I $ • OjQS 9 IP TJ^ìè O I I G L A S I L O S L O V E N S K E G A K L U H E L B O U R M E LETNIK VII. 1962 VESTNIH ŠTEVILKA 4 APRIL SLOVENSKA BESEDA Za otvoritev razstavo slovenskega zamejskega tiska v Torontu, Canada, ki jo bila 24. februarja, jo pisatelj Karel Mauser sestavil ogovor, ki je po svoji tehtnosti vreden, da ga pozna siršaslo-venska javnost. Glasi se: Dragi prijatelji! Mesec februar je mosco dobrega tiska, meseo vzletu, ki naj bi bil posvečen tistemu delu človeškega življenja, ki je sicer zelo naraven, pa se vendar lahko na poseben način dotika tistega, proti čemur gremo vsi - večnosti. Večnosti v tistem polnem pomenu besede, ko telo zgubi svoje napake, ko prestanejo in se umirijo beam napori človeškega gibanja in se iz lupine sprosti auh, večno nemirni duh, ki je plahutal v trohljivi skorji našega-zivljenjado zadnjega diha naše smrtnosti, do zadnje hladne solze, ki jo^je slovo stisnilo iz telesa. Ce gledamo mesec dobrega tiska skozi to prizmo, potem bi mogli vse ljudi razdeliti v dvo veliki skupini s V ljudi, lei žive od samega kruha, in v ljudi, ki živo tudi iz besede, iz te svetle is-.cre kruha, ki je zmožna življenja, ki se neprestano spreminja, ujeti v izraz, v nokaj, kar ostane, ko bo redko še kakšen človek -ziv. Kakor so nam ostali papirusi in hieroglifi, kakor so se ohranile v kamen vsekane, v glino vrezane in na pergament napisane besede,^tako bodo za nami ostale knjige, revije, časopisi, članki m .lancici. Naà no bo več, niti pepela za nami, naš duh, naša misel, nasa hrepenjenja, naše želje - to bo ostalo v črkah, v slovenskih črkah, v slovenski besedi, v duhu, ki smo ga v svojem življenju skrili pod pisano ali tiskano črko. a Duh! To, je bistvo in srčika v mesecu dobrega tisica. Vračanje k u.uhu, vračanje k osnovi, vračanje k človeku, ki je zavoljo omahljivosti lahko slab in beden, pa se vendar še krčevito oklepa tistega, kar ga vežo z večnostjo - dulia. Morda ni naključje, da je ta mesec dobrega tiska tudi mesec luči, mesec dobre vdano r/oreče sveč-ce. Svecnica dajo ton temu mesecu in če priključimo drobnemu tre-potu svece se nenehno utripanje človeškega dulia, potem bi morali reci, da je mesec februar eden najlepših v letu. Luč in duh. Dragi prijatelj, če pogledamo okrog sebo iife pogledamo tudi -vase, so bojim, da bomo morali priznati, da jih je danes že več,ki ^ive^samo od kruha in da peša peščica tistih, ki žive .od kruha in besede. Bojim se, da smo se odtrgali od osnove, ki bi nora mo^la u-ravnovesati. potrebo po kruhu in besedi in da se čezdaljo bolj nagibamo samo h kruhu, k temu, kör hrani naše telo. Beseda sameva v kot potisnjena in njen klic plava mimo ms. Bevije se mučijo z do-nciti m umirajo, knjige mrtve leže na policah, duh govori samemu fa e tu, ka,£or a^ nima ničesar več povedati. Med nami se nevarno širi. bolezen brezbrižnost do besede, tisoč let stare zapisane slovensko besede. Po tisoč lotih natì nima več kaj povedati, naveličali smo se je, kot se džungelski rodovi svojih starih očetov, ko jih v dneh starosti, ko vidijo, da se jim bliža konec, poleže na nosila i n jili zanesejo n?. gozdno jaso, da zobje zveri končajo njih starost. (Dalje str. 6) PO VIKTORIJI... ■~"-J^~~~,=i=======':=====—-==» p. Baz ili J of m * Komaj smo za sabo pustili božične praznike, že ie vrata potrkala VJSLIEA NOC. Vsem članom Slovenskega kluba in vsem ostalim bralcem vestinka ter rojakom po S ni Viktoriji izrekam iskrene velikonočne čestitke Na i bi ne bilo slovenske družine med nami, ki bi preživela £e praznične dneve kot bi Kristus nikoli ne živel? trpe? In umrl, pa za nas tudi vstal. Praznovanje velike noci Si sa mo brez vsebin ska tradicija, ki nič nepomeni. smo S I 'ereènì°lVen^0m°o bo^ ^ ^-vTbo! * Isti pozdrav lahko v velikem tednu berete tudi sredi iVieloourna v našem domačem jeziku. V Royal Arcade ie od ponedeljka do velike sobote faster Show", kjer razne narodnosti razstavljajo in med ostalimi seveda^udi So! se ".J °Ve?Ski Je bil P°vabljen k sodelovanju ter sanice Tp i'rance Benko je cel dan risi pi! sanice Je res, da se nikoli ni odrekel Drošnji, četudi ie bila izrečena zadnji trenutek. Iskrena zahvala nnemu kako? tudi ostalim, ki so posodili razstavne predmete. * Kak^ T "^di letos tradicio-Kam lohn ni velikonocneGa ponedeljka ne bo odpadel. Kam o bodo olovenci to pot mahnili, pa boste v erjetnobra- bi se i^ptT'^^ rasne dolžnosti kličejo drugam, četudi krat na izle+ti Vp^6 821 " ^ p0mnim' kda^ zadnji- x^rax na izletu. Vedno mani ne nroqtp onon - -, se boste dobro zabavali. J Proat&^ casa. ~ «o., upam da * felu- T naŠ±h Sl0venskih družinah v temle . . Dne^ 24.februarja smo krstili GRJOGORJA MILAFA "'anca 1ina/^CRA iniad%- Kotlušek, Ä JiiuAi\iCA, sinka toarjana BUBNIÒA ig Kar ije r.ioles - THp nT marca sta v Bell Parku krsòevala Helmut MAY2R (s bv?iLH cetom začetnik m lastnik IravljiSne dežele v n k- °D1f S-,1 na ÌZletU °tr0C1 Slovenske šole) in MarL 1 m d0blla sta DCU&LASA. - A'asledn i dan sta v Ke, ponesla prvorojenko MArÌjg" J-^iiK in matilda Munđa, đooim je v Bell larku oblila na vođa BHAMSA sinka Janeza IV« inBogomlS r SSb. 4 Ì^tTF^-J*1 ( ±udi pri MariJi Pomagaj) krščen ROBERT Ulit JAN, Sin Starca L Ji SU OVCA in Zlate r.Skumavec, nasled- njlAJanv Pa Prav tam ü3TH.uR MAJDA, hfei» Štefana TSNELIJA in Ade Marije r.Pribac. - V družini Karla RAz,B0R3KA in Julije r.Baric je zajokal ALx.KoAND^K KAM,ki smo va krstili dne 31.marca v Pascoe Vale. - Ene 7.aprila je v Yarraville S?TA-a,^VT!na HM™A i" Slavice r.Lad ovac dobila ime M-R1JA_LIDIJA, naslednji dan Pa v Bell larku hčerka z,vonka OUXjjd nin Ane r.Butala ime KATARINA. - Razume se, da želimo vsem skupaj obilo sreče v življenju' * line 24. februarja sta se v Carltonu poročila Prane CrxtL in Marija Z CRM AK, oba doma iz fare Trnje. -Dne . sta S1 v "»• Brunswicku obljubila zvestobo MIRKO ZiM IjjARIC m Terezija KUNST, ženin iz Sabotincev, nevesta ÌLÌ.^can'" YJarraville pa sta se vzela dva iz jelšanske fare: Ivan MRA m Pavla ISKRA. - Dne 10.marca sta si v Bell iarku obljubila zvestobo Franc PAVLOVIČ ( doma iz Bu-vasi) in Barica VAKCA3 (iz ParkaŠiČev). - Dne 17.marca sta bili dve poroki v North Brunswicku: Marija C3RG0LJ iz oiivja je postala Žena Canu Aleksandru MJ3DA (po rodu Albanec), Marija BALIGAÖ iz Ižakovcev pa Pilipu ČULIĆU, po rodu Hrvat). - Naše čestitke novim mladim parom' * Kakor čitam po slovenskih listih drugih zamejskih držav,kjer žive naši izseljenci, je izdaja prve slovenske knjige v Melbournu le dobro odjeknila. Zlasti Argentina ki s svojo Kulturno Akcijo izdaj- največ in nai-boljse knjige v zamejstvu, je naš korak pozdravila in nam iz srca cestitala. Torej si počasi le utiramo pot najpren-cetudi smo še precej daleč za drugimi našimi izseljenskimi skupinami po svetu. - Za božič smo avstralski Slovenci do- lilì X!P° /l°vensk0 božično ploščo, kar je tudi omembe vreden dogodek, za letošnjo veliko noč pa je prav tako v bydne^u m na pobudo p.Odila izšla slovenska VELIKONOČNA 11.UO0A. AO boste to brali, jih bom imel 50 izvodov v rokah' : t0, s® pravi, da jih bo hitro zmanjkalo, kot je tadai Dozicnih. Je iste velikosti in iste cene kot božična, lepa vsecme pa menda tudi in vredna priti v verno slovensko n IS o « J.asi odbojkarji se bodo v nedeljo (15.aprila) pomerili s Poljaki. Kakšen bo rezultat te prve "mednarodne- igre, bomo poročali prihodnjič. Obenem vabim vse iante,^ki jih veseli odbojka, da se prijavijo v našem ho-±aGua Hall- Radi bi organizirali močno moštvo. Po tisno^ letih, se nam ne zdi več- vredno prisluhniti staremu viru, se nam neradi več vredno dvigniti oči k sladki besedi, ki je Blovenski človek noko-o .ganjen ponavljal za skromnim menihom ob Vrb-skem jezeru, ko jo je zapisaj. za očitno spoved. Izpovem se ... Mi nimamo ničesar več izpovedati, mi, ki mislimo, da se pri kruhu, s kruhom in za kruh odvija človeško življenje, mi se izmikamo in gremo od lastne besede, ker mislimo, da bi ji sicer bili dolžni kaj dati, ker smo se v njej rodili in v njenih besedah bili krščeni. Bojimo se, da ne bi terjala svoj obulus, svojo desetino, ki ji pritiče Kakšna strašna bednost in kakšna praznost se nas oprijemljeI In. plašno hitimo pokrivati s prstjo izgovorovše zadnje bleščanje duha besede na svojem dnu. Postajamo zasuti vodnjaki, ki bi morali b i ti polni dobre in sveže vode. Nalašč z-robatim kamenjem zasipamo vodn o žilo, da teče drugam - naj teče, kamor hoče, kaj nas brigat K-a j vraga boš na-tujem z domačo besedo, kaj boš z revijo, Ica j boš s slovensko knjigo? Denar mečeš prpč, ničesar nimaš pokazati, ko je venda? toliko drugih potreb, s katerimi si lahko olajšaš življenje in si ga napravijaš komodnega. Zasipavamo dulia, postajamo bedni grobarji svoje lastne besede , ker smo se zverižili, ker so nas čezdalje bolj oprijema sironsko petje tujine in gmotnih vrednot. Kitimo se s tujim ovetjem, mi, sinovi tršatih gorenjskih gora, sinovi in hčere lepih slovenskih dolin, otroci trdega notranjskega sveta, mehkih belokranjskih ravnin in šta -jerskih goric. Mi, otroci dedov, ki jih ni zmogel ni hudič, ne birič vdano capljamo za pavjim perjem, kakor da nas je že sram dati za klobuk petelinje pero slovenskega puntarja, ki ga niso pritisnili k Üom niti bici valptov, niti globoke grajske ječe. Vse preveč rasto med nami Blaži Bregarji, vse premalo je Žalarjev in Siv. Živeti, dobro to postaja naša parola in za to parolo se zvrščamo v pogrebni sprevod Za svojo domačo besedo. Ce bo šlo z našo besedo naprej v tej smeri, bomo še redki tisti, lei bomo na zadnjo uro pred tronom slovenske besede dvignili roke v pozdrav s Avo, materinska beseda, umirajoči te pozdravljajo. Zde se vam pretirano te besede, toda na žalost niso, §ragi prijatelji. Z iskreno bolečino gledam na propadanje besede med nami. Vedno sem jo ljubil, vedno sem ji želel streči in ji vdano po svojih močeh služiti. Bridko je misliti, da vsa naša emigracija z veliko muko in žrtvami posameznikov, še izdaja toliko in toliko slovenske literature. Koliko je inohorjanov med nami? Koliko jih je zlasti med inteligenco, ki kupuje knjigo slovenske kulturno akcije, KURAMA in Studiae Slovonicae? Kdo kupuje revije, kdo naroča slovenske časopise? Volani da no more vsak vsega, toda koliko je slovenskih družin, ki sploh nimajo ničesar. Ne mohorjevih knjig, niti slovenskega časopisa. Ne govorim nocoj zato, da bi komu vsiljeval svoje mnenje, da bi koga silil, naj naroči to ali ono. Prva postavka, s katero gledam na celo našo emigracijo in njeno življenje je: Vsi smo Slovenci. To je naše bistvo. Druga postavka ima lahko več vej. Na kulturno in politično ^bb-dočnost Slovencev morda gledava različno. Ti imaš svoje mnenje in jaz svojega. ( Dalje str. 7.) Mod nama so miselna trenja, toda moja misel in tvoja misel je v skladu z moralnimi principi, tudi ti veruješ v dulia, v besedo, v ljubezen. Zavoljo toga ti bo morda bližja revija in časopis in knjiga, k i potrjujo tvojo misel. Sozi po tem, kar ti jo ljubo, v korenini sva skupaj. Oba so stikava v domači zemlji, v zgodovini njenega trpljenja in njeno slave. Stillava se v besedi, v upanju, da bova nekoč z vsemi Slovenci stala v večnosti, ker bodo naša miselna trenja dobila popolno spoznanje. Tedaj -bomo vse razumeli, razumeli bomo drug' drugega, zakaj tedaj no bo več preteklosti no bodočnosti, tedaj bo vse sama presijana sedanjost. Dragi prijatelji, ne bi želel biti predolg. Z iskrenim zaupanjem se obračam na vsakega izmed vas, da bi pustil nocoj prostor v svojem srcu za slovansko b..sedo in če jo je zgubil, da tava mimo njega da bi jo ljubo prijel za roko in pripeljal v svoje srce nazaj. Da bi ta beseda, ki že tisoč lot poji slovenskega človeka, mogla spet pronicniti -vate, da bi skozi to besedo kot skozi brušeno- steklo glodal nazaj, svoje bedno otepanje z življenjem. Majhna b o morda slika, ki jo boš vidol, todej, lopa bo in tvoja bo, v njej bo vso tisto, kar bi v življenju morali iskati. Mir, preprostost, ljubezen, upanje in zaupanje drug v drugega. In to je bistvena naloga našo besede. Da 1 ££n posredujo duha, ki ms pripenja m večnost in da mm prižiga luč, s katero si svetimo po gazoh tujega sveta. Haj bi k temu cilju vsaj malo pripomogla tudi vaša raz -stava dobrega tisica. K, M. UPRAVNEMU ODBORU S_K_K : (Pismo iz Toronta, Can.) Z vesoljem sva pfcojola Vaše pismo tor komaj pričakovano prvo slovensko knjigo izdano v Avstraliji. Najlepša hvala! Našemu-mladomupes-niku g. Pribacu pa izrekava iskrene čestitku k bogati zbirki izbranih verzov. Želiva mu tudi v bodočo veliko uspeha. Saj je priznanje, ki ga je izrazil znani slovenski pesnik in slavist, profesor Tine Debeljak res veliko. VaJjl, odborniki pa čestitava k napredku, ki ste ga pokazali z založbo to lope slovenske knjige. Se posebno sva bila vesela, da je knjiga priromala šo pred časom za prvo razstavo slovenskega zamejskega tiska, ki se je vršila- v Torontu. Toplo nama je bilo pri srcu, ko sva stopila v lepo .okrašeno, dvorano, kjer so poleg drugih napisov veliko črk o jasno zaznamovale tudi: TISK IZ AVSTRALIJE. Nismo sicer imeli veliko gradiva na razpolago, vendar se je sleherno oko ustavilo tudi ob našem tisku (Vest-nik, Misli in monda najmlajša slow venska knjiga na razstavi, pesniška -zbirka Bronasti tilkač). Na razstavi, ki je trajala dva dni, je bilo veliko razstavi jalcev. Tulca j smo i-rneli priliko videti vse mogočo knjige, revijo in časopise naše emigracije iz različnih kontinentov. Bilo jo res lepo. Se prav posebno nas je ganil govor našega-znanega pisafr telja Mauserja, podan na Kulturnem večeru, posvečen slovenski besedi« (Govor pisatelja Mauser ja je objavi: ljon v Vestniku pod naslovom Slovensko. beseda.). Takoj ko dobiva pošiljko knjig, bova začela s prodajo. Vložila-bova najin prosti čas za čimvečji uspeh. Vi, dragi rojaki, pa le korajžno tako naprej, saj Vašemu, napredku se rojaki kot na avstralskem tako na ameriškem-kontinentu veselimo. Pozdrav SKK-u! Jožica-in Stanko Sajnovič. Velikonočna epistolas JAZ, BRATJE, PA VEH ZA DOMOVINO Pred pol stoletja je o teb pisal Cankar; 0 domovini, o narodu, in pred več kot sto in par desetletji je domovini spletal vence svojega trpljenja Prešeren. A danes v drugi polovici XI. stoletja, ko nam je domovina in narod postalo posmehljivo sentimentalno čustvo, kličemo eden drugemus osebno, strankarsko, brutalno človeško s - Jaz bratje, vem za domovino i Mi, bratje, vemo za domovino. Prod sto leti je narodu o^ čital Levstik,v svojem sonetu naša nesreča, opičje obnašanje m pos nemanje v prizmi potujeovanja. In kdor bi nam danes to zabrusil v mazil jeni obraz II. atomskega stoletja, bi ga kamenjali! Ker» Mi. bratje, vemo za domovino! Mit bratje, vemo za narod! Mi,:bratje, ne veno ničesar! Mi, bratje sploh ne mislimo ničesar. Nam, bratje je domovina še samo sentimentalen spomin. Nam, bratje, je ves naš narod In njegovi tisočletni elementi govno! Gledam ga slovenskega laneta, ki je danes sprolet,jriaziran, kako mi stopa nasproti. Čudim se, kje je dobil toliko um-:,, ko me pozdravlja z besedamis Kaj, kaj bomo mi reve! Naši izleti naše zabave, naše pri reditve, naše zamejsko narodnostno družabno in kulturno življenje, pa naš domač Človek, ki te bo ob priliki le opeharil in ki ti ne bo dal besede vredne človeka! Kaj vse! Poglej tujino, poglej njeno cvetje! Nisem več toliko neumenj pol sveta sem dal čez ramo." Odhaja. In on? Ozrem se na slovenskega podjetnika ? s narod mu je v njegovem podjetju, v njem mu je lo delovna sila izklita iz klena rasti naroda . To je zanj narod. Ha, mož podjetnik, mož besede; Na-spodnji šobi-mu visi narod, ko leze vens Naše je le .naše! . - Požiram slino, ko. slišim slovenskega intelektualca: kaj je bil _ Prešeren, kaj je bil Cankar. Religiozen, komunist? In boj mrtvih boosed brez koristi. Prešeren in Cankar, tebi in meni, nara vsem: Jaz bratje pa vem za domovino! Midva veva za domovino, za tisto slovensko domovino, ki je brez praznih besedičenj, ki jo dokazana? za tisto slovensko domovino, ki je slovenska, brez tistega zatognjenega e, in domovina brez tistega dolgega piskajočega i! Najin narod nama ni bil v podsmehu nikoli, i i cama bil v koristi nikdar in niša bit ni bila v praznini besede nikakor j beseda je bila tlakovana z dojahji! Bratje, ni beseda domovina,fraza, ki jo lahko z jezikom tolčeš ob razprte zobe! Domovina. - naša .mati! Ona je vredna tisočerih žrtev. Njeni zakladi so vrednejši kot puhla stvarnost člo voške domišljije. Ona - naša mati je puls našega- življenja. Moža, giganta slovenskoga naroda, sta krvavela v trpljenju za domovino in vendar sta jo božala po mladostnem licu starke. Mar mi, ki jo sujemo z okovanim obronkom škornja in kličemo s Mi vemo zate! Mar smo mi res tisti, ki vemo za domovino? Ceniti tisto nepoplačljivo kar ti je dala in pozabiti vso tisto kar^si pretrpel pod parolo domovine, se pravi vedeti za domovino3. Mar boš od. matere zahteval večjo doto kot ti jo more dati!? . ^ Njena Velikonočna epistola nam, njenim otrokom, ni njeno vstajenje, temveč vstajenje nas, da vstanemo in ponesemu dobrodelni dar njene dote k blagoslovu. In ta dota naj rodi dobre, plemenite sadove -plemenite matere! ("in.) XZ-." PXi AR n E S K If *** Sporočamo elanom SKM, da je članska zabava bila prestavljena na poznejši datum. Kraj in datum Vam bomo pravočasno javili. *** Na pustni zabavi, dne 3. marca 19^2, v Prahran Town Hall so bile nagrajene tri najlepše maske. Po daljšem ocenjevanju je petčlanska komisija podelila nagrade sledečim: Prvo nagrado je dobila gdč. .mica MOLAN, drugo nagrado je dobil g. Jože JANEZIČ in tretjo nagrado je komisija dodelila malemu Mladenu PLACKO.JDlani^ocenjeval ne komisije so bilis gospodje Joče GRILJ, Alojz JAN2EK0VIC in Ivan PROSENAK ter gospe BOLE in MESAR» *** Moomba Fostival je za nami. Ostal je še samo lsp spomin, ki ga A melnbourski Slovenci lahko zapišemo- in obranimi med svojimi do- godki napredka. Na Festivalu smo bili zastopani kar trikrat. Sodelovali smo pri Miss Moomba Competition, International Midley in pri povorki skozi mesto, kjer je sodelovalo 28 narodnih noš. Slovensko narodne noče so zbujale veliko pozornost pri avstralski publiki. Ne bo odveč, če povem, da so ravno slovenske naredno noše bile posnete od novinarjev in foto-reporterjev GEOGRAPHICAL NATIONAL MAGAZINE iz ZDA. Med .krajšem pogovorom z novinarjem, mi je med drugim dejal: "Your national costumes are outstanding and very atractive." Povedal je, da delajo za publikacijo o Avstraliji, njenih naravnih lepotah in narodnostih živečih v Avstraliji. Lahko smo ponosni, da smo ravno Slovenci želi, morda nepriča -kovana, priznanje pri avstralski javnosti. To je dosti jasen dokaz, da smo pretrgali tiste niti, ki so nas nekdaj ovirale ter spletale med nami mreže. Pokazalo se je, da s skupnimi močmi in s sodelova — njem žanjemo večje uspehe in bomo želi še večje v prihodnosti, če bomo znali med nami samimi pravilno uporabiti besedo SODELOVANJE. ZA USPELO SODELOVANJE NA MOOMBI FESTIVALU SE UPRAVNI ODBOR SKM najtopleje zahvaljuje sledečim osebam: Anici SRNEC, učiteljici, ' (| ter otrokom Slovenske šole, Roziki Matko, Hugu Polhu, Angelu Parma, Stanku Hartmann, Mariju Abram, Tinetu Vengust, Janezu Vidovič, Vinku Molan, Danili Bole, Danici Tusek, Mariji Gerbec, Nini Benko,Anici Uršič,-Anici Molan in Genovefi Pivar. Zahvaljujemo se tudi staršem,, ki so pošiljali otreke (jih vozili) k vajam in jim privolili sodelovanje. ZAHVALA: Upravni odbor SKM se zahvaljuje vsem sodelagocim, pri minulem Veselem večeru. Zalivalo izrekamo: Angelu Parma, R oziki Matko, Hugu Polh, Rozini Žižek, Ivanki in Mariji Horvat, Mariju Abram, Slavku Kroger, A. Verku, F, Verko, Martinu Vengust, Marjanu Nanut, Maksu Pišatek in Stanicu Hartman. Sporočamo vsem članom Slovenskega kluba.Melbourne, prijateljem, simpatizerjem in obiskovalcem naših zabav, da bo naslednja zabava SKM dne, 5. maja t. 1., v Prahran Town Hall ob c^ioajnostnem času. Izlet, tradicionalni izlet SKM pa bo na Velikonočni ponedeljek. Berite prilogo za informacije. THE M00M3A I^EMAIIQKAL .fftlTURAl GROUP - SKM-n Melbourne, lOtli. Mar oh. Dear Sirs. OH BEHALF OF THE MOOMBA INTERNATI01JAL Cultural Group, its my pleasure t o thank the Slovenian National Group for a fine performance at theJzfcornational Medley held in the Alexandra Gardens on 4/3/62. Please give my warmest thanks to the members of the *hildrens group and their teacher - they performed teauti-fnitly, and the audience loved them. I also saw them looking very sweet ii the Moomba Float parade! My-gratitude i s also due to Rosi Matko and Hugo P o 3rh for their fine singing, and to Mr.Haitr man for Iiis acconpaniment. And an especial vote of thanks to Mr Angelo Parma, who is su6h a wonderfull magician - he held the audience enthr_ lied, and we are still trying to vurk out how ho does his tricks. Tou may be interested to know t h at the audionce was officially estimate d at twelve-thousand. Once again, my warmest thanks to you and to all the members of the Slovenian Group who helped to make the Medley a success. Every good wish to all future activities. Yours sincerely The MICG * ODBOJKARJI - SKM-u Melbourne, 10. aprila. . Spoštovani! Naprošam Vas, da objavite sledeče v Vašem glasilu Vestniks V Slovenskem hostelu v ICow smo organizirali odbojkarsko moštvo, ki je če v imelo nekaj pozitivnih in uspešnih- tekmovanj s tukajšnjimi moštvi. Upamo tudi, da se bomo vključili v Zvezo o d-VESELO ALELUJO ŽELI BRALCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA SEM! bo jkarskih društev -v "Victori ji« Naša skupina se pridno vadi in ima redne treninge na domačem igrišču v našem Domu. Nimamo nobenih dobička-nosnih interesov, pač pa gojimo to panogo športa za razvedrilo. Seveda če pa'zraven tega dosežemo kakšen -uspelimi so. ga veselimo. Držimo s e pač gesla s Zdrav duh v zdravem te-lesui Zato tudi Tebe, dragi alovonslci rojak,, ki Ti je bila" odboj Ica morda nekoč del razvedrila, vabimo, d a nam se pridružiš! Vsak interesant — vsak igralec odbojke - Slovenec, nam jo dobrodošel.-Seveda, naša pravil«,, lei so postavljena na. lastni podlagi in volji so trdna in zahtevajo točnost in redno marljivo vajo. Torej, če se strinjaš z nami i n si ljubitelj te igre, se oglasi pri nas in bodi z nami i pri vajah i n nastopih ter uspehih! Za-vsa pojasnila oziroma vse prijave sprejemaš Mr. Miroslav Krševan, c/o Padua Hall 19 A 'Beckett St. Kew. Z našim pozdravom; Zdrav duh v Zdravem telesu! Krševan. * razpis; razpis? V okviru kulturnega dela in Slomškovega leta V e s t n i le razpisuje za Kulturni večer, ki bo v maju t.l sodelovanje v naslednjih točkah: glasba, petje, recitacije, diletan-stvo, čarovnije, slceči, šale-in pd. - Vse točke morajo biti samo-reži — rane (samopripravijene)5 lahko sepa po možnosti posreduje sodelovanjema ne režija, kot pri petju spremljava * itd. Prijave je poslati najkasneje do 14. maja na Upravo SKM ali pa na uredništvo-Vestnika. Določena je samo sprejemna vaja, in probna vaja ali generalica. Tri najboljše točke bodo nagrajene! I, £ 5 II. £ IH»££5* Odzovite se in tekmujte! VESELI VEČER JE BIL PRAVO j? li E S E H E C E IT J E Pravijo; Kjor je veliko vetra je malo elea ja» Ce "bi primer»* jali ola zadnja vesela večerala bolje da ju ne, bi ta tregovor prav gotovo drsal. F* puètino primerjave in se porazgovorimo, kako je bilo na zadnjem Veselem večeru. Bo ma,nj zamer in več uspeha ter več dobre volje. Mora. mo pa si zapomniti, da prignati veseli večer do svoje višine.je skoraj tako težko kot prigna ti "ribniškega osla" iz Avstralije v Ljubljano in ga tam privezati h kakšni češplji. Vsekakor je veseli večer dosegel lepo višino-in s tem lep publike hvalepoln uspeli. Se ni bilo veselega večera ali kulturne prireditve s tako lepim . in številnim obiskom kot je bil o— bisk zadnjega večera, 7* aprila. Be moremo reči, niti da je bila "propaganda" veliki, saj je več ali manj skorcij ni bilo, razen ciklostilnih vabil. Kljub temu so je zbralo na Veseli večer o— koli 300 gledalcev, ki so, kot je že omenjeno, pestri program, navdušeno, pozdravili. Mislim, da gro glavni .delež uspeha gospodu Pribacu, ki je s svojim dobronamernim delom program pripravil in ga nadzoroval. G. Pribac praviš "Dal som nastopajočim vso svob odo in samoin-cijativo, kar mislim, da je bil tudi povod k uspehu. Vsi se moramo zavedati, da nismo igralci, toda ljudje dobre volje in obenem tudi; povprečno niti publika ni talco "'izbrana in zahtevna, vsaj več ali manj. Sem rf II ti 9 H U ti 19 2 o JLi u y/ r~— t* J 6* H -t 00 7/ s/ 1_•. V iò K iT ài 31 u Ò />■ m ti Uj '// »L m 5i i V A -'V V/ H TI i-f V/ S<, co C, U {i 'À ti 01 4<5 'A 'i /// ti K R A N Z" A VODORAVNO: 1) nameščen, postavljen, napeljan, 9) skupina otokov v Tihem oceanu; 18) klicem, vabim; 20) trs, štor po posekanem drevesu; 21) znak za erbij; 23) ataka, ofenziva; 24) krar-tica za kmetijsko obdelovalno zadrugo; 26) kar je namotano; 27) medmet; 28) izraz bolečine; 30) srbohrvaška vpraSalnica; 31) pogumen, odločen; 33) časovna enota; 34) izročim, prepu -stim; 35) moralem, nravstven; 37) velik ptic, ki živi ob mo -čvirjih; 39) vreti, buriti se; 41) gora pri Innsbrucku; 42) plemena, rodovi; 43) oksid; 45) prepovedam, izvset iz rabe ; 46) združitev, spoj; 47) vrsta zdravnika: 50) vas pri Vrhniki: 52) pastir v operi "Snegurocka"; 53) vrsta konjskega teka; 54) rastlinska bolezen: 55) časovna enota; 5/7) veznik; 58) narečni kazalni zaimek; 59) vrsta toirte; 61) nase letalsko prevozno podjetje; 62) francoski skladatelj; 64; nikalnica; 65) znamenit francoski diplomat in državnik za časa Ludvika X111. in XIV.; ki mu je med drugim uspelo končati tridesetletno vojno; 67) podpritličje; 69) delovalen, izvrševalen; 70) znameniti itai lijanski izdelovalec gosli; NAVPIČNO: 1) misli, domisleki; 2) začetnice našega dnevnika; 3) glas, zvok; 4) Pregljeva povest; 5) sladkovodna riba; 6) skandinavsko moéko ime; 7) voljan, z veseljem; 8) znak za ame-ricij; IO) pesem; 11) tekstilna rastlina; 12) mesto v Ronru -ni ji; 13) rekrutr 14) zmes kavčuka in ^žvepla; 15) nas" priro-dopisec; 16) pritok Kame; 17) najmanjši snovmi delej; lg) žepna orodja; 22) zaklinjanje; 24) zbor; predavanje na univerzi; 25) v skladu z zakonom; 27) naraven, neizmaličen; 29) določenega okusa; 31) veliko naselje; 32) časovni prislov; 5 34) knjigovodstveni pojem; 36) vrednostni papir; 37) v sta-_ _ , , ^ okra- _______ _____ ri/ r____________ ______ . _______ j . ) mesto na Holandskem, znane po svojem siru; 49) domala žival; 51) •asovni prislov; 53) domaća žival; 56) skala; 59) vezilo, rešitve ugank iz marčne številke ZGRADBA KRIŽANKA s V o cl o r a v n o .1 1. spondoj, so toxica, 13« lordi, 14 iti, l6. izvor, 17. asi, l8. numerus, 21. Eia, 22. stožer, -r, 24. pastor, 26 tona, 27. cnalco, 30. lira, -j, 31« Bonapaxto, -a, 34. lapav, 36. tli 37. rduti, 40. Ana, 41. osojina, 44. rum, 45« skraja, -a, 47« okvara 49. taktika, 50. ostaram. Navpično! E(mile) Z(ola). ZMEDENI PREOOVORI; Potreba prebije železna vrata. Krava pri gobcu molze. No prodajaj kožo, dolci er medved v brlogu tiči. PRAVILNE REŠITVE STA POSLALA gdč. Jana Prajdič in g. Jožo grilj. Žreb je določil za nagrado gdč. Jano grajdič, ki bo dobila za pravilno rešitev pesniško zbirko H. Pribaoas Bronasti tolkac. * * * Iveri Ako reče mož svoji sedmi žoni, da prvič v življenju ljubi, laže, če pa tako reče žena -sedmemu m o žu govori resnico. Zone namreč lahko pozabijo vse, kar hočejo pozabiti. * .Starši slabo vzgojenih otrok mislijo, da zapovedujejo, v resnici pa ubogajo. * 0 človeku, ki Su po dolgih lotih spomno na vsako prejeto dobroto,na vsako srečno uro, na vsako toplo besedo, nikdar ne rečemo, da ima dober spomin, temveč dp, ima čut hvaležnosti. * Dobra vzgoja je železna zaloga, ki jo damo otroku na pot v življenje. * Dober spomin je bogastvo lastno nadarjenosti. Domi slice Srečen biti se pravi no biti -nesrečen. To ljudje radi pozabi ljajo. * Malo srečo, malo smeha, malo toplote - to je velika sreča. * Vedno upaj na malo sreče in lažjo boš živel. * Izgubljeni donar lahko najdemo, nikdar pa izgubljenoga časa. * Starši, ki imajo čas za svoje otroku, store zanje več, kot starši, ki imajo samo denar zanjo."' * Bolj pogost jo dober spomin, kot pa spomin za dobro. * Za zob časa ni nobone plombe. babibdranat thakkur in indijsko gledališče (Konoo.) Zelo značilna za Thakkurov svetovni nazor in njegovo neizčrpno vero v življenje jo drama "Maščevanje narave" (v nemščini "Sanyasi oder der Asket"), v kateri nastopa sprva vase zakrknjen asket Sany-asi (pomeni puščavnik), ki se je zaprl v duplino, ker je zapustil bogove in ljudi, kakor pravi. Ko pa so sreča z lepo Vasanti, se zaljubi in najde po ljubezni spet nazaj pot v življenje in med ljudi. ..."Osvobodil sem se netelesnih vezi zanikanja. Svoboden sem tudi v svetu stvari, oblik in smotrov. Končno je resnično neskončno i n ljubezen pozna resnioo neskončnega ..." Prva njegova igra (1883) je hvalnica ljubezni in svetu. Pisana- je deloma v stillili doloma v prozi. Koneo jo tragičen, kajti narava se maščuje nad nekdanjo pu-ščavnikovo mržnjo in zanikanjem stvarstva: dekle umre. "To igro je mogočo vzeti kot uvod k vsemu mojemu poznejšemu-delovanju, ali pravilneje to je tema, h kateri težijo vsa moja dela," je zapisal Thakkur nekoč pozneje. "Žrtvovanje". (191O) je drama, kateri je vzel snov iz starih kronik in jo naprej oblikoval v povesti "Radža-modrec" (1886). De -janje se godi v kneževini Trepura, najrzhodu Bengalije, kjer se jo delj kot drugje ohranil kult boginje Šakti, zaščitnice vsemirskeuntere. Predstavljali so si jo z desetimi rokami. Ker je ljudi neprestano kaznovala (glad, suša, kuga) so ji prinašali-veliko žrtve in ji včasih žrtvovali tudi ljudi. Thakkurova drama se konča z uničenjem' boginjinega kipa in žrtvenika potem, ko so je poslednji žrtvo -val, da odreši druge, mladi Džai Singh. Istega leta je napisal še dramo "Radža" ter jo uprizoril v Sa-ntiniketonu, kjer je ustanovil Thakkur tudi svojo posebno šolo. Iz stare budistične legando jo vzel snov. "Pošta",',(1911) j ki j° r ropi bolj znana, spada med simbolistične drame. Bolni deček Amai,ki je priklenjen zaradi bolezni v sobo, hrepeni po svetu izven nje in pošta je edina zveza med njim in svetom. Njegova glavna želja jo, da bi ga kralj vzel za poštnega sla, da bi tako mogel hoditi iz kraja v Igraj širom po svetu. "Citra", ki jo je pred nelcaj leti uprizorilo ljubljansko Mestno gledališče, - je izrazito lirična drama o hčerki manipurskoga kralja, ki se naposled znajde v ljubezni z bivšim - pu-ščavnikom prinoem Arjuno. V dramah "Osvobojeni tok", Kralj in kra -ljica", "Rdeči oleander", "Oboževanje plesalke" in "Kralj mračne kamre" nastopa kralj, ki tlači ljudstvo, a ga na konou spremeni ali kakšna cvetličarka ali kakšen mlad junak. Tudi komičnih oseb in prizorov ne manjka v Thakkurovih igrah. V "Pošti", je sam igral klepetavoga, a duhovitega starca Thakur Dado ki nastopa šo v. nekaterih drugih njegovih igrah. Največji uspeh je dosegel kot igralec v že imenovani njegovi igri "Žrtvovanje", v kateri je igral duhovnika Raghupatija, ki so ob prostovoljni smrti mladeniča Džaj Singa spreobrne in zavrno zastarelo vero v boginjo Kali. INDIJSKO GLEDALIŠČE (Konec.) Posebno poglavje v njegovi dramatiki so komedije (Konec dober, vse dobro, Klub samcov), ki so na zahodu najmanj znane, ki pa so bistveni del njegove dramatiko. V njih je p o Ino satire in humorja, značaj in stil pa je bolj realističen kot v večini njegovih dram. Dramo "Osvobojeni t o k" ,(1921) je napisal pod poraznim vtisom nokaega potovanja, ko se je sam zgrozil nad moderno civiiiza*ijo, ki grozi z mehanizacijo človeka. Thaklcu rov je zik je tako poln domislic, kot je v vaškem-potoku lotosovega ovetja Vedno znova prekipeva v njoj poezija in glasba, pravi sodobni indijski dramatik Salwant Gargi. Thakkur sam je večkrat poudarjal, da je treba v njegovih resnobnih igrahposluha, kakor igri piščalko in da ne smeš pristopati k njim s suhim razumom. Nekatere igre imajo marsikakšno modro misel, izpovodano skozi tančico poezije, kar so mu tu in tam zdi važne jo kot podrobno oblikovanje znača -jev nastopajočih oseb, ki jih včasih le beano nakaže, ker je njih bistvo drugje: v poeziji, rokih in-simboliki. V glasbenih spremljavah, ki jih j zložil sam, povezuje ljudske melodije a klasično indijsko glasbo in zahodnimi harmonijami. Izumil je poseben notni sistem, ki je omogočil, da so zabeležili stare indijske melodije (ragas), Zložil je več kot50Q melodij in za večino svojih iger je zložil spremno glasbo. Na svojo kompozicije jc bil tako ponosen, da je trdil, da bodo znane še takrat, k o bodo že vso njegovo besedo pozabljene. Tako jo veliki pesni];, mislec,modrec in ra z sv o tij evaioc indijskih in okrožnih ljudstev prispeval velik n~ metniski delež tudi indijskomu'glo -dališču in dramatiki, tolikšen^- daga ni mogoče vsega zajeti v ta jubilejni zapisek. Konec. MONA LISA, MONA LISA . . . Moskava: "Sovjetski umetnostni zgodovinar prof. Gukovski je ugotovil po večletnih raz -iskavah, da portrot "Mona Lisa v pariškem -Louvru ne predstavi-lja prave Mone Liso Giocondo , temveč neko dvorjanko, prava Mona lisa pa da jc v leningrajskem "Eremitageu". Gre za podobo, ki jo tam hranijo pod cz-nako "Columbina" in ki so jočb sedaj pomotoma pripisovali ene mu izmed učencev Leonarda D a Vincija." Profesor Gukovski trdi, da zna odgovoriti na pomembno vrzel: Ali je Mona' Lisa v resnic? oi Mona Lisa? Kdor bi hotel in mogel pošteno odgovoriti, mora seveda naprej dobro vedeti, kdo je pravzaprav bila MonaLisa, Jfista namreč, ki jo je Leonardi ovekovečil s svojim čopičem, Prva težava to ni ugo -tovljeno. Nastala je cela zmešnjava -Pariz, Moskava, prof. Gukovski, francoski pisatelj Isarto. Več: Ni mogočo dokazati, da je zdaj v Parizu razstavljena Gioconda tista umetnina, ki jo je bil kupil Franc I. Do leta 1778 je mogočo sorazmerno zasledovati, kje je Mona Lisa. Do takrat jo je hranila francoska uprava za javno zgradbo. Takrat je živel na francoskem dvoru William H. Vornon, ki je bil po zaslugiB. Franklina v milosti pri kraljici Mariji Antoinetti. Pred nasilno smrtjo mu je kraljica podarila podobo, ki je je zdaj v ZDA. Oskrbnik vatikanske zbir^ ke Cicognara Thomas Judson je prepričan, da je ta podoba prava "Mona Lisa". Katera sedaj? KOZAMUENIK (Bišes Al. Uršič) , t 57» P0ložil je vsega premočenega reveža v.travo, da bi se posušil. /Hato je svojo sliko dogotovil. Izsa oblakov se je pokazalo vroče poletno son oe, Od g. Kozamurnika so kmalu zaceli puhteti oblaki sopare. Toda ko je bil spet suh - joj, kako se je njego va lopa obloka stianilai va najboljša obleka, s katero je i— mela žena toliko dela, je bila za vselek pokvarjena. Novi slamnik, p§ smotka, vse je izginilo v vodi.' In razen tega je slikarju obljubil, da bo kupil drago sliko. Ko jo bila sli ka gotova je plačal 500 šilingov. 59. Vzel je umetnino pod pazduho in odšel,-Na to, da je barva na sliki še mokra, ni utegnil pomisliti. Najbrž je -bil še vedno zmešan od vode, "Gospod!Gospod! Pazite na barvo !" je zaklioal slikar za njim. 60. g, Kozamurnik jo o bntal.. Vzel jo sliko izpod pazduhe in jo začel ogledovati. 0 lepi pokrajini ni bilo ne duha ne sluha. Izpre-menila se je v umazano liso. Več kot pol barve pa se je preselilo na Kozamurnikovo obloko. Slikar se ni mogel več premagovati: Ha« • 17 ♦ ^tc svojo magarij< domov!" Udaril jo slikarja s pokvarjeno sliko tako močno po glavi, da mu jo obvisela okoli vratu kakor ovratnica. Nato se jo usedel v avtomobil in se odpeljal domov. L-f- 63 • se< lo j® po< ni . Čez pol ure. so že bili v šonji vasi. Že od daleč je diša-po pečenki. Gospod Kozamurnik spravil svoj avtomobil nekam streho. Nato so vsi trijo kre .i na vesolični prostor. 62. G. Kozamurnik se je zaradi le;- 64. Minka so jo prva smela peljape obleke kmalu potolažil. Šel je ti z vrtiljakom. Izbrala si jo meli krojaču in si naročil novo. Ko/d sto v lepi ladjici, ki se je tudir je čez štirinajst dni dobil, ni^ve- vrtela. "Ali se še^no bo začelo," del od veselja, kaj bi počel. "Žena,je vprašala, potrpežljivo. Minka!" je vzkliknil. "V Kravji dolini je velika veselica. Zupan obhaja svojo 40-letnico. Poljimo se gledaij! " Prodajate? Kupujete? Hiso? Zemljišče? Obrnite se na poznano tvrdko EDEN REAL ESTATE 4 PASCOE V/ALE RD., MOONEE PONDS TEL. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432 (Continental iSmall ^oodó ^.okn ćJ-lojnlh 213 ST. GEORGE RD„ NTH FITZROY TEL. JW 6656 nudi najrazličnejše meóne izdelke ! Hrenovke, krajnske klobase in specialitete: strassburger, galle, leberu/urst, itd. petite vpoh.lic.ati u c&vórtalijo óvojce in placati prevozi 0brnite óe na potnióki urad ODRA 6a ELIZABETH ST., MELBOURNE, C.1 Tel. MF 617S po urah JJ 2630 PRODAJA LADIJSKIH, LETALSKIH, ZELEZNISKIH VOZOVNIC ZA VSE DELE SVETA. Direktni letalski prevoz iz Jugoslavije v Avstralijo za gotovino ali pogojno odplačilo, pojasnila za potovanje, potne dokumente, prenos denarja, itd. Pri nas lahko v slovenscini obrazlozite katero vrsto pričeske zelite PhMI Ann Beautq Solon 165 SYDNEY RD., COBURG TEL. FM 228S TRAJNO KODRANJE LAS Z NAJMODERNEJSEMI SREDSTl/l! Do nas Vas pripelje tramvaj st. 19, 20 In 21 Tram stop 34 STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI I 3