; v drugem je pred bralcem razgrnjena usoda izseljenstva. Ovija in prepaja jo nenehna misel na domovino: kruh je v čezooceanskem svetu, srce pa utriplje na tej strani. V tretjem delu knjige nam urednik zbirke z živo, toplo in slikovito besedo in kot temeljit poznavalec zgodovine ameriških izseljencev riše Rogljev življenjepis. Ob tem razbiramo neizčrpno Rogljevo dejavnost med ameriškimi Slovenci. J. Župančičeva spremna beseda prerašča svoj okvir. V njej dojemamo odblesk razmer, ki je v njih živel naš slovenski izseljenec, odsev njegove usode. V. Poslovnost v slovenskem založništvu Znani javni delavec in predstavnik založniških podjetij v Jugoslaviji je nekoliko polemično reagiral v predavanju na radiu v Ljubljani na nekatere črnoglede kritike glede izdajanja knjig. Poudaril je, da se sicer upošteva čedalje bolj komercialna plat pri izdajanju slovenskih knjig, da pa glede tega niso opustili načrtnosti, da bi Slovenci dobili na raznih področjih kulturnega in znanstvenega udejstvovanja tista dela, ki so nujno potrebna za homogeno rast slovenske kulture na ravni svetovnega povprečja. V slovenščini tiskamo letno 600-800 knjig, v srbohrvaščini pa celo 4.000. Na področju branja dnevnikov je doživela Jugoslavija velik preobrat, toda je še zmerom pod svetovnim no-vprečjem, ker je pač pred vojno v Jugoslaviji le razmeroma male ljudi bralo dnevnike. Sama Slovenija je glede tega na ravni svetovnih povprečij. V slovenskem založništvu prevladuje ta poslovnost in komercializacija. V zadnjih dvanajstih letih so ti- * skali manj knjig kot v prvih povojnih petih letih, toda izbor je smotrnejši. Manj tiskajo za skladišča in več za resnično u-porabo in branie Vtisi slovenske profesorice iz ZSSR Prof. Marta Furlan, ki poučuje ruščino na šoli za moderne jezike pod okriljem tržaške u-niverze, je v ponedeljek v Slovenskem klubu poročala o svojih vtisih s potovanja v Moskvo ih Leningrad. Poleg nje sta še dva italijanska profesorja prejela štipendijo za enomesečni mednarodni seminar za profesorje ruskega jezika v Moskvi. Zbrano občinstvo je z napetostjo sledilo govornici, ko je živo in plastično opisovala svoje vtise o organizaciji šol in socialnih razmerah v Sovjetski zvezi. Govorila je skoraj dve uri, a poslušalci hi bili radi, da bi še nadaljevala. • * I • t t • v i 4 * t r j t t * £J U C O LI N I A Odršava osam linija i to: SJEVERNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) te Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) Iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull. Hamburg, Rotterdam ; Antvverpen. SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) te Rije ke do New Yorka Philadelphie j Baltimora JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LE V ANT (svakih 7 dana) te Jadrana do Lattakije. Beiruta i Alexandrije. IRAN, 1RAQ (svakih 30 dana) lz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DALEKl ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) te Jadrana do japanskih luka. DALEKl ISTOK — brza pruga (svakih 86 dana) te Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama p lovi 40 brzih i modernih brodova, goji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan- kove za biljna ulja i 520 putničkih m jesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA eJUGOLlNlJEn RIJEKA . Jugoslavija Nove ln udobne ladje eJadrolimjes (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l itOrebičH ln m/l »Opatijan odplujejo te Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Pal ras, itej ‘n Pirej, Potovanje traja 14 dni. Parnik »Lastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzl, Piazza Uuca degli Abruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadrolinijo-Rijeka JnitAULhOfUt IČOfieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 1 Mednarodna špedicija ln transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih - Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd. Zagreb. Ljubljana. Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana. Subotica Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina. Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitaricami je položaj ugoden za mehko in trdo pšenico, za otrobe, oves in ječmen. Kupčije s sadjem in zelenjavo se niso nič spremenile od prejšnjega tedna in so še vedno slabe. Trg z živino je živahen, klavna živina gre zelo dobro od rok, bolj u- do 690, proizv. 1961 700-730, em-menthal svež 530-560, uležan 570-600, italico svež 440-460, ta-leggio svež 400-420 lir za kg. VINO MILAN. Bdeče piemontsko vino 10-11 stop. 740-780, lir stop/ stot, 11-12 stop. 780-800, barbera superior 13-14 stop. 830-880, Ol-trepč pa vese 10-11 stop. 740 do mirjena pa je prodaja živine za l 780, mantovansko rdeče 10-11 rejo, prašičev in perutnine. Po-1 stop. 700-720, Valpolicella Bar- vpraševanje po maslu se je zmanjšalo in že tako malenkostne količine razpoložljivega blaga, gredo težko od rok; cene so nekoliko padle. Trg s kon-serviranimi živili je v zadnjem času zelo živahen; zanimanje bodisi na domačem trgu kot pri izvoznikih, je precejšnje. Sadje, ki se je kot sveže težko prodajalo, je sedaj zelo iskano v sokovih. Trgatev gre h koncu; po zadnjem dežju je grozdje za vino precej pridobilo na sladkorju in alkoholu, kar bo znatno pripomoglo k temu, da bo letošnje vino po kakovosti odlično. ZELENJAVA IN SADJE MU.AN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Kostanj 60 do 100, fige 40-65, jabolka različnih vrst 30-40, delicious extra 30-45, hruške extra 100-115, I. 70-95, kaiser extra 110-120, Wil-liam extra 70-30, I. 40-60, hruške različnih vrst 30-40, grozdje 49-15, grozdje «Itaiija» - extra 110-125. I. 60-95, grozdje moškat 49-70, limone I. 80-120; suh česen (netto) 450-500, pesa 40-55, rdeča pesa 40-55, korenje krajevnega pridelka 30-45, od drugod 40-45, čebula od drugod 30 do 35, zelie 40-70, dišeča zelišča (netto) 200-250, svež fižol 70-115, koromač 80-95, fižol boby 60 do 190 sveže gobe (netto) 1400 do 1500. endivija 50-80, navadna solata 70-120, krompir Bintje u-vcžen 58-60, okrogel krompir Berimo 47-48, zelena paprika 30 do 50, rumena paprika 50-130, paradižniki 30-60, špinača 100 do 130, zelena 50-65, peteršilj 100-120, bučice 50-60 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci extra 820-850, prve izbire 750 do 800, navadni piščanci 300-330, zaklani domači piščanci izbrani 1000-1100, I. izbire 800-900, piščanci iz umetnih vališč I. 380 do 450, II. 320-350, uvoženi zmrznjeni piščanci iz Madžarske 400 do 450, danski piščanci 500 do 550, žive domače kokoši 650 do 700, zaklane domače kokoši 900 do 1000, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 500-550, uvožene zmrznjene kokoši 450-500, žive pegatke 950-1000, zaklani golobi I. 1100-12CO, žive pure 690 do 700, zaklane 900-1000, uvožene zmrznjene pure 400-480, živi purani 600-700, zaklani 700-850, uvoženi zmrznjeni purani 400 do 480, žive gosi 500-530, zaklane 550-560, zaklane race 450 do 500, živi zajci 480-500, zaklani s kožo 600-650, brez kože 650 do 750, uvoženi zmrznjeni zajci 550 do 570; sveža domača jajca I. 30-32, navadna domača jajca 26-28, uvožena ožigosana jajca I. 21-23, n. 17-19 lir za jajce. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA BERGAMO, živina za rejo: krave mlekarice 180-210.000 lir glava, krave prvesnice rjavo-gorske pasme 140-170.000, teleta 6 mesecev do 1 leta stara 55 do 75.000, teleta 12 do 18 mesecev stara 75-105.000, hrvatske kobile 75-85.000, konji 1 do 5 let stari 130-150.000, osli 50-60.000 lir glava; suhi prašiči 70-80 kg težki 450-470 lir za kg žive teže, 90 do 100 kg težki 430-440, 40 do 50 kg 490-510, neodstavljeni prašiči 20 do 25 kg težki 610-650, svinje 380-400. Klavna živina: voli I. 320-350 lir za kg žive teže, II. 280-300, krave I. 230-250, II. 160 180, junci I. 320-350, II. 280-300, biki I. 330-360. II. 290 do 310, teleta I. 630-650, II. 570 do 600; konji 230-260, žrebeta čez 1 leto stara 290-320, neod-stavljena žrebeta 3 do 4 mesece stara 390 410, osli 120-130 lir za kg. MIECNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz posnetega mleka 660-910 lir za kg, maslo iz smetane 840-870, maslo iz sladke smetane 810-830; sir sbrinz svež 480-490, uležan, 540 do 570, provolone svež 500-540, uležan 500-610, grana svež 450 do 500, grana proizv. 1961-62 640 dolino 10,5-11,5 stop. 780-800, Soave belo 11 stop. 810-830, Ra-boso 11-12 stop. 790-830, Merlot 11- 12 stop. 820-840, Reggiano 10-11 stop. 710-720. rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 850-900, moden-sko vino 10-11 stop. 710-720, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 690-710, rdeče 10-11 stop. 680 do 700, bel mošt 10-11 stop. 570 do 580, klasični toskanski Chianti 12- 13 stop. 400-440 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 745-765, Are-tino belo 10,5-11,5 stop. 755-775, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 705-725, rdeče 10,5-11,5 stop. 675 do 695, Barlettano extra 14-15 stop. 675-695, navadno 13-14 stop. 655-665, Sansevero belo 11,5 do 12,5 stop. 710-720, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10.600 do 10.800 lir stot, iz Barlette 10.100-10.300, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 675-685, rdeče 13,5-14,5 stop. 635-655 lir za stop/stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: laneno seme 11.300-11.500, koruza 4700-4800, riž 4000-4100. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 30.600-30.900, iz sončnic 30- 30.200, iz koruze 25.800-26.000, iz tropin 25.900-26.100, navadno olje iz kokosa 17.900-18.400, laneno olje za industrijsko porabo 23.700-24.000, ricinusovo olje 31- 32.000, iz soje 26.900-27.200. Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 34-34.200, iz sončnic 33.700-33.900, rafinirano olje iz soje 32-300-32.500, semensko jedilno olje I. 32.500-32.700. Oljčno olje: «lampante» 54.700 do 55.200, retificirano 58.200-58.700 lir za stot. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, takojšnja izročitev in plačilo, embalaža, prometni davek in trošarina nevračuna-ni. Fina domača mehka pšenica 6900-7150, dobra merkantile 6600-6700, merkantile 6400-6450, trda domača pšenica dobra merkantile 8750-9100, Manitoba 8700-8800; pšenična moka tipa «00» 9500-11.000, krušna moka tipa «0» 8900-9200, tipa «1» 8500 do 8600, fina domača koruza 5750-5850, navadna domača koruza 4100-4200, uvožena koruza 4150-4200, presejana koruzna moka 6800-7000, uvožena rž 6800 do 6900, uvožen ječmen 4350 do 5000, domač oves 4800-5400, uvožen oves 4800-5100, uvoženo proso 4200-4300. Neolušoen riž Ar-borio 7500-7900, Vercelli 7500 do 7700, R. B. 7300-7800, Rizzotto 7300-7600, P. Rossi 6900-7100, Ma-ratelli 7000-7200, Stirpe 136 6600 do 6800, Ardizzone 6600-6800, Ba-lillone 6600-6800; Oluščen riž Arborio 13.600-13.900, Vialone 13-14.000, Carnaroli 17-17.500, Vercelli 13-13.500, R. B. 12.100-12.500, Rizzotto 12.500-12.700, P. Rossi 12-12.300, Maratelli 12.200-12.400, Stirpe 136 10.400-10.600, Ardizzone 10.600-10.800, Balillone 10.500 do 10.600 lir za stot. KRMA MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4600-4900, seno majskega reza 4200-4400, II. reza 4200-4400, detelja 4100-4300, slama 1200 do 1300; krmne pogače iz tropin 4300-4500, koruzne krmne pogače 4600-4800; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6000-6100, kokosova moka 5400-5500, iz sončnic 5600-5700, iz surove soje 5900 do 5950, iz prepečene soje 6300 do 6400, iz koruze 4500-4600 lir za stot. PAPIR IN LEPENKA FLORENCA. Bel tiskarski papir 165-175 lir za kg, navaden tiskarski papir 155-190, bel pisarniški papir srednje vrste 160 do 195, barvan pisarniški papir srednje vrste 190-220, bel tiskarski in pisarniški papir srednje vrste 170-240, bel pisarniški papir finejši 200-240, navaden papir za embalažo 120-160, finejši 160-220, siva lepenka 60-95, zelo trda lepenka 130-140, fin bel kartončin 240-310 lir za kg. CAJ MILAN. Cene veljajo od uvoznika do grosista. Cejlon Orange Pekoe 1600-1750, Broken Orange Pekoe 1400-1800, Formoza Orange Pekoe 1300-1480, Formoza Broken Orange Pekoe 1230-1400, Indija Orange Pekoe 1600-1900, China Pekoe 1200-1300, Java O-range Pekoe 1500-1675. KAVA MILAN. IBC 940-1070 lir za kg, Santos superiore 1270-1290, Santos extra I. 1300-1310, Santos Fancy 1320-1330, Pemambu-co 1220-1240, Kolumbija 1350 do 1370 .Ekvador extra superiore 1210-1220, Venezuela 1430-1450, PerO naravna 1230-1260, Salvador 1400-1410, Gvatemala oprana 1390-1410, Kostarika 1390 do 1410, Honduras naravna 1210 do 1230, Haiti naravna XXX 1260 do 1280, S. Domingo Ocoa 1340 do 1350, Portoriko 1430-1450, Kamerun 1040-1060, Kongo naravna S B 1020T040, Slonokoščena obala 1060-1080, Gimma 1250 do 1260, Harrar 1280-1300, Kenija 1460-1480, Java 1200-1240, Malezija AP/1 1010-1030, Hodeidah 1370-1390, Sanani 1360-1380 lir za kg. Razvoj italijanske železarske industrije V času od januarja do septembra tega leta so italijanske železarne proizvedle 7,020.000 ton jekla, to je 3,4 odst. več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta, ko je proizvodnja dosegla 6.785.000 ton. V začetku leta je kazalo, da se bo letošnja proizvodnja dvignila nad lansko vsaj za 7 odst., poznejši podatki pa so pokazali, da se je konjunktura nekoliko pokvarila, deloma tudi zaradi stavk delavcev. Proizvodnja surovega železa je letos dosegla do konca septembra 2,617.000 ton, to je 15,4 odst. več kakor lani v istem času (2,268.000 ton); v prvih devetih mesecih je Italija uvozila manj železa iz tujine (letos 217.000, lani 492.000 ton), toda mnogo več pločevine (letos 1,393.000, lani 970.000 ton). VEČ NERJAVEČEGA JEKLA V Milanu obstaja industrijska skupina INOX, ki proučuje možnosti nadaljnjega povečanja proizvodnje nerjavečega jekla. V zadnjih desetih letih se je ta proizvodnja povečala desetkrat; lani je izdelava nerjavečih končnih izdelkov dosegla 42.000 ton, celotna potrošnja pa je znašala v Italiji 75.000 ton. To ustreza 1,5 kilograma na glavo (v Zahodni Nemčiji 4,9, a v Franciji 4,6 kg). ITALIJANSKE JEKLARNE FALCK IN SIDMAR Iz Bruslja poročajo, da so bile jeklarne Acciaierie e Ferriere Lombarde Falck pooblaščene, da s 5-6 odsto sodelujejo pri kombinatu v Zelsate v severni Belgiji, ki ga bo postavila skupina STDMAP. Pooblastilo za to je dala Jeklarska in železarska skupnost. SIDMAR je sindikat evropskih premogovnih in jeklarskih družb (Arbed-Luksem-burg, Cocquerill-Ougree-Belgija in Schneider-Creusot v Franciji). Jeklarne Falck sodijo med najmočnejše uvoznike Jeklarske skupnosti. V bodoče bodo lahko nabavljale jeklo pri novem podjetju SIDMAR, kjer bodo nabavljale jeklo tudi neapeljskim ladjedelnicam Cantieri I-taliani; delnice teh so povečini v rokah skupine Falck. DODATNI UVOZ SUROVEGA ŽELEZA IZ JUGOSLAVIJE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za «dodatni» uvoz surovega železa iz Jugoslavije za 50 milijonov lir. Blago bodo italijanska podjetja uvozila čez Trst in sicer «čez carinarnico*; po tei poti prihaja že zdaj mnogo železa, zlasti iz Siska v Italiji. tSCnUt KMEČKE ZVEZE VALUTE V MIT ANU 8.10.62 16.10.62 Amer dolar Kanad. dolar Nemška marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar <100) 619,80 619,80 573.00 573,00 154,95 154,85 125.05 126,20 143.35 143,55 24.00 24,00 1735,50 1738,00 6100.00 6125,00 5600.00 5650,00 707.00 708,00 60.00 64,00 BANKOVCI V CURIHU 16. oktobra 1962 ZDA 11 dol. ) 4.30 Anglija (1 funt št.) 12,20 Francija (100 n. fr.) 88.UU Italija (100 lir) 0,693 Avstrija (100 šil.) 16.60 ČSSR (100 kr.) 13,00 Nemčiia < 100 DM) 107,00 Belgija (100 b. fr.) 8 60 Švedska (100 kron) 83.00 Nizozemska (lOOgold.) 119.00 Španija (100 pezet) 7 05 A -gentina (100 pezov) 2,50 Frppt <1 eg. funt) 6,50 Jugoslavija GOO din.) 0 46 Avstralija (1 av. funt) 9,50 MEDNARODNA CHICAGO TRŽIŠČA 26.9.62 8.10.62 16.10.62 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 2053/» 203,/a 20574 Koruza (stot. dol. za bušel) . . • . 1073/s 106,/4 1057s NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 31.— 31.— 31.— Cin (stot. dol. za funt) .... 108.87 108,75 108,50 Svinec (stot. dol. za funt) . . , e 9.30 9,50 9,30 Cink (stot. dol. za funt) . . . 11.50 11,50 11,50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24,— 24,— 24,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 79,— 79.— 79,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 34.95 34,90 34,90 2ivo srebro (dol. za steklenico) 192,— 192,— 192,— Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . 33.50 33,50 33,50 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . 234'A 234 ,/4 234 7, Cin (funt šter. za d. tono . . . • , 850V2 852,— 851.— Cink (funt šter. za d. tono) . . 647* 63 V" 6674 Svinec (funt šter. za d. tono) . • • 527« 52 1/z 5274 SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 1188.— 1208 1208 Na mednarodnem trgu s su-1 tinke dolarja za funt proti ta-rovinami se cena srebra še ved- kojšnji izročitvi. Volna vrste no dviga. Cena cina je padla na neobičajno nizko raven, medtem ko sta svinec in cink ohranila čvrsto kvotacijo. Cena kavčuka popušča. Volna se dobro prodaja, medtem ko popušča zanimanje za bombaž. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 12. oktobra nazadovala od 203 3/4 na 203 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Cena koruze je tudi popustila, in sicer od 106 3/4 na 1051/2 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je cena sladkorja popustila od 3,20 na 3,18 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na trgu s sladkorjem vlada negotovost. Pričakujejo, da bo pridelek sladkorne pese v Evropi precejšen, hkrati pa opazovalci o-pozarjajo na posledice kubanske blokade. V Ameriki se pristaniški delavci menda pripravljajo na veliko stavko. Kava v pogodbi «B» je popustila od 32,88 na 32,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Tudi cena kakava je nazadovala, in sicer od 19,62 na 19,20 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. VLAKNA V New Yorku je bombaž ohranil prejšnjo kvotacijo 34,90 sto- Cene tujega premoga v Italiji Medministrski odbor za cene je sestavil nov cenik za premog, ki ga Italija uvaža iz tujine. Nove cene so že v veljavi, in sicer se nanašajo na metrično tono blaga, dostavljenega pod pogoji cif v pristanišča na Severnem Tirenskem morju: ameriški antracit 40-60 mm 11.990; 20-40 mm 11.380; 10-20 mm 10.430 lir za tono; premog za koks 9.030-8.110, droben 7.830; petrolejski koks 13.500; poljski premog 30 mm 8.310, 16-31 mm 6.530, 8-16 mm 6.410, droben 5.770 lir; če-škoslovaški premog 10-30 mm 6.470 (po morju) in 6.160 (po kopnem); ruski premog (cif Ti-rensko ali Jadransko morje), antracit 25 mm 13.990, drobnejši 11.470, čisto droben 7.660, premog za plinarne 7.030 lir; južnoafriški premog, antracit 30-60 mm 11.410 lir za tono cif Tiren-sko morje. Poravnajte naročnino! Vino pri nas in po svetu O razširjenosti vinske trte imamo večkrat napačne pojme; mnogi menijo, da uspeva vinska trta le v Evropi. Drugi zopet pravijo, da imata samo Italija in Francija dobra vina. Kako je v resnici? Francija in Italija sta najpomembnejši proizvajalki vina, ker posedujeta naj večjo vinogradniško površino in imata največji vinski pridelek, prva okrog 1,5 milijona hektarov vinogradov s pridelkom 60 milijonov hi, druga okrog 1 milijon 700 tisoč hektarov s pridelkom 50 mil. hektolitrov vina. Njima sledi Španija, ki ima nekaj manj vinogradniške površine kot Italija (okrog 1 mil. 620 tisoč ha), a znatno manjši pridelek (okrog 21 mil. hi). Tudi druge srednjeevropske države se bolj ali manj ukvarjajo z vinogradništvom. Jugoslavija je na petem mestu in se njena vinogradniška površina suka okrog 300.000 ha, a pridelek prekaša 7 mil. hi Skupni pridelek vina na evropski celini znaša okrog 168 milijonov hi. Za Evropo je druga največja proizvajalka vina Amerika (Severna in Južna). Združene države pridelajo na svojih 350.000 ha 4 milijone hi, Argentina na 157.000 ha pa 7 mil. hi vina. Vse ostale vinarske dežele (čile, Brazilija, Uragvaj, Peru in Mehika) pridelajo na skupno 160 tisoč ha nekaj nad 5 milijonov hi vina. Tudi Kanada in Bolivija pridelata nekaj grozdja, a prva pod steklom (okrog 100.000 ha), ki ga potroši v svežem stanju, Bolivija pa ima razmeroma skromno površino vinogradov v višini do 2500 m nadmorske višine. Skupni pridelek celine znaša okrog 16 milijonov hi. Na azijski celini — domovini trte — prednjači v vinogradništvu Turčija, ki prideluje na površini nekaj nad pol milijona ha vinogradov okrog 180.000 hi vina in 7 milijonov stotov grozdja za rozine (največji izvoznik rozin). Sirija (proizvaja grozdje in rozine), Ciper, Libanon, Iran (Perzija), Izrael, Jordanija, Japonska in Malta pridelajo (na okrog 200.000 ha) okrog 350.000 hi vina. V Afriki je kot vinarska dežela na prvem mestu Alžirija s svojimi 365.000 ha vinogradov in nad 18 milijonov hi vina. Južnoafriška unija, Tunizija, Maroko imajo 115.000 ha trt in 2 milijona 800.000 hi vina. Tudi Avstralija ima pogoje za to kulturo. Z racionalno urejenim vinogradništvom zna avstralska zveza (Angleži) nride-lati na 50.000 ha malone 700.000 hi vina, okrog 120.000 stotov presnega grozdja in 300.000 stolov rozin. Od skupne količine vina okrog 200 milijonov hi odpade na Evropo okrog 168 milijonov hi in če prištejemo še nad 1/4 milijona ha vinogradov na tej celini, ki pripadajo Rusiji, se ta količina še poveča. Vse ostale celine imajo 40 milijonov hi vina (razen presnega grozdja in rozin). Rekli smo, da je Jugoslavija kot vinarska dežela na petem mestu. Za to ima vse pogoje, ker spada k južni polovici Evrope, to je v podnebje, kjer u-speva trta. Slovenija ima posebno posrečeno lego; julijska toplota zajame vse vinorodne predele (štajersko. Dolenjsko, Vipavo, Brda). Poletni in jesenski minimum padavin v juliju in septembru pa ugodno vpliva na razvoj trte. Zato dosežejo vina pravilno razmerje med sladkorjem in kislino in imajo še druge pogoje za dobro kakovost Na mednarodni razstavi vin v Ljubljani so jugoslovanska (predvsem slovenska) vina zavzela po kakovosti prvo mesto in odnesla največ odlikovanj v svetovnem merilu. Vinogradniška površina se povsod in tudi v deželah z bolj razvitim vinarstvom širi, a največ novih trtnih nasadov napravljajo v Rusiji, kjer je tej kulturi odmerjena razmeroma majhna površina (nekaj nad 1 milijon ha). To površino nameravajo v nekaj letih skoro podvojiti. Rusi nameravajo kmalu doseči tretje mesto v proizvodnji vin. Ne raste le potrošnja vin, ampak tudi namiznega grozdja, rozin in sadnih sokov; slednje proizvajajo zlasti Francija in ZDA, a to znaša komaj 1 odstotek vinskega pridelka. Poraba namiznega grozdja se širi tudi v Italiji. Vzporedno z boljšanjem gospodarskih in socialnih :-azmer bo rastla tudi potrošnja mrozdja oziroma vina. Zato države pospešujejo vinogradništvo. Na našem ozemlju se vinogradniška površina in vinski pridelek krčita, čeprav imamo tudi mi za to stroko odlične pogoje in pridelamo vina odlične kakovosti. Tudi je dosedanja praksa pokazala, da se ni bati konkurence in je možno vnovčen j e pridelka po primerni ceni. Je pa res, da sedanja (stara) ureditev vinogradov ne ustreza naprednim zahtevam in je oskrbovanje drago, oziroma hektarski donos premajhen, naprava novih nasadov pa draga. Ne- TVRDKA SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ TRST • Riva Grumula 6-1 - Tel 37-004, 55-689 Transadrhi ». H. A. IMPORT . EXPORT TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije dvomno pa je glavni vzrok padanju našega vinarstva v podcenjevanju kmetijstva na splošno in zaposlitev v drugih dejavnostih. _________ )■ f- Kmetje še čakajo Naši kmetje še vedno čakajo, kaj bo država sklenila glede pomoči kmetijstvu, ki ga je tako močno prizadela letošnja dolgotrajna suša. Tržaška hranilnica in trgovinska zbornica sta že podelili nekaj denarnih sredstev za delno kritje velike škode, zdaj kmetje pričakujejo, da bo vladni generalni komisar sprejel podoben ukrep ter bo država podelila poleg denarnega prispevka tudi vrsto davčnih olajšav prizadetim kmetom. Vse te u-krepe pa je treba sprejeti takoj, sicer hudo živinorejci prisiljeni razprodati svojo živino mesar jem. Zima se že bliža in položaj je vedno bolj resen. Zdravo grozdje . manj mošta V prejšnjih poročilih mo že omenili, da je letos grozdje povsod bolj zdravo kakor prejšnja leta in da bo vino dobro; toda vsi vinogradniki, toliko 1 olj pa tisti, ki imajo vinograde v kra-ških legah, se strinjajo v. tem, da je grozdje dalo manj mošta, kakor so pričakovali. Vsega ni mogel popraviti niti dež, ki je prišel precej prepozno. Jagode so sicer debele, toda preveč mesnate so, da bi lahko dale dovolj mošta. Na Srednjem Vipavskem, kakor na primer na Gradišču, so odkupovali od kmetov grozdje za mošt po 4 dinarje za stopinjo sladkorja; povprečno ima letošnje grozdje mnogo sladkorja, in sicer okoli 18-22 stopinj. PRIDELEK VINA V ITALIJI Zadn;e cenitve vinskega pridelka govorijo o pride'.