Ć, decembra JCnpia tC. ЏЧ Življenje in svet Bustrovana tedenska revija Izhaja vsako nedeljo in stane celoletno (dve knjigi) DiD 80.—. polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna Številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: [TALIJA, trimesečno 8 lir polletno 16 lir. celoletno 30 lir — FRANCIJA, mesečno 4 rranKe - ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — Amerika m ostalo inozemstvo letno 1 V2 dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. VSEBINA St. 23: Dr. Mila Kovač: Profesor Holzknecht. — A. D.: Lucien Tesničre. — Rudo.f Kresal: Tujec (nadaljevanje). — Dr. Oskar Reya: Segrevanje in ohlajanje naše zemlje. — Na otoku kivne osvete (Korzika). — Petdesetletnica dr. Ivana Laha. — Slike iz življenja in sveta — Lucien Giudice: črni bolid (konec). — Dr. VI. Travner: Francoske kolonije (konec). — Smučarji na plan! — Tedenski jedilni list. — Karikatura. — Idealen partner za ples. — Mačka, zajčkova mati.,— Humor v slikah. Flora de Breton znana filmska zvezdnica in zmagovalka v boju za svetovno prvenstvo amaterskih plesalcev. Idealen partner za ples Velika napaka se mi zdi, če si mlado dekle izbere plesnega oartnerja le zato, ker ji je osebno simpatičen. V plesno dvorano bi morali hoditi zaradi plesa, ker nas veseli lepo, ritmično gibanje v taktu glasbe, a ne zato, ker nam ugaja kak Adonisu podoben lepotec. Niti lepa postava, niti očarujoče vedenje nista porok za idealen ples. Nobeno dekle, ki jo ples res veseli, ne bi bilo tako neumno, da bi žrtvovalo dovršenega plesalca za nerodnega in okornega, v katerega se je slučajno zaljubila. Vsaka stvar ob svojem času, pravi star pregovor. V plesni dvorani je važen edino ples Seveda, mlado dekle rado vidi, če je partner tudi kolikor toliko čeden, vendar ne morejo njegove vnanje vidne kvalitete nikdar odškodovati partnerice, ki to zabavo ljubi, za slab ples. Ako je partner le dober plesalec in se prilaga njenemu koraku in jo obenem dobro vodi, tedaj kaka fizična hiba ni važna. Menda ima vsaka plesalka rada, ako je partner nekoliko večji od nje. Ta neenakost v velikosti napravi v vsaki plesni dvorani prijeten vtis: ples partnerice pride tako bolj do veljave in ohranjuje ravnovesje sil. Moški, čigar partnerica je večja od njega, le težko vzdržuje ravnotežje In ker je ravnotežje ali balansa duša vsakega lepega, enakomernega plesa, je ravnotežje važen zakon v umetnosti gibanja po taktu glasbe. Poleg tega je vredno omeniti problem drže ali objema. Plesalka se bolj sigurno giblje če jo partner trdno in varno drži. Tako laže sledi njegovemu koraku in laže reagira na vsak najmanjši gib njegove roke. Drža in pravilna drža je seveda dvoje. Moški, ki je večji od partnerice, je seveda sam po sebi idealen partner, toda ali jo tudi pravilno drži, je drugo vprašanje. Plesalka želi, da jo drži partner v ravno običajnem plesnem slogu, če bi se pa zaradi plesal-čeve velikosti ali postave zdelo pravilno držanje prisiljeno ali nerodno, bo po mojem mnenju vsaka plesalka prosila partnerja, da se ne drži pravil, temveč prilagodi svoje držanje svoji postavi in velikosti. Partner se bo potrudil, da cajde primerno držo in tako postavi idealno, ritmično uravnovešeno razmerje med seboj in partnerico. Mlado dekle ima rajši plesalca, ki se potrudi, da bi zvedel, katere plese najbolje in najrajši pleše. So moški, ki delajo vrsto težkih korakov, katerim partnerica ne more slediti, ker jih ne pozna. Iz tega ne smemo sklepati, da je partnerica slaba plesalka, ker ne more slediti plesalčevim korakom. Ti koraki so nemara le malo različni od onih. ki se jih je ona naučila. Zato posebno čisla partnerja, ki se tega zaveda in ki se ali prilagodi njenim korakom ali ji razloži svoj način plesa. Razen tega pleše z gospodom, ki je tudi v malenkostih zelo obziren, ki se ogiblje korakov, ki bi utegnili zbuditi pozornost gledalcev, ki jo zabava, kadar to želi, in zna ceniti molčanje, kadar se njena pozornost vsa koncentrira na ples, in jo vljudno popelje na njeno mesto, ko je ples končan. Popoln kavalir je, če ugane vse one male pozornosti in vljudnosti, ki ženski toliko pomenijo. JlVI 1РУ1Р ЈУ* fVFT 41 f L^fall / L I II # f fc i ŠTEV. 23. LJUBLJANA, 6. DECEMBRA 1931. KNJIGA 10. »Big ben« — stolp angleškega parlamenta Dr. Mila Kovač, specialistka za rontgenologijo v Mariboru Profesor Holzknecht Njegov pometi za rontgenologijo I^Hjl edavno je umrl na Dunaju zna-^^Hl meniti rontgenolog, profesor Holzknecht. Z njim je izgubila mi znanost duševnega velikana, ki je zajel z genialno nezmotljivim instinktom svojega duha ogromen pomen slučajnega odkritja v celem obsegu njego- Dr. Gvido Holzknecht ve razvojne možnosti. Z izredno bistroumnostjo se je lotil raziskavanja te na novo odkrite znanstvene panoge ter iskal in našel pota in sredstva, da je z izsledki svojega znanstvenega delovanja po organiziranju, sistematiziranju in preciziran ju ustvari novo učno disciplino medicinske vede. Ko je prevzel profesor Holzknecht 1902 kot Nothnageljev asistent takratni v povojih se nahajajoči rontgenološki institut, sta mu bila nakazana dva majhna delovna prostora v takratni konjušnici splošne dunajske bolnice. V teh prostorih je začel s svojimi eksperimenti; odkrival je nove raziskovalne metode, tehnična izboljšanja aparatov in sproti objavljal podatke teh raziskavanj z namennom, da zainteresira medicinski svet in ga opozori na svoje delo ter navduši za sodelovanje. Zakaj kmalu so mu postali orostori pretesni, področje, ki se je odkrivalo njegovim pogledom pa preogromno, tako da je postalo nemogoče, da bi ga zajel poedinec v vsem njegovem obsegu. Ker je postalo Holzknechtovo ime znanstvenemu svetu že znano, so kmalu prihajali k njemu učenci, katerim je mogel nuditi mnogo neraziskanega dela. Na teh področjih je bila vsakemu dana možnost opazovanja in raziskavanja. On sam, ki je bil neizčrpljiv v idejah in zamislekih, je vse izsledke pospeševal in občudoval. Kot učitelj je imel tole načelo: »Treba je samo napraviti vse, da postanejo učenci veliki. Zase potem ni treba skrbeti, zakaj učitelj raste z učenci.« Specializacijo na posamezne dele organizma, ki je bila postala potrebna, je usmeril v pravi tir in vzgajal rontgenologe-specialiste za preiska-vanje pljuč, srca, črevesja, glave, ušes itd. Vsi ti učenci so zbirali že podana neurejena opazovanja, izboljševali in odkrivali nove izsledke, s katerimi so v raznih kurzih seznanjali medicinski svet. Tako je nastala znamenita Holzkne-chtova šola, ki je kmalu postala središče rontgenologov iz vseh delov sveta. Profesor Holzknecht je z vsakim učencem, ki je bil prišel v njegov institut, po dolgotrajnih razgovorih izdelal individualni delovni načrt in je predvsem . skušal dognati učenčevo specialno zanimanje in posebno nadarjenost. Nikogar ni odpustil, ne da bi ga bil zadovoljil. Razvoj tega slavnega učenjaka je obenem razvoj mlade vede; genialnost enega moža je v desetletjih ustvarila to, kar bi sicer morda počasi šele v enem stoletju dozorelo, Starejši sestri ront-genologije — kirurgija in medicina — jo sicer rade imenujeta »malo pomožno vedo«, vendar je to pred forumom človeštva vseeno; glavno je, da ie bil storjen korak naprej k omiljevanju in zdravljenju bolečin in bolezni. Profesor Holzknecht pa je ta korak poplačal s svojim življenjem. Ko je namreč začel znanstveno delati, še ni bilo znano, da imaio Rontgenovi žarki sicer zdravilno, vendar pa v preveliki množini unorablieni. tudi uničiiinčo moč, lastnost, ki jim je skupna z večino zdra- vil. Ker je bil skozi dolga leta dnevno izpostavljen tem žarkom brez zaščitnih priprav, ki so zdaj samo ob sebi razumljive, so povzročili na njegovih rokah, ki so bile najbolj prizadete, raku podobne tvorbe. Holzknecht je kljub temu nadaljeval s svojim delom, zaradi česar so se te tvorbe nevzdržno širile in so morale nujno imeti za posledico smrt. On sam se je tega dobro zavedal, vendar ni odnehal. Vse svoje raziskavanje in stremljenje je sedaj posvetil dognanju učinka teh žarkov in oni tehniki obsevanja, s katero bi bilo omogočeno nuditi bolnikom blagoslov zdravilne metode, ki je sigurna in brez bolečin, ne da bi bilo njih življenje pri tem v opasnosti. Za vsako posamezno bolezen je ugotovil pravilno dozo, s katero se lahko vrši zdravljenje brez nevarnosti; nadalje je izumil merilni instrument — Holzknechtov radiometer — s katerim se more kontrolirati oddana množina žarkov in je do najmanjših podrobnosti izdelal predpise, katerih se je treba držati pri uporabljanju rontgenoloških obsevanj ter je tudi dosegel njih zakonito uveljavljenje. Potemtakem je tudi zasluga tega učenjaka, da lahko danes brez opasnosti uporabljamo pri natančnem poznanju zadevnih metod čudovito zdravilno moč Rontgenovih žarkov. Za njega samega je bilo seveda prepozno, vendar ni klonil in se s pozo mu-čenika vdal usodi. V zavesti, da svojega dela še ni dokončal, je započel z ogromno energijo borbo s smrtjo. Prst za prstom, kos za kosom svojega telesa je žrtvoval nožu, da si je tako podaljševal življenje za novo delo. V zadnjih 10 letih je prestal 60 operacij. Takoj je izumil za manjkajoče prste in končno amputirano desno roko instrumente, ki so mu omogočili nadaljnje delo. Za njegovo neizčrpno vitali-teto in življenjsko silo je bilo značilno, da je kljub dolgoletni mučni bolezni šele dan pred smrtjo rekel nasproti svojcem: »Zdaj sem bolan mož!« Moč duha, ki je prinesel v pravem smislu v neraziskano temo luč, ki bo še nadalje svetila v blagor človeštva, je spet premagala smrt. Zakaj telo, ki je bilo do konca smiselno uporabljeno in izrabljeno, je omagalo. Duh in njegovo delo pa ostaneta. Lucien Tesniere Eden izmod odličnih Meilletovih učencev, je po prevratu deloval na ljubljanskem vse- -3CSS&- učilišču, zdaj pa je profesor slavistike v Strasbourgu. Objavil je obširno razpravo o slovenski dvojini in lingvističen atlant naših narečij. Ze več let stalno poroča v pariških strokovnih glasilih (Revue des Etudes sla- vls, Bulletin de la Societe de linguistique) o raših knjižnih pojavih. Zlasti pa si je za nas pridobil zaslug z veliko študijo o pesniku O. Zupančiču (glej Zis. 1931. št. 20, str. 545). O tem delu so se laskavo izrazili razni listi: Jutro (20/6), Jugoslovan (5/7), Modra ptica (II/9), Nouvelles Litteraires (1/8, A. Vaillant), Jutarnji list (5/8), Europe Nouvelles (29/8, M. Brion), NRF v novembrski štev. (B. Cremieux, prevod v Sit-vencu 5/11). Zagrebški 3>Morgenblatt« je n atisnil — glej Jugoslovana 13. in 14. »"»» — kritiko iz rajhovskega dnevnika >Rb.»'~: Mainische Volkszeitung«; z dne S. nov., k. trdi, da je Zupančič eden najpomembnejših pesnikov v Evropi, enakovreden tudi P. Ciaudelu in Štefanu Georgeju, in pred bodočnostjo pomembnejši nego kakšen Sha\v ali VVells, Morand ali Maurois, H. Mann ali Gorkij. S plemenito šilo svoie besede tekmuje z Georgejem in Valeryjem. ki ga pa od obeh teh odlikuje tesnejša zvezanost z govorom njegovega naroda. Navdušeni članek se končuje z mislijo, da bi kazalo čim prej prirediti vsaj skrajšano nemško izdajo Tesničre-ovega dela... Za ruski list s-Rosija i Slavjanstvož v Parizu je o istem delu napisal poročilo mladi kritik Goleniščev-Kutuzov, Nemara je izšla še kje kakšna ocena, ki ne vem zanjo, gotovo pa ne zadnja... Bo li g. Tesničre utegnil izvršiti svoj nekdanji načrt: pofrancoziti Masljevega »Gospodina Franja?« A. D. Rudolf Kresal Tujec (Nadaljevanje) e!« je rekel tujec z jasnim glasom. »Jaz se nikoli ne norčujem. Povsem mirno sem vas vprašal, koliko sem dolžan. Vem — ali pa vsaj približno je tako: Moti vas tisto skrivnostno šepetanje ljudi o meni, v katerem sta izražena vsa tista majhnost in strah teh ubogih meščanov, ki so zakopani v to mesto, ki ni raslo že petdeset let. In ti mali ljudje imajo v nečem popolnoma prav: Ko sem prišel, bi bil moral skriti vso svojo mrkost, vso svojo bolečino, vse sovraštvo do ljudi, ki žive v velikem, razkošja polnem svetu. Ali bil sem preslab, preveč razbeljen — da bi mogel biti s temi ljudmi dober. Nasprotno, prav te sem z vso silo zasovražil, in jih sovražim veliko bolj kakor one tam v prestolnem mestu. Zakaj tu živi tisti človek, ki je zaverovan v samega sebe, v svoj ozki svet, v svoje lutke — vse ostalo pa se mu zdi popolnoma nepotrebno. — Da, saj je v tem veliko resnice, da je vse ostalo nepotrebno — človeku, ki ima svoje delo — ženo — in otroke. — Ali to pomeni mir, ki je top in neplodovit. — Bog ve koliko rodov dela v tem mestu samo lutke, koliko očetov in mater spočenja leto za letom, desetletja — samo žive lutke. Glejte — ljudje čutijo to mojn odvratnost in zaničevanje do njihovega življenja — zato jih je strah, strah pred — gibanjem, strah pred tistim življenjem, ki daje človeku neprestan nemir: iskanje. — Ti ljudje pa ne iščejo. Nič ne iščejo. Vse njihovo delo so preprosti posnetki. In vendar, prav tu sem se naselil. V tem čudovitem miru ljudi, ki je zame najhujši bič. Kakor vidim, vas ves čas najinega poznanstva muči vprašanje, kdo sem? Petdeset let sem že preživel. V tem času =er< osivel, da so mi lasje kakor devetdppeMetnemu starcu. Po poklicu sem *drfivriik in kemik V živHpniii. tam v velikem svetu sem dosegel kot človek in kot •»■nqn*tvpnik pa=ti. ki iih le more Vrlo df>opči Mm'e ?me je znano prav tako kakor ime slavnega pesnika. Ali rnrrifl nnt ie rtanes knnSsria. P«« ie, muči me se marpil^V problem — ki pa ga JivHenia bržkone ne bom mora! rešiti. Utrujen sem. Vendar delo me še draži. Kdaj pa kdaj delam s strastjo — ki jo zruoie ie uiue&eueten človen, ki je željan velikih uspehov. Pa zadnji cas sem v vse življenje zdvomil. Le skrivnost, da nekam gremo, neki neumljiv napredek, ki j e napredek in ki n i napredek, me sili k retortam. A tudi to bo minilo. Morda še nekaj let, in želja se mi bo izpolnila.« Inženjer je hotel nekaj reči, pa ga je tujec zavrnil: »Pustite. V moji navzočnosti mojega imena ne smete izgovarjati. Nad tem imenom je že nekaj let prekletstvo. V treh letih sem doživel v svoji družini osem smrti. Pomrli so mi štirje otroci. Vsi. — Dva po nesreči. — čujte — in molčite pred menoj — usodna zamenjava dveh majhnih steklenic — je tri spravila v grob. Ubilo jih je moje večno eksperimentiranje. Takrat, vem, sem živel le v eni misli, v svojem delu — vse drugo je bilo daleč proč od mene. Lotila se me Je neka blaznost — vzeli so mi dovoljenje, da bi zdravil ljudi. To sicer ni bil udarec. Ves sem se posvetil delu v laboratoriju. Pričelo se je strahotno življenje. V oči so se mi vpile vse laboratorijske luči. Pozabil sem ženo, otroke, dem, ves svet. — In ko je v hišo prišla bolezen — sem bil na robu svojih moči. — Ko so otroci pomrli — je ženo zadela kap. — Nato pa je sledilo najhujše: ukradli so mi zapiske... « Tujec je umolknil. V njegovih očeh je nekaj trenutkov gorel vseuničujoč ogenj. Črte gub v obrazu so se mu od notranjega napora zviekle. Potem pa se je nenadoma pomiril. Iz oči mu je zasijala neskončna dobrota in ustnice so mu bolestno zadrgetale. Inženjer je nemo strmel v mizo in čakal. Tujec je nadaljeval : »Oprostite, če se vam zdim predolgo-vezen. Ali nočem, da bi se razšla v dvomu in s slabo mislijo drug o drugem. — Opazil sem, da vas boli zavest, ker sem dal idejo za poslopje jaz — ne vi. To naj vas nikar ne boli. Poznam vas že delj časa — in vaše stremljenje v poklicu. Spomnite se, kako ste bili navdušeni za moj osnutek, ki sem ga vam pokazal prvo uro najinega srečanja. S kakšnim veseljem ste se lotili dela. Гп potem — v svoj osnutek sem dal vse svoje hotenje — a da sem za njega uresničenje izbral prav vas, je vzrok ta, da ste mi po svojem stremljenju najbližji. Poznam vse vaše načrte od prej — in prav gotovo — iz tega mojega osnutka ste napravili umetnino. — Bodite mirni. V življenju se vam bo pogosto primerilo, da vam bo ta ah oni dal naročilo, idejo, ki jo boste morali uresničiti ne le z nejevoljo — temveč jo boste uresničevali celo s studom v sebi. — Liudje človeku s svojimi nameni — ki so vse prej ko dobri, ki so zmerom koristolovski — nikoli ne prizanašajo. Tako se vam utegne nrinetiti — da bo vaše delo nov=em o°ambVno — če se ne bocfe hoteli ukloniti množici. Zdaj pa, gospod inženjer — skleniva * Na postaji majhnega mesteca je kupil en sam človek vozni listek za brzi vlak. Prometni uradnik, ki je pri okencu dajal vozne listke, je osupnil: »Berlin? — ste rekli'« »Berlin!« ie kratko odvrnil inženier. Do prihoda vlaka ie bilo še polno uro. Inžem'er je nekai sedel v čakalnici. Glavo si je podniral ob veliko mizo in gledal v pralno. Na obrazu se mu je poznala narašča joča neumnost. čez deset mislit ie vstal od тт?е in бе! na peron. V obraz mu je zavela hladna nočna sapa. Zelene, bele in rdeče luči kretnic in signalov so mu oživele obraz. Pogled mu je uhajal preko bliščečih se tračnic v globoko črno obzorje. Se pet minut. V prometni pisarni je zazvonilo. Zunaj je težko kladivo ubijajoče udarilo ob signalni zvon. Trikrat po tri udarce. V daljavi se je zasvetilo dvoje velikih belih luči. Inženjer se je oddahnil. Pol drugo uro do meje. In potem v tujino, v tujino! V nov svet. V drugo življenje. ^ To noč se je tujec vseUl v svojo novo hišo. Vselil se je sam. Ljudje so do polnoči oprezovali za napol zagrnjenimi okni in se čudili, majali z glavami. Vi- deli so, kako je mož petkrat spremljal velik, do vrha naložen voz s postaje do svoje hiše. Na prvih treh vozovih je bilo naloženo krasno pohištvo. Noč je bila jasna. In ob luninem svitu so se posamezni deli sobnih oprem bliščeče svetlikali. Vse je bilo črno Kraj voza je hodil tujec globoko sklonjen. Le zdaj pa zdaj je pogledal kvišku — a še to le tedaj, kadar je voznik z bičem oplazil preobremenjena konja. — Na zadnjih dveh vozovih pa so bili sami zaboji. Ljudje so ugibali, kaj naj bi bilo v vseh tistih zabojih — da so konji morali voziti uprav po polževo. Zaboji so bili videti težki, deske debele — in vse obi-to z železom. — čuden strah je napolnil vso ulico. Tujec — ves v črnem — je hodil z globoko sklonjeno glavo na prsi tik voza kakor težka zlohotna senca in zdaj pa zdaj opomnil s tihim glasom voznika, naj konje zadržuje. Do polnoči so škripala kolesa skozi ulico. In tujec je hodil skozi njo v črni oble- ki — kakor da je kraju hotel vtisniti za vselej svoj pečat. Ljudje so delali vse večjo skrivnost, črni mož je bil mrk, vsemu sovražen, ljudem nedostopen, neumljiv. Dr. Oskar Reya Segrevanje m ohlajanje naše zemlje__ emeljsko površino sestavljata dva različna činitelia, kopno in morje. Da se kopno segreje* do gotove temperature, je treba veliko manj toplotne energije kakor za morje. Ko pade sončna toplota v obliki žarkov na zemljo, se kopno prične segrevati. Pravimo, da zemlja toploto vsrkava ali vžareva, obenem jo pa zopet oddaja ali izžareva. Del toplote oddaja zemlja v notranjost kopna, večji del pa v ozračje. Segrevanje zraka od sloja do sloja, ki bi se sicer vršilo zelo počasi, posredujejo tako zvane konvekcijske strme. Segreti zrak tik nad koprnim se zaradi tega. ker je lažji, dvigne, na njegovo mesto pa vpade hladnejši, težji zrak. Tako nastali iz-menjajooi se zračni toki znatno pospešujejo prenos toplote v višje plasti zraka. Znano je, da je energija sončnih žarkov najjačja opoldne, ko stoji sonce najvišje nad obzorjem in vpadaio sončni žarki najboli strmo na zemljo. Kliub temu pa da pričnejo sončni žarki takoj po poldnevu pešati, je njihov toplotni rči-ne!; še vedno tak. da prevladuje vžare-varje koona nad izžarevanjem še vedno do ene ure. Temperatura kopna nato polagoma pada. zrak neposredno nad njim pa se segreva dalje do druge, polet' celo do trefie uro »opoldne. Kopno in zrak se do večera in vso noč ohlajata, dokler ne vzide sonce in pri- • Glel tuđ' članek »Žarevanje sodc&«, žis, kuj. 9, sir. 422. čne znova prevladovati Vžarevanje nad izžarevanjem. Kakor se zakasni popoldanski maksimum temperature kopna za eno, temperature zraka za dve uri, isto tako in iz istih, toda obratnih vzrokov in v manjši meri zakasni jutranji minimum obeh temperatur. Sličen pojav zakašnjenja maksimov in rmnimov dnevnega toka opazujemo tudi med letom. Medtem ko stoji sonce najvišje v juniju, najnižje v decembru, je temperatura zraka najvišja v juliju in najnižja v januarju; maksimum in minimum se torej zakasnita iz zgoraj razloženih vzrokov za en mesec. Tudi nastop jutranjega minima ali najnižje temperature zraka je v tesni vezi s sončnim vzhodom. Pozimi nastopi nekako ob osmih, poleti pa že takoj po četrti uri zarana. Na ravniku, kjer sta dan in noč vedno enako dolga, nastopi jutranji minimum vedno takoj po šestih, na skrajnem severu Norveške že ob eni po polnoči, na severnem tečaju najbrž takoj po »polnoči«, kajti poleti tam gori noči sploh ne poznajo. Pozimi toplotni minimum na severu sploh ne nastopi, ker tu sonce ne vzide in traja izžarevanje ves dan. Najvišjo temperaturo kopna im to do 80° C so doslej opazili v peščenih sub-tropskih puščavah, najnižjo temperaturo najvišjega površinskega sloja kopna pa so izmerili do — 20° C Opazovanja temperature zraka so doslej beležila višek do 57° C v Kalifornijski puščavi, na.imr7leiše in obenem nainižje stanje — 70° C pa je bilo v vzhodni Sibiriji. Da se zrak mnogo bolj ohladi ko kopno, je razumljivo iz dejstva, da zmrzla plast zemeljske skorje ne dopušča preveliko ohlajenje kopna, toplota zraka pa prosto izžareva v vsemirje. Kopno je tedaj podnevi in poleti toplejše, ponoči in poz-imi hladnejše od zraka. Dnevno kolebanje toplote zemeljske skorje se opaža le do globine enega metra. V večjih globinah razlika med največjo in najmanjšo toploto polagoma pojema. Vzporedno s pojemanjem sončne energije nastopi tudi maksimum in mirnim um temperature v globini kopna pozneje kot na površini. Letno kolebanje toplote, kopna se občuti približno do globine 15 m. V največji občutni globini nastopi maksimum pozimi, minimum pa poleti. V globini 15 m je temperatura konstantna, od tu dalje pa narašča povprečno na vsakih 33 m za Г C. Tako bi našli temperaturo 100° C v globini 3300 m, v globini 44 km pa bi imeli zemljo že v žareče tekočem stanju. Še kratek pregled o segrevanju morja. Znano je, da ima voda izmed vseh snovi največjo specifično toploto, zato je treba morju mnogo več toplote, da se segreje do iste temperature kakor kopno. Ker je voda dober reflektor toplote. in svetlobe, se mnogo neizrabljene toplote izgubi v vsemirje, še več pa se je uporabi za izhlapevanje morske vode. Zaradi prozornosti vode prodrejo sončni žarid zelo globoko v morje, segrevanje se s tem razširi na zelo debel sloj vode. Zato je umevno, da se morje počasi in le malo segreje. Dnevno segrevanje morja se občuti do globine 15 m. Tudi tu imajo važno vlogo že omenjene konvekcijske struje. Ko padejo prvi sončni žarki na morsko površino, se voda segreva, obenem pa tudi izhlapeva. Morsika sol se zgošču.ie in ker je površinski sloj vode kljub višji temperaturi zaradi večje množine soli težji, se potopi, na njegovo mesto pa priplava lažji in hladnejši sloj iz globine. To se ponavlja vse dotlej, dokler traja segrevanje morja. Tako nastali izmeniavaioči se navpični vodni toki prenašajo toploto v veliko večje globine, kot bi jo preneslo prevajanje toplote samo. Tudi ohlajevanje morja posredujejo konvekcijske struie, ki pa nastanejo iz popolnoma drugih vzrokov kakor pri segrevanju. Najprej se ohlaja površinski sloj vode, ki se zaradi tega, ker je težji, potopi, na njegovo mesto pa priplava toplejši in lažji spodnji sloj vode. Tudi tu nastanejo zaradi ohlajanja izmenjavajoči se navpični toki. Ves ta proces segrevanja in ohlajanja morja po konvekcijskih strujah opažamo le do globine 15 m. Pri segrevanju in ohlajanju morske vode, moramo ločiti še tako zvane ad-vekcijske struje. Ob obalah, kjer se morje dotika kopna, se voda jačje segreje in tudi jiačje ohlaja kakor sredi morja. Nastanejo poševni izmenjavajoči se toki med obalo in sredino morja. Med letom se kolebanje temperature morja zaradi konvekcijskih in advekcij-skih struj občuti do globine 200 m. V splošnem se morje segreva počasi in zaradi velike specifične toplote ne doseže visokih temperatur. Najvišja doslej opažena temperatura morja je bila 35° C. najnižja samo — 3° C, pri nižjih temperaturah prične morje zmr-zovati. Zaradi večje specifične toplote morske vode je ponoči in pozimi zrak nad morjem hladnejši, poleti in podnevi pa toplejši od morja. Temperatura zraka nad morjem pa ni podvržena tolikim razlikam kot nad kopno zemljo, kajti zaradi počasnega segrevanja morja podnevi in poleti, se tudi temperatura zraka v tem času ne dvigne visoko, ponoči in pozimi pa velike količine nasičene toplote v morju zadržujejo prevelik padec toplote zraka. Zrak nad morjem je tedaj ponoči in pozimi toplejši, podnevi in poleti pa hladnejši od zraka nad kopno zemljo. To dejstvo je nacl vse važno za razlikovanje tako zvane-ga morskega ali oceanskega in kopnega ali kontinentalnega podnebja. Temperaturo zraka moramo meriti vedno v senci, da se termometer segreje le od toplote zraka. r>e oa od direktnega obsevanja sončnih žarkov. Z merjenjem na soncu bi živo srebro prikazovalo temperaturo stekla, v katerem je shranjeno. V senci pa je segrevanie stekla zavisno samo od toplotne količine v zraku, ki je v senci in na soncu ista. Termometri so najbolie shranieni, če jvise v nalašč zato pripravl'enih zračnih lesenih hišicah na zračnem prostoru v senci osamljenega drevesa aK hiše nad travnato površino in daleč proč od vsakih objektov, ki m o'no izžarevajo toploto. Na otoku krvne osvete Г29Н omantično razbojništvo, teme-K| lječe na ljudskem običaju krv-ДјI ne osvete, je otoku Korziki od I MiSl nekdaj dajalo obeležje in je razširilo njegovo slavo najmanj toliko, kolikor je otok proslavila okoliščina, da se je na njem rodil in iz njegovega ljudstva izšel največji vojskovodja moderne dobe, Napoleon Bonaparte. Res da je v novejšem času nekoliko obledel sloves korziške romantike, vendar se je prav zadnje čase pokazalo, da so otoška tla še vedno pripravna za junačevanje, dasi je to početje že davno izgubilo sijaj narodnega junaštva in postalo golo razbojništvo, brez sence nekdanje viteške primesi. Korzika je bila vse prejšnje vekove torišče bojev svobodoljubnega ljudstva, ki ni nikoli živelo v dobrih odnošajih s svojimi gospodarji. Od rimskih časov dalje so se menjavali osvajači, kasneje je Piza tekmovala z Genovo za nadob-last in tudi slednja ni mogla utrditi svoje vlade. Upori proti izkoriščevalni genovski vladi so bili na dnevnem redu in ko so Korzičani nasedli 1736 še nemškemu pustolovcu baronu Neuhofu ter ga oklicali za kralja, je bilo Genoveža-nom očitno preveč večnih homatij, pa so 1768 prodali otok Francozom za dva milijona frankov. Francoski sili in modri upravi se je v teku časa posrečilo, da je umirila deželo in uvedla v njej Napoleonova rojstna hiSa v Ajacciju Pogled na grad v Ajacciju red. Pri tem pa je le polagoma skušala odpraviti okrutno šego krvne osve-te, ki so ji leto za letom zapadali tisoči Korzičanov. Otok je majhen in meri 8700 štirija-ških kilometrov, na njem pa živi okroglo 290.000 prebivalcev italijanske narodnosti. Korzika je klasična dežela Napoleonovega kulta. S ponosom kažejo Korzičani kraje, kjer je bival kot deček kasnejši cesar Napoleon in dasi se ta cesar ni dosti menil za svoj rodni otok in je v mladih letih celo odpadel od domoljubnega političnega gibanja ter se pridružil Francozom. Razen Paolija, borca za korziško samostojnost, in Napoleona si lasti Korzika tudi Krištofa Kolumba in domačini kažejo v Calviju ruševine hiše, kjer se je baje rodil mož, ki je odkril Novi svet Danes je Korzika predmet splošne pozornosti zaradi razbojništev, ki so prisilila francosko vlado, da je proti ban-ditom poslala vojsko, oboroženo in opremljeno z vsemi tehničnimi sredstvi moderne pohodni armade. Dva izmed glasovitejših razbojnikov, Caviglioli in Bartoli, sta že padla pod streli zasledu-jočih jih orožnikov, ves pohod pa velja še Spadi in njegovi tolpi, nakar bo otok temeljito očiščen hajduštva, ki se je bilo razpaslo v zadnjem desetletju po svetovni vojni. V zvezi s tem so bil« Značilna korziSka pokrajina zopet osvežene vse pripovedke o grozo-vitostih krvne o svete, o medsebojnem iztrebljanju celih rodovin in o spoštovanju, ki ga tamošnjc ljudstvo baje goji do junakov »macchije«, kakor se zove neprodirna goščava korziškega hribovja. Kdor pride danes na Korziko, se bo kmalu uveril, da je vse to pretirano. Krvna osveta živi skoro le še v spominu, moderno življenje je temeljito po-melo s starim viteštvom, tako da današnji Korzičan resno obsoja banditsko početje, smatrajoč ga za sramoto. Pač pa se še nekatere rodbine sovražijo med seboj in včasi tudi prihaja do krvavih razračunavanj med njimi, ne sicer če-šče ko drugod, vendar pa se to sovraštvo le redkokdaj pokaže na zunaj. Pod slabo genoveško upravo je postal običaj krvne osvete nekakšen zakon in »ven-detta« je pomenila domače pravosodje, h kateremu se je zatekalo ljudstvo, ne zaupajoč podkupljivim sodnikom. Medsebojni poboji pa so v času brezvlastja zavzeli že tak obseg, da so se v prejšnjih stoletjih cele rodbine uničevale s strastjo, kakršna je običajna samo proti soplemenjakom. 1714 so ugotovili, da je v prejšnjih 32 letih padlo kot žrtev krvne osvete nič manj ko 28.000 ljudi. Morilci so se zatekli v gorovje in postali »banditi«, t. j. oglašeni odmetniki. Vendar pa se ti vršilci osvete ostali za tujca popolnoma neopasni in jih je šele zasledovanje oblastev napolnilo s srdom do ostalega sveta. Najlepši primer korziškega banditstva je bil Romanetti, ki je dolgo časa živel brez skrbi v mestecu Lavi. Vse ga je poznalo, po vsem otoku se je lahko kretal svobodno in orožniki so mu hodili s potu. živel je pri svoji ljubici Magdaleni Maccini in bi bil živel še dolgo, da se niso sorodniki Maccimjeve pritožili pri varnostni oblasti zoper nasilno ravnanje Romanettijevo s svojo ljubico. Posredovanje orožništva je rodilo odpor in Romanetti je končal svojo od-metniško kariero pod kroglami orožnikov. Težko se da predstavljati, kakšna strahovita nesreča je bil za Korziko narodni običaj krvne osvete, ki je bila postala nekakšna posvečena ljudska svo-jina bujnih otočanov. Strastni značaj Korzičana nam najbolje slika knjiga, v kateri so zbrana naricanja preostalih za žrtvijo krvne osvete. Eno izmed teh se glasi: »O vrli mož, od tako številne družine ostavljaš za seboj samo sestro. Brez vsakih drugih krvnih sorodnikov je zapuščena sirota, toda ne boj se: Tudi to je dovolj, da bo maščevana tvoja smrt.« Druga pripoveduje o trdi materi, .ki navaja ob pogrebu očeta svoje otroke na »vendetto«. »Ne plakajte za umorienim očetom, marveč glejte, da ga maščujete.« Toda ta osvete željni Korzičan je nasproti tujcu ' naravnost pretirano gostoljuben, da se redk-> kje še najde slično gostoljubje. Dogodi se, da prodaja- Divje razdrapane korziške gore, ki dajejo varno zavetje razbojnikom lec odkloni plačilo za kupljeno blago in zavrne plačujočega s ponosno besedo: »Gospod, vi ste gost na našem otoku.« Vsako vsiljevanje denarja bi se smatralo za surovo žalitev in se tak dar plača lahko zopet samo z darom. Korziška mesta stoje po večini zelo slikovito na skalah in so težko pristopna: ostanek iz nekdanjih bojevitih časov. Železnica teče le iz glavnega mesta Ajaccia do nekaj severneje ležečih krajev. Korzičam so po pravici ponosni na svojo domovino. Še Napoleon se je v svojem pregnanstvu spominjal rodnega otoka in je dejal, da bi ga z zavezanimi očmi spoznal po opojnem vonju, ki dehti iz njegovih gozdov in z romantične »macchije«. Prvi ulični napisi v Pariza so nastali proti koncu 18. Stoletja. Na vsakem oglu je bilo ime vklesano v štirioglat kani? n, zraven številka dotifnega okraja, nižo pa veliki C. t. j. carosse (kočija) in številka, ki je-pravila, koliko voz more iti vštric. Korzisko razbojništvo v humorju Največ iker med ribami znese treski ali polenovka, namreč do 9.444.000. Jeseter ali kečiga doseže 3 milijone, morski list — ali svoia. kakor pravijo Dalmatinci po italijanskem nazivu sfogl'a — en milijon, slanik pa 3G.OOO. Petdesetletnica dr. Ivana Laka №r. Ivan Lah — petdesetletnih: ? Nekoliko neverjetno zveni to vprašanje, saj ni še dolgo, kar smo ga videli na čelu vsega mladega in mladostnega na Slovenskem. Še zdaj ne razodeva njegov markantni obraz in njegova hoja po ljubljanskih Dr. Ivan Lah ulicah nikakih vidnih sledov petdesetega leta. Sploh se je tip petdesetletnika v zadnjem času izpremenil, ker se je po-vpiečna življenjska meja premaknila in ž njo vred skrajšala doba starosti. Pet-desetletniki so še možje z mladostnim izrazom na obrazu, možje, ki še nosijo glavo pokonci. In vendar je dr. Ivan Lah petdesetlet-nik. Tako pravijo leksikoni in njim moramo verjeti. Današnji pisatelj Ivan Lah se je rodil v Trnovem pri Ilirski Bistrici dne 9. decembra 1881, torej deset dni po smrti »očeta slovenskega naroda« Janeza Bleiweisa. Mlada leta so mu potekala v Šmarju na Dolenjskem, kjer še sedaj žive njegovi in kjer si je bil letos postavil ličen dom, v slogu naših boljših kmečkih hiš, da se semkaj zateka, ko se na- veliča ljubljanskega gosposkega sveta in da tu v blaženi vaški tišini, v soncu, med polji prebije svoje velike počitnice. Šolal se je v Ljubljani, na univerzo pa je šel v Prago, kjer je študiral slavistiko in modroslovje. Njegov učitelj v filozofiji je bil poleg J. Drtine, pisca tudi v naš jezik prevedene lepe knjige »Miselni razvoj evropskega človeštva«, sedanji prezident češkoslovaške republike dr. Tomaž G. Masaryk. Dr. Ivan Lah se rad spominja sivolasega, danes svetovno-slavnega učitelja in je zlasti Pragi in češkemu narodu ostal neomajno zvest. Kjerkoli more, rad stori kaj koristnega za Čehe. Pozneje bomo videli, da je tudi kot pisatelj rad zastavil svoje spretno pero, da seznani Slovence s Čehi in češko kniiževnostio те nek^k neofi^ielni kulturni konzul Češkoslovaške v Ljubljani. Njegova pobudnost in njegovo delo tiči skoraj za vsako akcijo, ki se sproži pri nas za lepi in veliki cilj jugoslov.-češko-slovaške vzajemnosti. Krasna Prasra, mesto, v katerem se je v glavnem izoblikoval dr ja Laha svetovni in življenjski nazor in njegovo srce vnelo za slovanske kulturne in politične ideale, mu je ostalo sveta kakor romarju božja pot. Zato rad poroma tja gori k Vltavi in letos za veliko noč je popeljal v Prago celo svoje učenke z ljubljanske ženske gimnazije. To je zanj mesto spominov in literarnih vplivov; ni ga menda med Slovenci pisatelja, ki bi bil tako tesno vdan kateremu tujemu mestu kot je dr. Lah zlati Pragi, srcu in glavi češkega naroda. L. 1910. je bil na Karlovem vseučilišču promoviran za doktorja. Najprej se je posvetil žurnalistiki. Izdaial ie dnevnik »Dan«, ki je bil najizrazitejši or^an jugos'ovenske misli pred vojno na Slovenskem. Vsi se še živo spominjamo »Dneva«, zlasti niegovih člankov in karikatur za časa balkanske vojne. Iz člankov je vel nravi s'ovanski idealizem. Naravno je, da so dria Laha takoi po izbruhu vojne aretirali in pozneje kot politično osumljenega poslali na fronto. L. 1917 ie bil na romunski fronti nevarno ranjen in je preležal več mesecev v praški bolnici. Le Praga ga je mogla ozdraviti, predvsem pa dvigniti njegovo vero v narodno osvobojenje. Na Češkem je takrat vel nov, čistejši veter: čutila se je bližina svobode. V svoii »Knjigi snominov« nam je dr. Lah opisal razvoj mladega človeka pred vojno in se javno izpovedal vseh svojih idealov, upov in razočaranj. Knjiga je zanimiv dokument in važna izpopolnitev naše revne memoarske književnosti; žal da ni zaključena. Toda — z druge strani je prav, da je tako. Naj se le nabira gradivo! Čez deset let bo lahko dr. Lah izpopolnil svoje spomine in primerjal nekdanje upe z dejanskimi rezultati. Zanj ta bilanca ne ho =laba; upajmo, da tudi za njegovo dobo ne. Po vojni je dr. Ivan Lah preživel nekaj časa v Mariboru in pripravljal temelje sedanji študijski knjižnici, obenem pa pridno pisal v liste. Kmalu pa se je bil vrnil v Ljubljano in se posvetil pro-fesuri. Sedaj podučuje v slovenščini in srbohrvaščini »orne mladenke v liubljan-ski realni gimnaziji. V neobveznih urah jih seznanja tudi z ruščino in češčino. Njegova vera v slovanstvo je nezlomljiva. Šola mu je tesno pri srcu in med mladino je ves mlad kakor med vrstniki odnosno vrstnicami. Slovanska misel in praktično delo za jugoslovenstvo — to ga označuje že izza dijaških let in v tem hodi dosledno svojo jasno začrtano pot. Kako misli zlasti o drugem problemu, namreč o slovenstvu in jugoslovenstvu, so pokazali lani njegovi članki v »Naši dobi«, ki so vzbudili mnogo pozornosti. Nasproti dogmatikom nove nacionalne ideje je dr. Lah postavil svoje trezno, realistično pojmovanje. * Ivan Lah je začel pisati že kot gimnazijec. Njegova prva proza je izhajala v »Domu in svetu«. Od 1. 1905. sodeluje stalno v »Ljubljanskem Zvonu«, leto kasneje pa se je oglasil tudi v »Slovanu«. V obeh revijah je zakopanega mnogo njegovega dela. Že zgodaj ga je osobito zanimalo dvoje: dolenisko ljudsko življenje in preteklost nagega naroda. Mohorjeva družba je 1. 1906. izdala njegovo prvo večjo povest »Tlnorniki«, ki ie bila v tistih časih zelo čitana knjiga. V istem letu je priobčeval »Slovan« dr. T,aha roman »Iz časov romantike« L 1907. ie izšla nie-gova. morda najboljša knjiga, zbirka novel »Vaška kronika«. Velike namene je imel s svojim romanom »Brambov-ci«, ki ga je v letih 1909—11 izdala »Slovenska Matica«. Dejanje te mogočno zasnovane slike ilirskih časov kaže dobrega pripovednika in je samo škoda, da se pisec ni več vrnil k tako velikemu tekstu. Večja je tudi njegova staroko-rotanska povest »Angelin Hidar«, ki je izšla 1. 1923. pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Letos je izdal pri »Vodnikovi družbi« zgodovinsko povest »Sigmovo maščevanje«, v »Ljubljanskem Zvonu« objavljen odlomek zgodovinske povesti pa kaže, da ga močno mika doba in krog znanega mecena in preporoditelja žige barona Zoisa. V prvi dobi svojega književnega razvoja je dr. Lah pisal tudi epske pesmi V dramatiki se je poizkusil z »Nočjo na Hmelniku« in »Pepeluhom«. Pisal je tudi za otroke. V publicistiki se je uveljavil s »Knjigo spominov«, »Vodniki in preroki« in »V boju za Jugoslavijo« (2 dela), knjigah, lu so — zlasti drugi dve — razširjeni v mnogih tisočih izvodov med slovenskim ljudstvom. Dr. Lah je objavil dolgo vrsto književnih, kulturno-zgodovinskih in drugih člankov in razprav, ki jih najdeš po raznih naših revijah. Posebno mnogo je pisal o češki književnosti. Časnikarska žilica mu tudi sedaj ne da miru in se rad oglaša v dnevnikih. Tudi prevajal je dr. Lah, zlasti iz če-ščine. Tako je priredil za »Slovensko Matico« antologijo čeških pesnikov, dalje je poslovenil češke pravljice in druge manjše reči. Kot pripovednik razodeva dr. Lah živahno fantazijo in močno čuvstvenost; rad podlega zanosu in hoče tudi v čita-telju vzbuditi navdušenje za reč, ki je pisatelja vnela. Zato včasi idealizira svoje osebe in kaže nekako novoroman-tično stremljenje. Iz njegovih spisov veje optimizem, vera v človeka in v življenje, priznanje k narodu in njegovim posebnostim. Naj nam tako mlad, kakor je vzlic srečanju z Abrahamom, ustvari še mnogo le^ga! —o. — 630 -i i- 631 — X30000QOOOOOOOOOOOCO SLIKE. IZ ŽIVLJENJA Ш Zgoraj (ođ leve proti desni): Igralnica y Mon-te Carlu, ki tudi >trpi< na finančni krizi. — Nova i2»ajclba: aero-mobH (leteči avto). — Hidravlična stiskalnica za preizkušnje trdnosti najrazličnejših vrst stavbnega gradiva. Spomenik zimskemu športu: bronast kip smučarja v nemškem Aetenbergu. Spodaj (levo): pogled iz predora na corviglij-ski železnici, ki veže Chantarello nad St. Mo-ritzem s Corviglio, smučarskim paradižem. — (Desno): Ribiški tipi obale Severnega morja. Lucien Giudice Črni bolid__ Dostrir« Prao Skodlar (Nadaljevanje) Januarja 1930. I~SI red nekako štirinajstimi dnevi ■1 sva z biatom sprejela ponudbo Rfl Johna Williama Kallingstera .. I MH To je nepoštena stvar, ampak — čudno — strašno pogodbo sva vendarle podpisala... zdaj sva prikovana na tega moža za šest mesecev: prvi zneski so plačani... nazaj ni več mogoče... Kallingster m.ju čvrsto drži... Charles ni maral sprejeti... a v tako blesteči luči sem mu slikal sijajno bodočnost, da se je nazadnje vdal... Mati nič ne sluti: zvedela ni, da sva po božiču 1929 s Charlesom odposlala pismeno ostavko vsak svoji firmi. Ko sva se te dni poslovila od nje, ji še na kraju pameti ni bilo, da vzame Kallingster Charlesa s seboj nekam na Angleško, jaz pa da sem dobd nalog, naj grem s sokrivcem peklenskega možakarja v od-Ijuden kraj v Ameriki... Nikoli ne bo nič zvedela, saj bo kakor po navadi dobivala vsak mesec iz Pariza in Marseilla najina pisma, ki sva jih celo vrsto napisala pred svojim odhodom in ki jih bodo Kallingsterovi prijatelji ob primernem času devali na pošto. Na slikah atlantskega zmagovalca tudi ne bo spoznala svojih sinov blaga stara majka v svojem selu bordojske pokrajine, zli duh Kallingster je namreč že mislil na to, da si bova morala v prikladnem trenutku obriti široke svetle brke, ki nama prečkajo obraz. Zavezal se je baje tudi, da nama bo pla"kaste lase počrnil... Seveda moraš biti Ge-orges Rochin... Ta mož je jako krepak.-. Včeraj me je Charles zapustil... Ob , slovesu sva &e poljubila. Februarja 1930. V Ameriki se med Kallingsierovimi sokrivci moje avijaučne vaje pridno nadaljujejo .. Charles mora delati isto na angleškem obrežju... O njem mi sporočajo, osebno oa si ne smeva dopisovati ... Sicer pa bi bilo to prav težko, saj mi ni natanko znano, kod hodi... Marca 1930. Prvega majnika se kar bojim ... Znano mi je, da so se dnevniki že polastili imena Georges Rochin ... Kallingster skrbi, da se stvar razbobna... Privod-ništva se hitro učim. Aprila 1930. Krmarim prav dobro... v Le Bour-getu je vse pripravljeno, so mi rekli. Zvedel sem, da najin tihi družabnik povsod razkazuje Charlesa, oziroma Geor-gesa Rochina, kakor se kliče sedaj. Pred nekaj dnevi so mi odstrigli brke, lasi-šče pa mi obdelujejo na jadrni barvarski način... Te dni so bile novine polne fotografij bodočega velikega zmagovalca ... Jaz sam v njih ne spoznam svojega brata, tako mu je obraz izpreme-njen, odkar nima več brkov. Ker so me na isti način ko njega prebarvali, sem mu zdaj seveda čisto podoben. Ubogi Charles! Če le ne bo kasneje hud name, ker sem ga pregovoril, naj se spusti v slično pustolovino... Maja 1930. Veliki dan se bliža... Vsa navodila so skrivoma dana za najhujše slepar-stvo na svetu ... Peter, Kallingsterov namestnik, mi je lavi sporočil poslednje napotke: moj brat odrine določeni dan iz Le Bourgeta ob 16 ih, da bo mogel črni bolid št. П. preleteti irsko obrežje za trde noči ir. se tako neopaže-no spustiti blizu ladje, ki naj vzame Charlesa na svoj krov ... Brž ko bo moj brat na krovu, bodo aviion potopili. Jaz pa,, ki sem okoli 200 kilometrov od ameriškega obrežja, naj vzletim ob 35. uri po odletu iz le Bourgeta in nekaj ur potem pristanem v New Yorku ... Načrt je drzen: Charles odhaja, jaz priha- jam, prihranimo pa si kakih štiri tisoč kilometrov nad Oceanom. 'JLo je ogromna prevara... Vendar v moji okolici vsakdo zaupa... Jaz sem izgubil vso voljo in se na slepo prepuščam tujemu vodstvu. Ali močno me mika, da bi že bilo vse pri kraju. 24. maja 1930. Vse se je v resnici zvršilo, kakor je bilo napovedano... Georges Kocnin — torej jaz — je zmagovito prispel v Cur-tiss-Field. Sram me je bilo spočetka, da sem se spustil v takšno ciganstvo... Potlej pa me je menda prevzela pijanost zmagoslavja in blaznost množice... Cele dneve je to trajalo: Kallingster me je povsod kazal. Komanditar velikega poleta je dobil milijone in milijone... Zato je bil nasproti meni od sile radodaren ... V malo dneh sem bil bogat, neznansko bogat... Ob tej priljubljenosti, ob tem imetju sem malodane pozabil svojega brata... Sram me je obšel in rezko sem vprašal Kallingstera, kaj je z njim: »V kratkem pride do mene in pota-kem tudi do vas«, mi je odgovoril in me os ta vil. Medtem smo se vrnili v Pariz s parni-kom France. Junija 1930. Še vedno brez poročil o Charlesu... Hudo sem v skrbeh... Vsi ti sprejemi v Parizu me žalijo... Samo na brata mislim... Kod hodi ? Nocoj sem domov grede pozval Johna Williama Kallingstera, naj mi pove, kako je z njim. »Poslušajte.. prijatelj., vaš brat..« »Moj brat!« sem zadrhteL John William Kallingster je okleval ... ali oberoč sem ga prijel za ovratnik pri smokingu... »Na dan z besedo!« sem mu veleL »Vaš brat... I no... Še nekoliko dni sem vam hotel prikrivati... ampak... nesreča... pristanek na morju... ponoči ... velikansko valovje na Atl^ti-ku... Avijon je pristal predaleč od bro-da... Moje moštvo ni moglo s čolnom prihiteti o pravem času in nesrečnež je potonil z letalom vred.« Zgrudil sem se na tla... Ne vem, koliko časa sem bil v omedlevici. Proti koncu nezavesti pa sem v dremavici, ki me je še objemala, slišal Johna Willia-ma Kallingstera, kako je dejal Petru: »Ko bi bil mogel tudi ta iti po gobe... Tako ne bi nihče vedel za skrivnost ... to bi bilo boljše...« In Peter je menil: »Saj ga bomo lahko kedaj spravili v krtovo deželo, če ne bo pameten.« Ti razbojniki so ugonobili mojega brata, o tem sem uverjen. Ladja ni bila na prostranem morju ob Irski za to, da bi ga otela, pač pa da bi ga za vekomaj pogubila. Jaz pa, jaz sem sokrivec teh ljudi... potegnil sem njih denar... brata pa zapletel v strašno pustolovščino. Zbežal sem daleč, jako daleč... Novembra 1930. Na tem gradu v Bretanji, koder skrivam svojo slabo vest, sem pravkar zvedel iz listov naglo smrt svoje matere. Groza me je zapisati, toda ta novica me je skoro malce potolažila: tako vsaj ne bo vedela, kajti božič je pred durmi... Moj brat? ubogi Charles! Trpim, to je strašno... Dobro vem, kaj mi je storiti ...« Tu je bilo konec nesrečnikove spovedi. Srčnosti nisem imel, da bi ga bil še enkrat videl... ali na koncu zadnjega lista sem pripisal: »Bog vam je bil naklonjen, ker vam je p ihranil najhujšo kazen: grajo priletne matere, njene objokane oči in za vselej ranjeno srce.« Pozneje sem iz bretaniskega samostana. znanega po svoji železni strogo-rednosti, dobil l»-te preproste besede: 24. decembra 1930. »Duhovni oče, lani smo bili vsi združeni... Danes pa živim v redovniški halji, v največji pobožnosti in čakam, kdaj hn Bog blagovolil narediti konec 11МШЧ i 1 T,I>.>*C1 i I mojemu križnemu potu na zemlji. Brat Louis.« Svojemu pismu je priložil liste, ki sem jih pustil na njegovi pisalni mizi, toda z zadnjega so bile odstrižene bese-dite, ki sem jih bil pripisal pred svojim odhodom. Karadeški grad danes na novo samo-tari na svoji veliki skali... Pariški dnevniki so pač dvakrat ali trikrat poskušali spet izpregovoriti o zmagovalcu At'antika, ki ga je krasna zaljubljena rusalka odnesla navdušenju njegovih občudovalcev. Pomalem se slavni čin črnega bolida pozablja___ Jaz sam sem snoči vrgel v svojo zakurjeno peč liste, ki so skrivali v sebi Cassarov zločin ... Bogu prepuščam skrb, da naj kaznuje Johna Williama Kallingstera, ki ga ne poznam. Priredil N. K. Prevratne iznajdbe ali domišljija? E. Caneghem, Flamec po rodu, je baje iznašel način izkoriščanja stoječe vode za pridobivanje energije Alfonz Pietsch dela na konstrukciji raketnega letala, ki bi se moglo dvigniti 20 km visoko v stratosfero Prve fotografije v balonu ie delal slavni fotograf in letalec Nadar, pisateljsko ime za Feliksa Tournachona iz Pariza (f 1820). Sodeloval je pri raznih listih i:i f.b »turah« z žalostjo od,lože >đilce« — do prihodnjič. Vsak poskus jih utruja in ko je visega »izleta« konec, skoraj ne čutiijo mišic — od utrujenosti in celo pravih bolečin. Med temi bojazljivoi io malodušnežC je precej takih, И vedo, da so vseh težav krirvi sami aLi vsaj priznajo, da se za smučanje sploh niso v naprej pripravili. Kdor hoče s smučmi na nogah res kmalu uživati; krasote zimske narave, mora kljuD vsej dohr' volji vendar izipolniti ne,kaj pogojev fizičnega značaja, katerini pa seveda v prvem navdušenju ne posveča nobene pozornosti Glavni vzrok za »žalostni« začetek hoje na smučih je skoraj edino ta, da večma začetnikov naveže deske brez treninga, dasi smučanje ne spa.da med najlažje športne panoge, če izvzamemo vež-banje na рт ":nih travn.Uih ki pa j,ih vsak začetnik nima pred nosom ali brez večjih žrtev na razpolago. Ce pa gre na teren, ga bole kosti še pet dni v tednu in smuči Sredo — v kot! Kdor hoče z veseldem otvarjati vsako smučarsko sezono, mora tudi med letom — z izvajanjem drugih športov — skrbeti, da ostane njegovo telo gibčno in prožno. Mestni človek se ne more kakor 61ovok pod gorami vedno vežbati na snegu to tudi notranji organi morajo zaradi spremenjenega zraka In napora samega delovati mnogo močnejše Zato se mora smučar iz mesta pričeti pripravljati mnogo prej kot domačin, ki mu zapade sneg pred hišo in takrat, ko o njem v mestu to daleč naokoli še ni nobenega sledu. Najboljša priprava za smučarja med letom je gozdni tek. Po gozdu se lahko teče ob vsakem letnem času, na vsakih tleh to ob vsakem vremenu. Ce je zelo mrzlo, je treba pač one dele telesa, ki so najbolj razgaljeni (obraz, roke to noge) primerno zaščititi pred mrazom V tem primeru jih je treba namazati z oljem ali pa teči v dresu za trening, kar pa je navadno zelo v oviro. Med gibanjem v svežem zraku se delovanje srca poveča. Zato je naravno, da smučanje brez prave priprave lahko škodi temu organu. Nekako slično je s plju-čami, ker morajo med tekom tudi delovati močneje. Zato mora smučar tudi pljuča priučiti hitrejšega to globok ejše&a dihanja. Razen gozdnega teka so za smučarja tudi gimnastične vaje velikega pomena. Nihče naj ne misli, da je treba potem, ko ima opremo v redu. čakati samo ugodnega vremena, torej čim idealnejše bele odeje! Za vsako vrsto raznovrstnega športnega adejstvovanja se je brez izjeme treba pripraviti z gimnastičntoi vajami. Dočim se v telovadnici okrepi telo, je treba pri vztrajnostnih tekih ojačiti še notranje organe za večje delo pri smučanja. Za \ takšno pripravo je tek po gozdu najprimernejši! Zelo važno poglavje iz prvih priprav smučarje so tudi tako zvani suhi tečaji. Kakor ee za druge panoge delajo gimnastične ▼aje alu na orodju, tako je tudi za smučarja potrebno, da izvaja gimnastične vaje na smučeh. Dobro je, da se izuri v ravnotežju, dviganju obeh nog, razkora-ćenju in vrtenju nog, ker se mu le tako okrepijo mišice na nogi, kii pri začetniku največ trpe. Koristno je, če se vežba tudi a razkorač enimi nogami upogib a ti v kolenih na desno ali levo. Med manj znanimi, toda zelo koristnimi pripravami za smučarje so tudi gimnastične vade s palicami, ki jih pač smučar na terenu največ rabi. Palice niso potrebne samo pri teku po ravnem ali navkreber. Boli izurjeni vozač jih potrebuje posebno za razne skoke. Za vse te skoke in tudi za dobro uporabo palic me.d vožnjo po ravnem mora imeti smučar dobro izvežbane mišice na rokah in v ramenih. Za vajo je primerno da se počepa polagoma dsviga in zopet spušča ob palicah. S temi vajami se ne krepijo samo mišice na rokah in ramah temveč tudi na hrbtu in trebuhu. Prav posebno koristen pa je za bodočega vozača po snegu trening s palicami med gozdnim tekom, pri katerem uporablja palice kot po snegu. Za te vrste treninga pa morajo biti tla posebej izbrana; najlažje se vrže te priprave na pobočjih, ki so pozneje običajno uporabna tudi pođ snegom. Vse te priprave seveda še ne združujejo vsega kretanja na smučeh, vendar so tako dragocene, da bo vsakdo, kdor jih bo vsaj deloma dovršil, z lahkoto premagal one začetniške neprijetnosti ter kma^ lu spoznal, da spada ravno smučarstvo med najlepše in tudi naokoristoejše športne panoge med vsemi. Sicer pa je naša smučarska armada najzgovornejši dokaz, da za smučarstvo ni treba propagande! Smučarstvo je naš narodni šport in morda ni več daleč čas, ko •bo res našlo zmagoslaivno pot tja do za.&* njega gorskega naselja v južnih delih nar še domovine, kjer čaka odkritja še toliko Sn toliko odličnih smučarskih terenov. Kdor smuča, skrbi za zdravje duha in telesa; kdor je zdraiv, lahko daje narodu in domovini največ svojih sil. Teh nam jj v težkih časih, ki stiskajo vso Evropo, treba več kot jih imamo. Zato na plan, začetniki; pripravite se za prvo belo nedeljo, da bomo lahko rekli, da smučamo vsi.! Zdrava in močni se bomo vselej via. čali z naših izletov v zimsko prirodo! —s t. Umeten smučarski teren v ženevski srednješolski telovadnici — 543 — M ро§у*П7 se/ Tedenski fedilsii list Ponedeljek, obed: Korenj'eva juha z žemljevimi rezanci, zeljnati štrukelj, krompirjeva solata, ocvrta jabolka. Večerja: pljučka v kisii omaki, testeni polžki. Torek, obed (praznik): na goveji juhi riž z perutninskim drobom, pečena jarčica garnirana z maslenim brstmm zeljem, različne solate, črešnjevi kolački. Večerja: mesna solata (od opoldne meso), kolački, čaj. Sreda, obed: pražena močnikova juha, naravni goveji zrezki, pražen krompir, solata, sadje. Ve č e r j a : testene vrvice z paradižnikovo omako, kuhane češplje. četrtek, cbed: krompirjeva juha z vampi, pečena krompirjeva kaša, dušena jabolka. Večerja: vampi s paradižnikom in polenta. Petek, obed: ribja juha, špinača z ocvrtimi jajci, sirova potica. Večerja: ajdovi žganci z mlekom ali gobično omako. Sobota, obed: na goveji juhi vranič-ni cmočki, govedina s sladko repo, ocvir-kove palačinke. Večerja: znajmski golaž in makaroni. Nedelja obed: na goveji juhi (od sobote) možganje rezine, pečena telečja kračica v mrežici, garnirana z drobnim pečenim krompirjem in različnimi solatami (motovilc, indivja, zeleno), jabolčni nara-stek. Večerja : panirane telečje zareber-nice, zeljnata in krompirjeva solata. RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (količina računana za 4—5 oseb) Zeljnati štrukelj. Naredi na deski vlečeno testo iz 30 dkg moke, enega jajca, soli in mlačne vode. Pokrij ga, da se spočije. Nadev pripravi iz ene zeljnate, na rezance zrezane, v olanem kropu do mehkega skuhane glave, prepražene na prekajeni slamni s pol žlice moke, soli in nekoliko popra. Ko se voda izpari, postavi zelje na hlad. da se ohladi. Med tem raz-valjaj in razvieci testo, namaži. ga z ohlajenim zeljem in potresi z zmleto gnjatjo ali klobaso, zavij skupaj, položi v namazan pekač ali kožico, pokapljaj s presnim maslom ali mastjo in speci. Pečenega zreži na dva prsta široke rezine in serviraj toplega s solato. Namesto da ga spečeš, ga lahko tudi v prtič zavitega skuhaš, zrežeš in povrhu zabeliš z mastjo in drobtinami. Paradižnikova omaka za testenine. V kožici segrej tri ali štiri žlice finega namiznega olja. daj vanje dve žlici drobno sesekljane čebule, eno žlico petršilja, dva krhlja zmečkanega česna in pol žlice moke. Ko moka. nekoliko poru- meni, zalij s primerno količino kropa, osoli in dodaj poldrugo Znco paradižnikove konserve, premešaj in pus*:i na zmernem ognju pol ure vreli. Testenine skunaj v slanem kropu, odcedi jih in oblij z mrzio vodo, od-cejene stresi v gorko skledo, potresi s parmezanom in oblij z отако. V omako dodaš lahko tudi dve osnaženi sesekljani sarde-lici. Črešnjevi kolačk-i. Boljše kvasno testo pripiavim iz 35 dkg moke, dveh deka-gramov kvasa raztopljenega v mlačnem mleku, k temu primešam dve žlici sladkorja, 5 dkg masla, en rumenjak, sol in toliko mlačnega mleka, da je testo mehko. Stepam ga v skledi toliko časa, da se loči od kuhalnice, nato °;a pokrijem i? postavim na toplo, da vzhaja. Ko je vzhajano, ga z žlico zajemam iz sklede in polagam, za drobno jajce velike kepice na dobro pomazan in pomokan pekač. Ko imam vse testo razvrščene v kepice po pekaču, vzamem eno jajce, ga pomočim na koničasti strani v moko in naredim z njim v sredo kepice jamico. V tO jamico dam tri vku-hane, dobro odtečene črešnje ali višnje, katerim sem izločila pečke. Ko imam vse gotove, jih pokrijem s prtom in postavim na toplo, da zopet vzhaja. Med tem zre-žem eno pest olupljenih mandljev in jih zrežem na šibice. V lončku pa stepem eno jajce s 4 dkg sladkorja toliko časa, da se speni in zgosti Ko so kolački vzhajani, dam v jamico n&d črešnje eno žličico stepenega jajca. povrti-. potresem z mandlji, postavim v pečico In spečem. Pečena krompirjeva kaša. Tri četrt kilograma krompirja skuham, olupim in pretlačim v skledo. Primešam 1Ig litra mleka, 5 dkg presnega masla, en rumenjak, sol in trd sneg enega beljaka. Ognja-varno skledo namažem z mastjo in nama-žem eno plast krompirjeve kaše, nato potresem 10 dkg zmlete gnjati ali kuhane in zmlete kranjske klobase, povrhu naložim zopet krompirjeve kaše. zadnjo plast potresem z dobtinicami, pokapljam z raztopljenim presnim maslom in pečem v precej vroči pečici pol ure. Na mizo postavim v isti posodi. Gobična omaka. Eno dobro pest posušenih jurčkov operem najprej v mlačni vodi, da se nesnaga odloči. Nato jih pre^ plaknem parkrat v čisti mrzli vodi in ožmem. V kožici segrejem tri žlice dobrega namiznega olja ali kepico presnega masla in naredim svetlo prežganje iz ene žlice moke, ene žlice drobno zrezane čebule in krhlja zmečkanega česna. Ko začne rume-neti, doložim ožete gobice, zalijem s kropom in kuham na zmernem ognju tri četrt ure. Osolim. pop^am in dodam eno žlico paradižnikove omake. U—a. r i§ 1ссш t* c* Cesar po japonski milosti Pu Ji, bivši kitajski cesar Japonska in Društvo narodov Anglež: »Zdaj je konec brezposelnosti! Vsi na delo, da se zgradi visoko carinsko obzidje!« a5 PodržaJ- - Izdaja za konzorcij A d o 11 R i b n i k a r - Za »Narodno tiskarno, kot tiskarnarja Pran Jezeri - Vsi v LJubljani. Maska — zajckova ms V Вегпехи je neka mačka, ki poleg svojega mladega mačeta doji tudi mladega zajčka. Ta mačka je pač redek primer slepe krotkosti, ali bolje, materinstva, spričo katerega je v njej popolnoma zamrl smisel za pleu, ki je lasten mačjemu plemenu. In ta temperament svojega mačjega bratca vobče ne kaže nikakega razumevanja. Pač pa se v njem bujno razvijajo nagnenja rafini ranega sladokusca. Posebno rad ima mleko, pod pogojem seveda, da je zavreto in pripravljeno z nekaj koščki sladkorja. Najbolj mu je primer ni morda izmišljen marveč popolnoma resničen. Ta mačka živi pri Adrienu Fournier - Marechalu, prodajalcu časnikov v Вегпехи. Mačka, ki je prav lepo pisana v treh barvah, enako lepo skrbi za svojega mladiča kakor za zajčka, ki si bratovsko delita njeno mleko in ležišče za pečjo v kuhinji. Za časa trgatve grozdja je prodajalec časnikov ustrelil lepo divjo zajkljo, viničarji pa so našli blizu ta-m malega, komaj dva ali tri dni starega sirotka, ki je bil na prvi pogled komaj podoben zajčku. Prodajalčeva žena je zajčka adoptirala in ker je prav takrat oddala dvoje izmed treh mladih mačic, je kratko malo podtaknila zajčka mački, ki je zadovoljno predoč sprejela nesrečnega sirotka. Zdaj je zajček že tako velik, da se svobodno sprehaja po hiši in služi za igračo mlademu mačku, ki je seve mnogo manjši od niega. Mačka se zaganja v nerodnega dolgo-uhca. ga grize ter preganja po prostorih, toda zdi se, da zajčku ni prav nič všpč otročje igračkanje, da bi se pa ubranil objema mehkih tačic, je preveč neokreten. Za neugnani pa všeč, če z uživanjem sladke brane ni zvezan običajni trud vseh samojedcev, marveS da ga prodajalčeva žena nahrani z žličico kakor otroka. -Ж- Тошшу Tako nazivajo po domače angleškega vojaka, kakor bi človek rekel: kranjski Janez. Od kod to? L. 1815. se je uvedla nova vojaška knjižica, kjer je moral biti naslovnik podpisan. Vzorci za izpolnitev rubrik so bili opremljeni z imenom: Thomas Atkina. Pomanjšano Lme slove pa: Tomm7. Kako spoznati najboljšega psa iz istega gnezda Vse leglo vzameš in odneseš daleč od psice. Ta najde kmalu mladiče ter jih nosi nazaj v gobcu, dokler ni ves pokot na prejšnjem mestu. Najprej zagrabi najboljšega, potem manj dobrega in tako naprej do najslabšega. Ншаож V »Zdaj bo pa vendarle funkcioniralo!« »Zakon je res čudna stvar! Nekaj besed v cerkvi in človek je poročen... in par besed v spanju — pa je ločen!« »Čigava je šala, ki ste mi jo pravkar povedali?« »Moja.« »No. potem pa niste več tako mladi, .kakor se zdite!« Optimizem »Vaše ime?« »Frijia Jošt.« »Koliko ste stari?« »63 let.« »Ali ste poročeni?« »Se ne.« »Ne vem natančno, koliko je številka njegovega ovratnika, toda moje roke ob-seižejo točno njegov vrat.« _ Oče: »Tako, da veš. Moram odpotovati. Ker pa vem. da boš poreden, ti jih naložim že naprej!«