tekmi za pokal Karavank med Jesenicami in KAC je moral vratar gostov Pregl takole reševati svoja vrata, vendar so Jeseničani vseeno slavili visoko zmago.Danes bo na Jesenicah prijateljske ecanje med reprezentancama Jugoslavije in ZDA.
Leto XXVIII. Številka 70 Cena: 1,50 dinarja
jL^ovitelj:   občinske   konference SZDL inTv*1Ce' KranJ.  Radovljica,  Skofja Loka «*ič - Izdaja ČP Glas Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar
U A
SILO   S O C I A
Kranj, torek, 16. 9. 1975
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat'tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in netkih.
LOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Kolektiv tržiške predilnice in tkalnice slavil
postavitev 90. obletnice obstoja Bombažne predilnice in tkalnice Tržič so spremljale tudi številne ^rUge prireditve — Priznanja najprizadevnejšim s amo upravljavce m
Športnimi
pre-
proslavljanje 90. i  Bombažne  predilnice in
• tekmovanji in vajo 55 ev se Je začelo v začetku ' Slega tedna
alnice Tržič, združeno s proslavit J° 25. obletnice delavskega samo-|Pravljanja in 30. obletnice osvojive. Slavje 1286-članskega de-Vnega kolektiva tkalcev in predil-! a Je bilo sicer le navidezno *r<>mno
ivesno.
vendar pa je bilo vseeno saj niso slavili le člani de-
je n? skupnosti in številni upokore Cl> temveč občani tržiške družbe-sob uPnosti nasploh. Čeprav je v j!j °to> ko je bila načrtovana osred-Proslava na prostem, ponagajal
in
•je bila prireditev na hitro
I •»
le jn a anie a
prestavljena v pretesno dvorano Cankarjevega doma, je slavje vseeno uspelo. Bombažna predilnica in tkalnica, ki v predilnici lahko predela 4000 ton bombažne preje, v tkalnici izdela 14 milijonov kvadratnih metrov surovih tkanin, oplemeniti 20 milijonov kvadratnih metrov blaga in v konfekciji v Tržiču ter v obratu v vasi Hrib pri Loškem potoku v ribniški občini predela večinoma v posteljno perilo 8 milijonov kvadratnih metrov kvalitetnega blaga, se v slovesnem trenutku ni ozirala le na prehojeno pot, temveč je razkrila tudi razvojne načrte. Predvsem kaže omeniti nenehno modernizacijo podjetja in strokovno rast zaposlenih, snovanje temeljnih organizacij združenega dela, združitev s podjetjem Cip iz Bovca, odpravljanje nočnega dela žensk, povečevanje izvoza in skrb za še boljšo življenjsko raven zaposlenih, čeprav ima že sedaj predilnica in tkalnica okrog 700 tovarniških stanovanj, tovarniško kuhinjo in počitniški dom ob morju. Tako kot v preteklosti namerava tudi v prihodnje BPT pomagati pri reševanju največjih problemov občine.
V petek popoldne je bilo v paviljonu NOB v Tržiču slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja tržiške občine in na katerem sta govorila predsednik delavskega sveta Jože Eržen in sekretar osnovne organizacije ZK Viktor Svab. Ob tej
Nadaljevanje na 12. strani
^hi
jjjjjljci o*fe*'or BPT Janez Lončar (desno) je v soboto dopoldne skupaj s .so
j?*t>q»e S(Vn°nil predstavnike sredstev javnega obveščanja s proizvodnjo in *°lektiva. Še posebej je opozoril na prizadevanja pri modernizaciji kfOi^,' s"ol'<tnje temeljnih organizacij združenega dela. združevanje s Cip ^tiJll.n ,l<> težave pri izvozu izdelkov oziroma uvozu bombaža, ki utegne-Pnhodnje leto še ostrejše.
Dvorana Cankarjevega doma v Tržiču ni mogla sprejeti vseh udeležencev sobotne proslave ob 90. obletnici Bombažne predilnice in tkalnice, 25. obletnici delavskega samoupravljanja in 30. obletnici osvoboditve. Ta dan so lahko Tržičani pobliže spoznali proizvodne prostore in naprave druge največje organizacije združenega dela tržiške občine.
Bombažna predilnica in tkalnica je v počastitev 90. obletnice tovarne pripravila v paviljonu NOB v Tržiču razstavo, ki prikazuje razvoj in izdelke tržiškega delovnega kolektiva. Ob otvoritvi so pripravili člani recitatorske skupine Pobratenje iz Tržiča ob spremljavi citraša Marjana Zupančiča večer slovenskih ljudskih pesmi.
Slovesnost na Lipniški planini
Slavnostno zasedanje skupnega de lovskega sveta je vodila Lori Jaklič kije v imenu zborovalcev, delovnega kolektiva Bombažne predilnice ir, tkalnice in Tržičanov prebrala po zdravno pismo predsedniku Titu.
Tudi letos sta občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica pripravila spominsko slovesnost na Jelovici, na Lipniški planini, kjer je 9. septembra 1942 padlo 25 borcev in z njimi Jože Gregorčič-Gorenjc.
Kljub izredno slabemu vremenu se je na odmaknjeni samoti Lipniške
planine zbralo precej učencev osnovnih šol obeh občin, recitatorji in ženski pevski zbor Blaž Arnič,/. Jesenic. Po spominskem govoru so z recitacijami in pesmimi počastili spomin na partizane, ki so omahnili pod streli nemških pušk in izdajalcev. D. S.
VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. 00 19. OKTOBRA 1975
Naročnik:
Tito v Zagrebu
Predsednik republike Josip Broz-Tito je včeraj dopotoval v Zagreb. Mestna konferenca SZDL je izdala razglas, v katerem je med drugim rečeno, da je Zagreb ponosen, ker je njegova revolucionarna pot povezana z imenom predsednika Tita in da svojo sedanjost in prihodnost povezuje s tvorno Titovo mislijo in delom.
Danes bo v dvorani Vatro-slav Lisinski slovesna seja mestne skupščine in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bo Zagrebu izročen red mesta heroja, s katerim ga je predsednik Tito odlikoval ob 30-letnici osvoboditve.
Wilsonova poslanica
Generalni sekretar britanske laburistične stranke Ron Hayword je izročil predsedniku Titu osebno poslanico britanskega premiera in šefa laburistične stranke Harolda Wilsona. Predsednik Tito se je s sekretarjem Haywordom dalj časa prijateljsko pogovarjal o sodelovanju med ZKJ in britansko laburistično stranko ter o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Na sprejemu je bil tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc.
Srečanje izgnancev
Ob 30- letnici vrnitve na svoje domove so se v Celju srečali slovenski izgnanci, ki jih je okupator že v prvih mesecih vojne pregnal z rodnih tal, da bi zlomil njihovo narodno zavest in slovensko zemljo naredil nemško. Na srečanju v Celju — nedeljsko je bilo že tretje po vojni — so izgnanci obudili spomine na leta trpljenja v izgnanstvu.
Štirj.
ie
jubileji
Kolektiv železarne v Štorah je pretekli teden proslavil 130-letnico podjetja, 40-letnico štrajka v samotami, 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja. O zgodovini in razvoju Železarne je govoril predsednik delavskega sveta Ivan Štefančič. Dejal je, da je železarna po vojni petkrat povečala proizvodnjo in se močno uveljavila kot izvoznik, saj izvaža svoje izdelke v 18 držav.
Mladost Sutjeska 75
V počastitev 30-letnice osvoboditve se je konec preteklega tedna na legendarni Sutjeski začelo deseto jubilejno srečanje mladih ustvarjalcev Jugoslavije Mladost Sutjeska 75. Srečanje organizira medrepubliška skupnost za kulturno prosvetno dejavnost ter republiška konferenca Zveze socialistične mladine Bosne in Hercegovine.
V dolini herojev na Tjenti-štu se je v treh dneh sestalo okoli 300 mladih piscev, likovnih ustvarjalcev, glasbenih in baletnih umetnikov ter filmskih ustvarjalcev iz vseh naših pokrajin in republik.
Prekoračitve ' naložb
Izvršilni odbor Ljubljanske banke je razpravljal o prekoračitvah naložb. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je večina prekoračitev nastala pri prednostnih investicijah, manj pa pri manjših naložbah. Da bi začeta dela končali, bo morala banka poskrbeti, da bo najprej zbrala dodatna sredstva za dokončanje prednostnih naložb.
Ozimnica — stalna skrb ,
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je v razpravi o ozimnici menilo, da to ne more ostati samo sezonska akcija, ampak mora postati stalno prizadevanje za zagotavljanje kakovostne prehrane po dostopnih cenah.
Jesenice
Danes popoldne bo v konferenčni sobi občinske skupščine Jesenice seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo razpravljali o pripravi gradiva za naslednjo sejo občinske konference, obravnavali družbenopolitično situacijo v občini Jesenice na področjih socialne politike, stanovanjskega gospodarstva ter ocenili delovanje družbenopolitičnih organizacij ter organiziranost, delovanje Zveze komunistov ter naloge na tem področju.
V petek, 19. septembra, bo na Jesenicah seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo ocenili družbenopolitično situacijo v občini ter govorili o organiziranosti zveze komunistov v občini po obdobju VII. kongresa ZKS ter razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih.
V četrtek, 19. septembra, bo na Jesenicah seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice, na kateri bodo razpravljali o rezultatih gospodarjenje v občini v prvem polletju letošnjega leta, o seminarju za poverjenike in druge člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, o letošnji ozimnici, o celodnevni osnovni šoli v Žirovnici ter imenovali v organe občinske konference SZDL. D. S.
Kranj
Pri komiteju občinske konference zveze komunistov seje včeraj popoldne sestala komisija za organiziranost in razvoj ter idejnopolitično usposabljanje in ocenila izvajanja programa izobraževanja in usposabljanja komunistov v letu 1974/1975. Obravnavali so tudi predlog programa izobraževanja in usposabljanja komunistov za leto 1975/76, predlog programa politične šole in osnutek programa dela komisije za leto 1975 in leto 1976. — V petek pa se bo sestal na 14. redni seji komite občinske konference zveze komunistov. Obravnaval bo prve rezultate stabilizacijskih prizadevanj v kranjski občini, sklepe komiteja občinske konference zveze komunistov v zvezi z nadaljnjim razvojem delavske univerze Tomo Brejc Kranj in sklepal o predlogu uskladitve osebnih dohodkov zaposlenih na občinskem komiteju z dohodki v ostalih občinskih komitejih zveze komunistov.
Tudi organi drugih organizacij v občini imajo ta teden več sestankov. Tako se je včeraj popoldne pri občinski konferenci socialistične zveze sestal svet za socialno politiko in zdravstvo in razpravljal o delovnem programu. — Pri občinskem sindikalnem svetu bo jutri opoldne seja nadzornega odbora, ki bo obravnaval finančni načrt za letošnje prvo polletje, v petek pa se bo sestal občinski odbor delavcev lesne industrije in gozdarstva. — Pri občinski konferenci zveze socialistične mladine je bila včeraj popoldne seja predsedstva kluba kranjskih študentov. Obravnavali so program kluba za leto 1975/76. Danes popoldne pa bo seja predsedstva občinske konference ZSMS, na kateri bodo razpravljali o statutu Zavoda mladinski servis Kranj ter o poročilu o gostovanju mladinskih skupin iz La Ciotata in Oldhama v Kranju in o bivanju kranjske skupine v La Ciotatu. — Pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV bo danes popoldne seja komisije za posebno delovno dobo, v četrtek dopoldne bo seja okrožnega odbora OF Kranj in v petek seja predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na kateri bodo razpravljali o ogledu objektov počitniškega doma v Novigradu.
Od organov občinske skupščine, ki se bodo sestali ta teden, omenimo dve seji. Danes opoldne se bo sestal koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letošnjem letu. Ocenili bodo izvajanje družbenega dogovora v občini v prvem polletju in razpravljali o dogovarjanju o skupni porabi v prihodnjem letu. V četrtek popoldne pa se bosta na skupni seji sestala zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Razpravljala bosta o nekaterih osnutkih republiških srednjeročnih dokumentov. A. Ž.
Radovljica
V četrtek, 11. septembra, opoldne se je sestal koordinacijski odbor za odnose in sodelovanje z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri občinski konferenci socialistične zveze. Ocenili so dosedanje delo koordinacijskega odbora in delovnih komisij in se dogovorili za izhodišča za nadaljnje delo.
V petek opoldne pa je bila v Radovljici četrta seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference socialistične zveze. Razpravljali so o družbenopolitični aktivnosti pri izvajanju nalog stabilizacije v občini, o udeležbi delegatov na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in o predlogu za predsednika sveta za socialno politiko in zdravstvo. A. Ž.
Tržič
Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike pri občinski konferenci SZDL Tržič na osnovi podatkov ugotavlja, da se je tako kot na Gorenjskem tudi v tržiški občini zaostril problem likvidnosti oziroma nelikvidnosti. Le malo je temeljnih organizacij in organizacij združenega dela, ki nimajo težav s poravnavanjem obveznosti. Povečuje se število dni blokiranih žiro računov in številnejši so sodni sklepi in akceptni nalogi. K večji nelikvidnosti precej prispeva tudi inflacija. Zato koordinacijski odbor sodi, da kaže v stabilizacijskih programih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij posvetiti več pozornosti likvidnosti oziroma borbi proti nelikvidnosti. .
Pretekli teden sta se v Tržiču sestala predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Tržič in odbor za gradnjo šol in vrtcev. Na seji predsedstva borčevske organizacije so razpravljali predvsem o uspešnosti letošnjih proslav, na seji odbora za gradnjo šol in vrtcev pa o nalogah, ki jih je treba uresničiti letos in prihodnje leto, da bodo obljube, dane volivcem, izpolnjene. Sem sodita predvsem gradnja vrtca v Križah in gradnja prizidka pri osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču. -jk
kofia Loka
B
Včeraj popoldne je bila v Škofji Loki seja komiteja občinske konference ZK Skofja Loka. Člani komiteja so ocenili družbenopolitično aktivnost za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter spregovorili o najaktualnejših nalogah komunistov loške občine do konca letošnjega leta. -jg
Podjetje
Remont gradnje Žiri
,   razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
Pogoji:
da ima dokončano visoko ali višjo šolsko izobrazbo gradbene ali druge smeri z najmanj 5 let prakse.
da ima drugo šolsko izobrazbo z najmanj K) let prakse. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na upravo podjetja.
ji LiAZS*
Petek, 12. septembra 1975
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
knjigovodje osebnih dohodkov
Pogoj za sprejem je srednja ekonomska šola.
Prijave oddajte v tajništvu podjetja Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja do vključno 24. septembra 1.1.
Na spominski svečanosti v Strahinju pri Naklem je govoril član sveta jevne skupnosti Janez Mohor-Potok.
K spominskemu obeležju so predstavniki organizacij v nedeljo položil ve> - Foto: F. Perdan
Svečanost v Strahinju M
nik zajel in jih odpeljal v v
V Strahinju pri Naklem je bila v nedeljo popoldne spominska svečanost ob 33-letnici ene najtežjih borb in tragedij med drugo svetovno vojno na Gorenjskem. 64 partizanov borcev II. bataljona Kokrškega odreda se je 13. in 14. septembra v Udenborštu pod vodstvom komandirja čete tega bataljona borilo s prek 6000 sovražnikovih vojakov. Ko so se namreč s preskrbovalne akcije v Križah vrnili v Udenboršt, so bili izdani. Padlo je 22 borcev in le šest se jih je rešilo. Ostale pa je sovraž-
nic tajci ni jui uupeijai » - a
Večina ujetih je bila ustrelje
Dragi- ,flteri Je
Nedeljske svečanosti, na K?upnO-govoril član sveta krajevne s* gQ j sti Naklo Janez Mohor-Poto*- ^ udeležili predstavniki kranjsK 0[j. činske skupščine in družben v i tičnih organizacij ter krajevni neIn ganizacij in društev. V kultui ^ programu pa so sodelovali j pevski zbor KUD Naklo, «Kjl osnovne šole, recitatorji J Naklo in kranjski pihalni orKe&.
Frontno organiziranje
jali stalno evidentiranje in se *r| mali za dosledno politiko iz°
Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je na zadnji seji razpravljalo o konstituiranju sveta in o delovnem programu. Dogovorili so se, da bo novoizvoljeni medobčinski svet SZDL za Gorenjsko konstituiran prihodnji mesec. Na tej seji bodo ocenili dosedanje delo predsedstva, hkrati pa sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. Sklenili so tudi, da je na prvem zasedanju treba podati oceno o frontni organiziranosti v socialistični zvezi. Z analizo bodo ugotovili, koliko ljudi je izvoljenih v razne organe, kako v občinah in krajevnih skupnostih razrešujejo vprašanja o novi vlogi krajevnih skupnosti in kako se uveljavljajo ustavna načela v združenem delu. Posebej bodo ocenili tudi delo in razvoj sedanjih samoupravnih interesenih skupnosti in skupščinskih zborov.
„Posebno skrb bodo v programu posvetili kadrovskim vprašanjem. Tako bodo v prihodnjem obdobju pregledali kadrovski sestav organov socialistične zveze. Poudarili so, da mora vsak član zveze komunistov, ne glede kje je njegova osnovna organizacija ZK, aktivno delati v orga-nib socialistične zveze. Še posebej DO treba upoštevati kriterije pri kadrovanju na volitvah in pri imenovanju. Prav tako bodo še naprej izva-
Humana odločitev Bombažne predilnice in tkalnice
Skupni delavski svet Bombaž ne predilnice in tkalnice Tržič je na petkovem slavnostnem zasedanju sklenil podeliti Onkološkemu institutu iz Ljubljane za zgodnje odkrivanje raka 15.0(K) dinarjev, 45.000 dinarjev pa osnovnim šolam tržiške občine kot pomoč materialno šibkejšim učencem! Omenjena vsota je bila sprva namenjena za reprezentanco, predvsem pogostitev poslovnih partnerjev ob praznovanju 90. obletnice tovarne, vendar je skupni delavski svet odločil drugače in namenil del reprezentanc ne vsote za dobrodelne namene.
jk
vanja in štipendiranja. JSt^:
Sicer pa so se na seji Pretr %q dogovorili, da morajo občinsK
ference   socialistične zveze c 3
izdelati konkretne delovne | grame.
Tekmovanje za najboljšo 00 ZSMSvKS
Konferenca  mladih  v ^gtii skupnostih, ki deluje pn 0» ** 1 Kranj razpisuje tekmovanje J M boljšo osnovno organizacijo jevni   skupnosti. Ocenjevali aktivnost  od septembra avgusta prihodnje leto. Naj 1 organizacijam bodo P^1/' iz K: znanja na 3. srečanju mladin ki bo oktobra 1976.
Dejavnost osnovnih org u bo ocenjevala PO™b™*?F^te$i konferenci mladih iz KS. up ^& bo predvsem delež aktivne *£ZJ krajevni   skupnosti, ^P^JStffl
irajevni   sRupnus«, v.-.-' usPeS dela osnovne organizacije, ^sabl
^Jelo8P^tt9 obrambe in obujanju tradicij $
nja   za družbeno
vključevanje mladih v "r^ 0rq družbenopolitičnih in <lru*- >Ja nizacij v krajevni skupno**' .M lje bo ocenjevala sodelovanje g,g g
krajevni skupnog ^ ^njavala sodelovanj« gacijami KS in dcle^ci)^ ^ » skrb za usposabljanje <uV^nJfJ
leloV»V
vrst članov ZSMS ter SO< | občinsko konferenco nila?' •
nanizacij*" .lb
ginu osnovnimi orgi
Odbor za med seboj jj^v-delovna razmerja ne šole
France Prešere"
Kranj neio\<*e* razpisuje   za 11
delovni čas
delovno mesto
učitelja    . Mg zgodovine inW p0
Rok prijav je *° objavi razpisa-
TOZD tovarna pohištva, ki je v sestavi delovne organizacije Slovenijales Alples
objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta
več NK in PK delavcev ter KV mizarjev
za delo v sodobni proizvodnji pohištva
Kandidatom nudimo stimulativne osebne dohodke in dinamično organizirano delo ter možnost namenskega varčevanja za nakup stanovanja oziroma gradnje hiše.
Delovna organizacija Slovenijales Alples Železniki
na podlagi sklepa centralnega delavskega sveta razpisuje
več prostih učnih mest za vajence v mizarski stroki
in tri prosta učna mesta za strojne ključavničarje
Obširnejše informacije o možnosti zaposlitve in sprejema v uk dobite v organizacijsko-kadrovskem sektorju naše delovne organizacije.
Industrija mesa, mesnih preradjevina i konzervi Venac
Novi Sad, industrijska zona bb. zbor delovnih ljudi TOZD Promet
razpisuje prosti delovni mesti
1. referenta
aprodaje
u Kranj
v skladišču Kranj
2. delavca — distributerja
v skladišču Kranj
Poleg splošnih pogojev po zakonu o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: P°d I.; srednja strokovna izobrazba in 7 let delovnih izkušenj na
ustreznem delu; P°d 2.: nekvalificiran delavec z 2 leti delovne dobe. "rijavi je treba priložiti overjen prepis diplome in dokaz o delovnih Janjah.
^u po normativnih aktih osnovne organizacije. pePopolne prijave ne bomo upoštevali.
za prijavo je 10 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: .venac, industrija mesa, skladišče Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5l.
p-nJTl Lokainvestp.o.
L       I      Podjetje za gradbeno komunalni in stano-^JNVESTi      vanjski inženiring,
Skofja Loka, Mestni trg 38 razglaša prosti delovni mesti
1- hišnika — kurjača II
za delo v Škofji Loki
Pogoji: KV delavec elektro ali kovinske stroke, 3-letna
ustrezna delovna praksa, izpit za kurjača.
Delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2- kurjača III
2a ogrevanje naselja v Železnikih
Kogoji: KV ali PK delavec elektro ali kovinske stroke z 2-
letno ustrezno prakso in z izpitom za kurjača.
Delo za čas kurilne sezone s 3-urnim delovnim časom.
1.: zagotovljeno družinsko hišniško stanovanje, p 2.: možnost ureditve pridobitve samskega stanovanja, nteresente vabimo, da vlože pismene ponudbe na gornji a*slov v 10 dneh po objavi.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — — zn.sol.o.
Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj — zn.sol.o.
objavlja prosto delovno mesto:
pomočnika skladiščnika
za   domačo   prodajo  za skladišče
Agromehanika v Hrastju
i
'j^n        Pogoji: poklicna šola kmetijske ali kovinske stroke / oprav l.j lni tečajem za skladiščnika in vozniškim dovoljenjem B kategorije, ta;     delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu. Poskusno delo
Ja'* mesece. Nastop dela je mogoč takoj. "Si
V četrtek, petek in soboto se je mudila v Škofji Loki na obisku sindikalna delegacija iz Smederevske Palanke v Srbiji. Gostje so obiskali tudi organizacijo združenega dela LTH. — Foto: F. Perdan
Sindikalna delegacija iz Smederevske Palanke
Prejšnji teden se je mudila v Škofji Loki sindikalna delegacija iz pobratenega mesta Smederevska Palanka. Gostje so si najprej ogledali mesto, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine pa so jih seznanili z aktualnimi dogodki v občini ter gospodarstvom, predvsem pa z delom sindikalnih organizacij in občinskega sindikalnega sveta.
Drugi dan obiska, to je v petek, pa so si najprej ogledali tovarno Jelovica, kjer so se zanimali za položaj lesne industrije. Nato pa so bili gostje osnovne organizacije sindikata v LTH. Popoldne pa so se odpeljali na izlet po Gorenjski. Obiskali so Bohinj, v soboto pa tudi Vogel in Bled. Zvečer pa so se v Škofji Loki poslovili od svojih gostiteljev
Ostanek denarja krajevnim skupnostim
Sredi minulega tedna so se v Radovljici na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Med drugim so razpravljali tudi o delitvi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti iz leta 1974 in izločenih sredstev občinskega proračuna iz leta 1972. Na podlagi večine zborov delavcev v občini (presežena sredstva so bila namreč last TOZD in OZD v občini) so sklenili, da se ta sredstva namenijo za potrebe krajevnih skupnosti.
Šlo je za razdelitev 2,5 milijona dinarjev. Zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine je že
Družbeni dogovor o cenah stanovanj
Koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v radovljiški občini je na zadnji seji razpravljal o predlogu družbenega dogovora. Izvolili so posebno komisijo, ki bo na podlagi javne razprave izoblikovala dokončni predlog. Po sprejetju družbenega dogovora bodo v občini na podlagi dogovora o usmerjeni stanovanjski gradnji sami določali ceno stanovanj. Doslej je te cene določal republiški zavod za cene.
J. U.
konec aprila letos sklenil, da je del teh sredstev (če bodo tako odločili zbori delavcev) treba nameniti za sanacijo posledic neurja spomladi letos. Tako je bilo od skupnega zneska namenjenih za rešitev teh vprašanj 900.000 dinarjev. Na podlagi predloga izvršnega sveta občinske skupščine pa so zbori sklenili, da se 600.000 dinarjev nameni za skupne prioritetne naloge v občini. Tako so za izgradnjo ceste v Podjelje namenili 300.000 dinarjev in enak znesek za gradnjo mostu na Kupljenik. Od preostalega denarja pa so 300.000 dinarjev namenili kot posojilo krajevni skupnosti Podnart za obdobje trajanja referenduma oziroma samoprispevka za ureditev cest in nekaterih drugih komunalnih objektov. Ostali denar pa so po predlogu razdelili na dvajset krajevnih skupnosti v občini.
O razdeljevanju denarja je bila najbolj živahna razprava v zboru krajevnih skupnosti, saj je o tej točki trajala okrog dve uri .in pol. V celotni razpravi se je vlekla skupna nit, da financiranje krajevnih skupnosti še vedno ni rešeno in da takšno reševanje tega problema, kot je bilo razdeljevanje presežkov, ne more postati pravilo za naprej. To vprašanje je treba sistemsko urediti. Pri tem pa je treba izhajati iz stališča, da delovni ljudje, ki ustvarjajo denar v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela, živijo v krajevnih skupnostih. A. Žalar
Prizadevno delo mladih
Me»       ProftnJe    dokazili o strokovnosti in z opisom doseda-dela sprejema Splosn
ih od objave.
^a*a ^t>Ul sP«"ejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v nJu, Cesta JLA 2, v 10 dnel
Na postaji milice v Škofji Loki je bila že pred časom ustanovljena osnovna organizacija ZSMS. Trenutno šteje osemnajst članov.
Izobraževanje delegatov
Po sklepu izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice bo Delavska univerza Jesenice začela izobraževati delegate in delegacije predvidoma 20. septembra.
Program izobraževanja delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela, krajevnib skupnosti in skupščinskih zborov zajema šestnajst učnih ur. Seminarje bodo organizirali v prostorih Kazine na Jesenicah v prostih dneh v dveh nezaporednih sobotah.
Računajo, da bodo tako pripravili skupaj enajst seminarjev, ki se jih bo udeležilo skupaj 450 delegatov.
D. S.
Tekmovanje mladih iz KS
Konferenca mladih v KS tudi letos pripravlja srečanje mladine iz krajevnih skupnosti v kranjski občini. Srečanje bo 11. oktobra v Preddvoru. V programu srečanja so predvidena tudi športna tekmovanja. Zato OK MKS vabi mladince iz osnovnih organizacij, da se udeležijo športnih tekmovanj. Pomerili naj bi se malem rokometu, košarki, rokometu, streljanju in namiznem tenisu. -lb
Specifično delo, ki ga imajo, mladim miličnikom seveda včasih onemogoča širše množično udejstvova-nje zunaj svoje osnovne organizacije, vendar pa se kljub temu skoraj vedno skušajo odzvati povabilom na razne akcije pri drugih osnovnih organizacijah ter pri občinski konferenci ZSMS. Še posebno tesno je sodelovanje z mladimi iz delovnih kolektivov. Seveda je mladinska organizacija na škofjeloški postaji milice v izredno tesni povezavi tudi s svojo sindikalno organizacijo ter z osnovno organizacijo ZK.
Aktivnost mladih miličnikov se kaže predvsem v delu na družbenopolitičnem in športnem področju, v okviru osnovne organizacije ZSMS in zunaj nje. Od osemnajstih mladih jih ima kar pet neposredne vodilne funkcije v okviru postaje milice. Vsem tem so zaupane odgovorne naloge pri delu v sindikalni organizaciji, osnovni organizaciji ZK, osnovni organizaciji ZSMS ter športni sekciji. Poleg tega na terenu sodeluje v raznih organih in organizacijah štirinajst mladincev. Mnogi pa so tudi člani škofjeloškega AMD, športnih društev Sešir in Železniki, planinskega društva ter telesnokul-turne skupnosti.
Šestnajsterica mladih miličnikov je vključenih v organizacijo ZK.
Mladi s škofjeloške postaje milice se vsako leto udeležujejo tudi tradicionalnih pohodov Po poteh osvoboditve, dva pa sta bila celo udeleženca pohodov »Po poteh slovenske delegacije Avnoja«.
Seveda mladinci priznavajo, da so jim pri delu v veliko pomoč starejši miličniki, saj imajo vsestransko razumevanje za njihovo delo. -jg
Pismo OZD
Alpetour Škofja Loka TOZD potniški promet Kranj
Zahvaljujem se vam za nič kaj prijeten postopek ob izdajanju moje mesečne avisto vozovnice v sredo, 3. 9. 1975, od 10.30 do 13.30.
»Normalen« postopek ob izdajanju avisto vozovnic mije sicer dobro znan. Na avtobusno postajo v Kranj prideš s potrdilom o šolanju, ki ti ga izda šola in s fotografijo.
S potrdilom o šolanju, ki ga mi je izdala Visoka šola za organizacijo dela, in s fotografijo sem prišel po avisto vozovnico. Potrdilo in fotografijo sem podal skozi okence, uslužbenec (pozneje sem zvedel, da mu je ime Ivan) pa je potrdilo samo pogledal in ugotovil, da ni dobro. Na vprašanje, zakaj ni dobro, mi je odgovoril, da moram imeti potrdilo o šolanju na obrazcu DZS. Pojasnil sem mu, da VŠOD ne izdaja takih potrdil. Tov. Ivan mi je dejal, da so lani imeli 40 starih milijonov izgube, ker jim republiška izobraževalna skupnost ni odobrila regresa. Omenil je tudi, dd ne morem dobiti vozovnice s popustom, ker sem zaposlen. V razgovor se je sedaj vključila še uslužbenka, ki je moje potrdilo prebrala in ugotovila, da sem reden študent in da je potrdilo verjetno veljavno. Upal sem, da bom sedaj dobil vozovnico, toda tov. Ivan je zopet ponovil tisto o 40 milijonih.
Ugotovil sem, da na ta način ne bom dobil vozovnice, zato sem vprašal, kje lahko dobim direktorja potniškega prometa. Uslužbenec Ivan mi je odgovoril šele, ko sem vprašanje ponovil.
Odšel sem do hotela Creina, kjer sem dobil pomočnika direktorja potniškega prometa Franca Rebca. Pregledal je potrdilo o šolanju in ugotovil je, da so na njem vsi potrebni podatki — torej je veljavno — ko pa sem omenil, da mi uslužbenec ne izda avisto vozovnice, je mnenje spremenil. Dejal je, naj kupim obrazec DZS potrdilo o šolanju in ga grem potrdit na šolo. Privoščil si je tudi pripombo, kakšen red ima šola, ki uči reda in si ne kupi niti obrazcev.
V knjigarni Simon Jenko so mi pojasnili, da obrazce lahko kupi le šola, zato sem odšel v VŠOD. Referentka za študente mije povedala, da nima zahtevanih obrazcev, pojasnila pa mi je tudi, da so študentje že lani imeli podobne probleme, vse dokler ni telefonirala direktorju TOZD potniški promet. Referentka mi je natipkala še uraden dopis, s katerim naj bi končno dobil vozovnico.
Direktorja TOZD potniški promet nisem dobil, zato sem šel na avtobusno postajo in v vrsti premišljeval, kakšen bo rezultat sedaj.
Tik pred mano je v vrsti čakalo mlado dekle, ki verjetno obiskuje trgovsko šolo. Bila je brez potrdila o šolanju in prepričan sem bil, da bo odšla brez vozovnice. Toda zmotil sem se. Dekle je reklo samo, da je njena mama zaposlena v Alpetouru in dobila je vozovnico.
Takoj za tem dekletom sem bil na vrsti jaz in ponovila se je prva etapa. Ostal sem brez vozovnice, ker bojda naša VŠOD ni redna šola, ker hodim v šolo, ker se sam hočem izobraževati. — Sicer ne vem, kaj naj pomeni, da VŠOD ni redna šola, vem pa, da je od osnovne šole naprej vse izobraževanje prostovoljno. Zaman sem pojasnjeval, da sem reden študent, kar je bilo napisano tudi na potrdilu in na dopisu. Uslužbenec Ivan pa je bil celo tako prijazen in mi svetoval, naj si preskrbim potrdilo, kot si ga je lahko dekle pred mano. Ohranil sem mirno kri in začel premišljevati, kdo od mojih sorodnikov bi se lahko zaposlil pri Alpetouru.
Še enkrat sem odšel k pomočniku direktorja, toda ker ga nisem dobil v pisarni, sem se obrnil na tovariša, ki ga je nadomeščal. Ko je videl in pre bral potrdilo in dopis, mu ni bilo jasno, zakaj ne dobim vozovnice. Telefoniral je na avtobusno postajo in uslužbenec Ivan mu je pojasnil, da Visoka šola za organizacijo dela Kranj ni redna šola. S tem je bil zadovoljen. Potem je poiskal Franca Rebca, kije odločil, naj pripišem na dopis, da sem v primeru, da RIS ne odobri regresa, razliko pripravljen plačati sam. Bilo mi je vsega dovolj, zato sem to pripisal in podpisal in končno dobil vozovnico.
Vas lepo pozdravlja Andrej Dro/e Zg. Besniva 26
Stabilizacija je tudi odpravljanje notranjih slabosti
V Tržiču so se odločili za dodatne ukrepe, ki naj prispevajo k boljšemu gospodarjenju in s tem k stabilizaciji   —   Ne preveč spodbudni polletni gospodarski rezultati
Ulice na Orehku in v Drulovki so dobile asfaltno prevleko — Foto: F. Perdan
Na Orehku in v Drulovki asfaltirane ceste
Konec marca je krajevna skupnost Orehek-Drulovka razpisala referendum o samoprispevku za asfaltiranje cest in ulic v krajevni skupnosti. Referendum je presenetljivo dobro uspel, saj je samoprispevek podprla večina volivcev v krajevni skupnosti. Pred 14 dnevi sta bila zaupanje in pričakovanje krajanov, izražena na marčnem referendumu, uresničena. Cestno podjetje iz Kra-
Kako doseči začrtano?
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju je v petek na razširjeni seji obravnaval osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976-1980. V razpravi so ugotovili, da so nekatera področja družbenega standarda v osnutku morda preveč smelo začrtana ali pa premalo usklajena z možnostmi oziroma činitelji, ki naj bi omogočili uresničitev začrtanih ciljev.
Omenili so program stanovanjske izgradnje, kjer je predvideno, da bi morali v Sloveniji zgraditi okrog 42.000 stanovanj. Da bi ga uresničili, bi morali v kranjski občini zgraditi okrog 3000 stanovanj oziroma 10 stanovanj na 1000 prebivalcev. V Sloveniji pa bi znašalo to poprečje 7 stanovanj na 1000 prebivalcev. Strokovnjaki s tega področja v kranjski občini menijo, da bo uresničitev tega cilja težko izvedljiva ob predvidenem izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Osnutek namreč predvideva, da bi za tovrstne namene izločali 6,2 odstotka od osebnih dohodkov. To pa bo glede na sedanje stroške pri gradnji stanovanj premalo. Poudarili so tudi, da sporedno z gradnjo stanovanj v sedanjem osnutku ni predvideno, kako zagotoviti denar za gradnjo družbenih objektov, brez katerih so nova stanovanjska naselja nič drugega kot navadna spalna naselja. Gre namreč za trgovine, šole in druge objekte, ki zaokrožujejo stanovanjsko naselje. Skratka, poudarili so, da je treba v planu začrtati kompleksno stanovanjsko gradnjo.
Podobne nejasnosti se kažejo v osnutku družbenega plana tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Po eni strani namreč danes zadržujemo investicije v šolstvu, hkrati pa načrtujemo prehod na celodnevno šolo. Potrebna bo večja usklajenost za dosego tega cilja. Drugo vprašanje, ki je v sedanjem osnutku premalo obdelano, pa so srednje in visoke šole in dijaški domovi. Prav v kranjski občini se glede tega že nekaj let srečujejo z velikimi težavami. Zato so na seji menili, da se najrazličnejši organi od občin do republike ne bi smeli ukvarjati predvsem z vprašanjem osnovnega šolstva, marveč bolj temeljito preučiti tudi srednje in višje šolstvo ter ostala vprašanja, kjer že danes ne dosegamo takšnega standarda kot v osnovnem izobraževanju.
Izvršni odbor je tudi sklenil, naj tako samoupravni kot drugi organi v občini preučijo posamezna vprašanja iz osnutka dogovora o družbenem planu republike in opozoril, da je pri tem treba upoštevati tudi družbeni plan razvoja občine, ki je pravkar v javni razpravi. A. Zalar
nja je vgradilo asfaltno prevleko v Kutinovi ulici in v obeh Zevnikovih ulicah, v Cirilovi ulici, na Poti za krajem in priključkih nanjo ter na vseh cestah v Drulovki. Skupna dolžina moderniziranih cest znaša okrog pet kilometrov, predračun za vgrajevanje asfalta in predhodno utrjevanje cestišča pa je znašal okrog 82 milijonov starih dinarjev.
Čeprav je računati na del sredstev, zbranih iz prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, bodo večji del stroškov asfaltiranja krili plačilno sposobni prebivalci krajevne skupnosti Orehek-Drulovka. Ob referendumu so se zavezali, da bo vsak od njih prispeval po 70 starih tisočakov. Tisti, ki bo imel od novega asfalta neposredno korist oziroma boljši dohod do stanovanja ali hiše, pa še dodatnih 30 tisočakov. Da plačilo samoprispevka ne bi bilo prehudo breme, so se krajani odločili za plačevanje v dveh obrokih. Poravnana morata biti med 20. majem in 20. septembrom. Čeprav je do zadnjega roka plačila še nekaj dni, so predstavniki krajevne skupnosti Orehek-Drulovka zadovoljni z disciplino krajanov.
Asfaltiranje krajevnih cest in ulic na Orehku in v Drulovki zanesljivo ni bila zadnja složna akcija. V krajevni skupnosti je še problemov, tako da je kar težko izdvojiti največjega. Vendar kljub temu ocenjujejo, da je javna razsvetljava tista, ki jo kaže najprej zboljšati vsaj do take mere, da bosta na začetku in koncu vsake ulice goreli svetilki.
J. Košnjek
V okviru razprav o oceni analiz in ukrepov za stabilizacijo gospodarstva in uresničevanje letošnje družbenoekonomske politike, ki so se začele julija in avgusta, sta se sešla pretekli teden v Tržiču na razširjeno sejo predsedstvo in izvršni odbor občinske konference SZDL. Na osnovi zaključkov koordinacijskega odbora za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev letošnje družbenoekonomske politike in letošnjih polletnih gospodarskih rezultatov, primerjanih z dosežki enakega lanskega obdobja, so člani obeh teles SZDL in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti kritično razčlenili sedanji, ne preveč obetaven gospodarski položaj v občini. Obenem so menili, da pri stabilizacijskih prizadevanjih še ni dovolj resnosti in zbranosti in da je posebno spočetka vladala prevelika mera optimizma, ki se je sčasoma precej skrhal. To velja predvsem za reproduktivno sposobnost gospodarstva, ki je bila ob letošnjem polletju slabša kot v enakem lanskem obdobju in slabša kot na Gorenjskem. Do konca leta se sicer utegnejo glavni kazalci gospodarske uspešnosti zboljšati zaradi »ciklusnega« značaja tržiške industrije, vendar ob v polletju ugotovljenem ne kaže ostajati brezbrižen.
V letošnjem polletju se je celotni dohodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal v Tržiču za 20 odstotkov, na Gorenjskem za 56 odstotkov, celotni dohodek brez interne realizacije v Tržiču za 26 odstotkov, na Gorenjskem pa še za sedem odstotkov več. Doseženi dohodek je v Tržiču ostal na ravni lanskega polletja, medtem ko beleži Gorenjska 25-odstotni skok. Dohodek na zaposlenega se je v Tržiču zmanjšal za en odstotek. (Gorenjska 19 % več), ostanek dohodka na zaposlenega pa se je v Tržiču zmanjšal za 27 odstotkov v primerjavi z lanskim polletjem, medtem ko je na Gorenjskem porasel za 3 odstotke. To pomeni, da se je stopnja reproduktivne sposobnosti v tržiški občini zmanjšala za skoraj 30 odstotkov, na Gorenjskem pa le za 15 odstotkov.
Tržiška zunanjetrgovinska menjava se kljub težavam predvsem pri izvozu giblje v začrtanih okvirih in
25 let samoupravljanja v Donitu
Na petkovi svečani seji delavskega sveta organizacije združenega dela Donit Medvode, katere sta se mimo delegatov in številnih gostov udeležila tudi člana sveta federacije Miha Marinko in Franc Leskošek-Luka, so svečano proslavili 25-letnico delavskega samoupravljanja.
Uvodoma je namestnik predsednika delavskega sveta Janez Lesko-vec orisal prehojeno pot kolektiva od prevzema tovarne v svoje roke, do spoznanja, da je le v povezavi moč doseči večje uspehe. Tako je 1086-članski delovni kolektiv v štirih temeljnih organizacijah združenega dela lani ustvaril 19.500 ton izdelkov v vrednosti 352 milijonov dinarjev. Letos bodo presegli 500 milijonov dinarjev realizacije ter uspeli na tuja tržišča plasirati za nad 7 milijonov dolarjev izdelkov. Decembra letos pa bodo odprli novo tovarno filtrov v Veliki Liki pri Trebnjem.
Predsednik komisije predsedstva CK ZKS za politični sistem in samoupravljanje v združenem delu Peter Toš pa je poudaril, da delavci morajo nadaljevati združevanje živega in minulega dela, ki je pogoj za še hitrejši razvoj. Naša družba je sredi naporov gospodarske stabilizacije, zato bo potrebno odpovedovanje in smotrnejše gospodarjenje. Rešitve ni iskati samo v sistemu, ampak lahko vsak delavec prispeva pomemben delež v oblikovanju socialističnih samoupravnih odnosov, za uspeh svoje temeljne organizacije in vsega združenega dela.
Nato so Mihi Marinku in Francu Leskošku-Luki podelili zlati plaketi samoupravljanja, odlikovanja je prejelo tudi več dolgoletnih sodelavcev — samoupravljavcev, oktet »Jelovica« iz Škofje Loke pa je slavnostno sjejo sklenil z ubranim pet-
jem.
tr
Povečanje stanarin v radovljiški občini
Na podlagi dogovora o politiki stanarin v letošnjem letu, ki so ga sklenile vse slovenske občinske skupščine, so se tudi na območju radovljiške občine stanarine povečale za 25 odstotkov od osnove za določitev stanarin v letošnjem letu. Z drugimi besedami to pomeni, da so se stanarine povečale za 25 odstotkov od vrednosti stanovanj oziroma po točkovanju iz leta 1973.
Točkovanje iz leta 1973 se namreč razlikuje od točkovanja iz leta 1965, ki je doslej rabilo kot osnova za določitev stanarin. Ker je točkovna vrednost posameznih faktorjev vrednosti stanovanj večja (upoštevane so namreč spremembe in dopolnitve v opremljenosti stanovanj) je tudi osnova za določitev stanarin v letu 1975 (na katero je bilo izračunano 25-odstotno povečanje), višja. S tem pa je tudi dejansko povečanje stanarin večje od 25 odstotkov.
Analiza, ki so jo opravili na Stanovanjskem podjetju v Radovljici, kaže, da so se stanarine v radovljiški občini povečale v poprečju za 37,30 odstotka. Ta denar bo namenjen za investicijsko in tekoče vzdrževanje sedanjih družbenih stanovanj. Tega denarja je zdaj primanjkovalo, saj je bilo treba v radovljiški občini s 600.000 dinarji vzdrževati 1300 stanovanj.
Čeprav stanarine s sedanjim povečanjem še vedno niso ekonomske, je povečanje za nekatere občane precejšnje. Tisti, ki ne bodo zmogli tolikšnib mesečnih izdatkov za stanarine, imajo po določilih in kriterijih občinskega odloka možnost uveljavljati subvencioniranj^. Sicer pa bo glede subvencioniranja politika enaka tudi v prihodnje, ko bo treba postopoma stanarine približati ekonomskim.
uspešneje od splošne republiške dinamike. Vse investicije v tržiški občini so »pokrite«, kar je sicer precejšen prispevek k stabilizaciji, vendar je prepičla vloga bančnih posojil, ki domača investicijska sredstva oplemenitijo in bogate. Likvidnost se enako kot drugje zaostruje, skupna in splošna poraba pa se gibljeta pod za polletje dogovorjeno ravnijo. Vendar kaže vseeno tudi v samoupravnih interesnih skupnostih in pri drugih uporabnikih teh sredstev več govoriti o še boljšem gospodarjenju in učinkovitejšem prispevanju k stabilizaciji.
Razprava na zasedanju predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL je zavrnila želje prevaliti večino krivde za nastali položaj na organe zunaj občine, republiko in federacijo, čeprav so ukrepi zveznega izvršnega sveta povzročili tržiškemu gospodarstvu in industriji, ki ima predelovalni značaj ter težave pri izvozu ter uvozu surovin,
nemalo   preglavic.   Korajžneje #1 kaže obrniti vase, racionalizirati inJ modernizirati proizvodnjo in škrat-, ka iskati predvsem »notranje rezeH ve«. Zato bodo tržiške organizaciji združenega dela (tiste, ki so se a0seM danjega dela lotile precej mlahavoBj imajo še večjo odgovornost!) do kon-H ca septembra pripravile dopolnjen ijjH konkreten program stabilizacijsku1« ukrepov do konca leta. Do zadnjeg*« decembra pa bodo izdelani podobn'. programi za prihodnje leto. Uresrjn čevanje zapisanega bodo v Tržw| preverjali vsak tretji mesec. Posebn0 bodo pozorni na izvoz, cene, splo^ in skupno porabo, likvidnost, mode** I nizacijo, surovinsko osnovo, kadj* I in zaposlovanje. Omenjena podrpcj morajo postati tudi temeljna pri j** stavljanju družbenega načrta trži* ške občine do leta 1980.
Zaradi ugotavljanja realnega P°" ložaja občinskega gospodarstva ® posameznih organizacij združeni dela tudi pogosteje primerjanje drugimi gospodarstvi in panogam1 republiki in zunaj nje ne bi škod«0 Najti samega sebe v družbeni skup" nosti in dobre ter slabe izkušnje P0-sredovati tudi drugim, bodisi vod0; ravno ali navpično, lahko pri štab«J" zacijskih prizadevanjih le kor^j J. Košnjek
dogovorimo se
SEJA TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Zbora tržiške občinske skupščine se bosta sešla jutri in v četrtek na 9. ločena redna zasedanja. Predsednik družbenopolitičnega zbora Lovro Cerar je sklical sejo za jutri, predsednik zbora združenega dela Franci Jazbec pa za četrtek ob 17. uri. Delegati, čeprav se bodo sešli na ločeni seji, bodo razpravljali o enotnem dnevnem redu. Le-ta obseg? poročilo in analizo polletnih gospodarskih rezultatov v tržiški občinf ter oceno uresničevanja nalog letošnje resolucije o družbenoekonomskj politiki, polletno poročilo o izvrševanju proračuna, skladov in sredstev za negospodarske investicije, razpravo o zazidalnem okolišu B-7 V strici pri Tržiču, obravnavanje predloga odloka o delni nadomesti^' stanarin in drugi pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, razpravo 0 družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohou' kov in drugih osebnih prejemkov voljenih ali imenovanih funkcionar jev, predlog odlokov o razveljavitvi odloka o družbeni pomoči v obcij11 Tržič in družbeni skrbi za udeležence NOV, njihove družinske člane »P borce za severno mejo, volitve in imenovanja, delegatska vprašanja ter informacijo in razpravo o osnutku družbenega plana Slovenije 0 prihodnjega leta do leta 1980.
Osrednja točka dnevnega reda sredine seje družbenopol itičneg* zbora in četrtkove seje zbora združenega dela bo brez dvoma razpr»va o gospodarski stabilizaciji, uresničevanju letošnje družbene in gosp0' darske resolucije in polletnih gospodarskih rezultatih. S tem se uresničuje zamisel, naj o omenjenih problemih v Tržiču temeljito spregovore tudi skupščinski delegati, predvsem iz organizacij združenega dela- Nj1" hova naloga ni lahka, čeprav je o stabilizaciji in letošnjem tržiškern gospodarjenju že razpravljala delegatska skupščina na poletnem izr ^' nem zasedanju, družbenopolitične organizacije, izvršni svet občins* skupščine na seji 3. septembra, koordinacijski odbori po organizacija združenega dela in koordinacijski odbor na ravni občine. Razprava Pa utegne biti zanimiva tudi zato, ker prihajajo delegati iz sredin, kjer Je prizadevanje za stabilizacijo najbolj živo in ker polletni gospod arsK rezultati kažejo, da so bile napovedi v začetku letošnjega leta le preve optimistične. Delegati zborov bodo lahko veliko prispevali tudi k S*«0" vanju gospodarske politike za prihodnje leto, ki bo osnova za srednje' ročni družbeni načrt.
J. Košnjek
Viator na Gorenjskem
V soboto, 13. septembra, so s svečanostjo v Ljubljani proslavili 75-letnico ustanovitve delovne organizacije Viator Ljubljana in 25-letnico uvedbe delavskega samoupravljanja.
Nekdanji Ljubljana transport, sedanji Viator, uspešno deluje tudi na Gorenjskem, kjer ima na Jesenicah svojo temeljno organizacijo združenega dela promet, delavniške storitve, gostinstvo in turizem ter na Bledu, kjer deluje temeljna organizacija združenega dela Hoteli Bled.
Viator na Jesenicah opravlja potniški promet — mestni in primestni ter medkrajevni v gornji savski dolini in sega tudi zunaj nje. Tovorni promet sestavljajo vozila srednje nosilnosti, delavnice skrbijo za servis in vzdrževanje lastnega voznega parka, imajo pa tudi moderen servis za osebna in motorna vozila ter halo za tehnične preglede vozil. Storitve delavnic so se zelo izboljšale z izgradnjo novih delavniških prostorov, kjer imajo svoj prostor avtome-haniški, avtokleparski, avtoličarski in avtoelektrikarski oddelek ter avtomatska pralnica. Delavnice imajo že sedaj pooblaščene servise za vozila Zastava, TAM in TO M OS, omogočajo pa tudi ustanovitev novih specializiranih servisov za posamezne vrste vozil.
Razvoj gostinstva sta spodbujali Viatorjevi turistični poslovalnici. Tako imajo žičnico v Španovem vrhu, v Gozd-Martuljku, kjer obratujeta hotel Špik in njegova depandansa. Nameravajo pa zgraditi alp-sko-turistični center v Gozd-Martuljku in tako izboljšati hotelsko tu ristično ponudbo v Dolini.
Najmočnejše gostinsko središče pa predstavlja za Viator Bled, kjer ima hotele Park (v izgradnji), Triglav in
hotel Golf. Njegove gostinskeMjgj ljivosti pa so se širile tudi Z 111 y$ mi objekti kot je snack bar v(f niku in Union. Z izgradnjo n yl\ hotela Park pa bodo izpolni" tef razvoja temeljne organizaciJe Bled.
V vseh letih svojega razvoja ijjj v podjetju krepili in razvijal'ijfl upravljanje in danes lahko JM slavijo, saj ima vsak de'ave slen pri Viatorju, kar največ sti soodločanja in odločanja
D-
Osnovna šola
Cvetka Golarja
Skofja Loka
«ti de'
razpisuje dve Pro. v t* lovni mesti učitelJe razredni pouk za P° nično šolo Reteče:
- učitelja:«* 1. razred'"
_ učitelja?8 3. razred
Mesti sta za nedol< Družinsko stanovanj-^.
>četi
čas-
zagotovljeno skim letom.
m
ed
Prijave sprejemamo sedbe delovnih mest
do
pokroviteljstvom podjetja Lokainvest so v petek v galeriji na loškem %j °dprli razstavo akademskega slikarja Pavla Bozovičarja. rttan
Foto: F.
Zagotoviti rast kulturnih ustanov
Kot smo že pisali je kulturna skupnost Radovljica v začetku mi-, ega meseca poslala vsem delegacijam za samoupravne interesne Upnosti v OZD, TOZD in v krajevnih skupnostih ter vsem nosilcem i !°g in izvajalcem programov osnutek srednjeročnega načrta razvoja "Urne dejavnosti v radovljiški občini do leta 1980. O njem zdaj teče občini javna razprava. Oglejmo si nekatere glavne značilnosti iz j sriutka tega dokumenta.
avni C1U na področju kulturne dejavnosti v prihodnjem srednje->nuern obdobju bo: zagotoviti normalno delovanje in rast obstoječih v ni-n'n ustanov- organizacij in društev. Pri tem imajo načrtovalci .kislih ekonomsko enakost delavcev v kulturnih dejavnostih z delavci ok • P°dročij združenega dela. Da bi uresničili to načelo, bodo (jJ^Pili samoupravne odnose v kulturni skupnosti, tako da bodo Do°k^' lJudJe Prek delegatov dejansko soodločali o programih in abi sredstev na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih porazumov.
^..Na področju knjižničarstva predvidevajo, da se bo zvišal nakup br^ na izvodov. Število obiskov naj bi naraslo na 42.000, število palcev pa na 6000. Tako bi na leto sposodili okrog 92.000 knjig ali tri >ia^!5f na Pret>ivalca v občini. Razen tega bodo povečali tudi število Vo-(xi k°v Prešernove družbe. Uredili bodo še oddelke družboslovne in 131 ^"Strokovne literature, poljudne knjižnice ter obnovili prostore v
Krajevnih knjižnicah. lj , * muzejih v občini bodo najprej poskrbeli za ustrezen strokovni do   i Sledila bo akcija za izdajo novih katalogov v tujih jezikih in ten   • ene b°d° zbirke in oprema muzejev. Natisnili bodo faksimili-> .? izdajo knjige zapornikov v Begunjah in ponatisnili Grčarjevo
•Ngo Mučeniške Begunje. V čebelarskem muzeju bodo nabavili rj raturo za prikazovanje diapozitivov slik končnic in življenja čebel. UrecVi-   ' °°do biološko sobo. V Kropi naj bi obnovili stavbo muzeja in "ai K- SOno moJstra umetnega kovaštva Jožeta Bertonclja. Zaščitili pa 1 tudi Slovensko peč in usposobili vigenjc Vice.
o^j. ^ Stari Fužini bodo v stalni zbirki planšarstva in sirarstva skušali (je|!avJti vlago in izpopolniti zbirko. Nadalje so predvidena ureditvena p na Zoisovi graščini v Bohinjski Bistrici in zavarovalna dela na Ptir ^mc' v Soteski. Muzeji pa bodo skupaj z delovnimi kolektivi ^o^kr *Ut** tematske razstave, organizirali skupne obiske in poskrbeli
Publikacijo dejavnosti za turistične namene. 0f„ Galerijska dejavnost naj bi dobila razstavne prostore v delovnih let0 .acijah 'n ^°'a^ ter v obnovljeni Šivčevi hiši v Radovljici. Vsako bj snaJ bi pripravili najmanj štirinajst likovnih razstav. Močno pa naj ^ako ra.zv''a tudi tako imenovana ljubiteljska kulturna dejavnost. Štev 7 ki bilo do leta 1980 ustanovljenih še več novih skupin in dru-v kj." . a nemoteno tovrstno dejavnost naj bi obnovili odre in dvorane bot,a^Vnih skupnostih in nekaterih delovnih organizacijah. Tesna pa vHrv V prihodnje vez z drugimi kulturnimi organizacijami in društvi V. iS.k'' Srbiji in v zamejstvu.
občj,^u^urno akcijo nameravajo razširiti na vsa območja v radovljiški ^čai0a'
* tako da bi se število prireditev v primerjavi z letošnjim letom druoiu110 Za polovico. Pripravljali bodo tudi prireditve za delavce iz
rugih
republik.
skfD a področju arhivskega varstva nameravajo posvetiti. posebno do8t0Zavarovanju arhivskega gradiva. Uredili ga bodo tako, da bo Uier^g 0 Vsem občanom. Pri tem pa se zavedajo, da bo treba najti pri-^irn' Rr°:st°re in opremo. Nadaljevali bodo tudi s spomeniško-varst-Kot j1 "en na gradu Kamen, kjer bodo čez čas tudi kulturne prireditve. ^ejejf- reČeno, bo obnovljena Sivčeva hiša v Radovljici in v njej bodo "4(}j 1 galerijski prostori. Z varstvenimi deli pa bodo skušali začeti vstai.a Ajdovskem gradcu, Ribčevem lazu in Studorju v Bohinju, ern delu Radovljice, na Zajanmikih, v Kamni gorici in v Kropi.
^fto ^ZacmJe omenimo iz osnutka srednjeročnega načrta še predviden ,L°kovno obdelavo in publiciranje gradiva iz NOB, publikacijo ^itie eKa muzeJa Kranj o etnografskih in zgodovinskih podatkih ^ijo rp°VečanJe števila sodelavcev in njihovih prispevkov v kulturno
a . °renjske Snovanja itd. Razen tega pa bodo poskrbeli, da bodo 1 redno obveščeni o delu kulturne skupnosti in njenih organov.
Pouk ob delu in za delo
Predlog stališč in sklepov o vlogi in položaju Delavske univerze — Jeseniška je bila v precejšnjih težavah — Poudarek družbenemu izobraževanju
Izvršni komite predsedstva Centralnega komiteja ZKS je predlagal vsem občinskim konferencam ZKS, da kritično pregledajo in ocenijo dosedanja prizadevanja za večjo vlogo delavskih univerz, svojo dejavnost pa naj v prihodnje usmerijo na reševanje: samoupravnega ustanavljanja v okviru združenega dela, kadrovske okrepitve, ureditve financiranja na temelju svobodne menjave dela ter prostorskih problemov. Razen tega morajo poskrbeti za modernizacijo vzgojno-izobraževalnega sistema in opredeliti medsebojne odnose med delavsko univerzo in organizacijami združenega dela ter družbenopolitičnimi organizacijami.
Tudi na Jesenicah so že ustanovili delovno skupino, ki je preučila položaj Delavske univerze Jesenice v sistemu vzgoje in izobraževanja. Delovna skupina je pripravila predlog stališč in sklepov, ki so jih že obravnavali na seji občinskega komiteja.
Delovno skupino na Jesenicah vodi profesor Srečko Krč.
»Kaj predvsem predvidevajo osnovna izhodišča in sklepi?«
»Stališča in sklepi izvršnega komiteja dajejo realne osnove, da se znova uveljavi vloga delavske univerze kot šola delovnih ljudi. Delavska univerza naj bi razvijala dinamično izobraževalno delo za potrebe občanov in delovnih ljudi. Zato sklepi občinske konference posebej poudarjajo, da mora delavska univerza postati sodobna izobraževalna ustanova, ki bo lahko zadovoljevala potrebe po dopolnilnem strokovnem in splošnem izobraževanju in izobraževanju za delo in za samoupravljanje. Zagotoviti pa ji je treba objektivne možnosti za delo — prostore, kjer bi lahko izobraževalna dejavnost potekala, sodobno učno tehnologijo in stalne vire financiranja.«
»Katere so neposredne naloge jeseniške delavske univerze?«
»Delavska univerza se bo morala med drugim posebej povezati z izobraževalnimi institucijami, ki organizirajo izobraževanje odraslih: z oddelkom pri Železarsko izobraževalnem centru, z oddelki v okviru nekaterih organizacij združenega dela. Posebej bo morala proučiti potrebe po funkcionalnem izobraževanju v temeljnih organizacijah združenega dela in izobraževanju delavcev za samoupravljanje. Prav tako bo potrebno najti stik s kulturno skupnostjo pri oblikovanju kul-turno-estetske vzgoje, ki v jeseniški občini ni na zadovoljivi ravni.«
»In kako je bilo doslej?«
»Splošno izobraževanje odraslih je potekalo prek izrednih šol, tečajev, raznih drugih oblik izobraževanja. Do februarja letos je zaposlovala le dva delavca, ki sta skrbela za izobraževanje, od tega meseca dalje pa se je kadrovsko okrepila. Vendar pa ti delavci še nimajo v tem letu zagotovljene socialne varnosti, saj ni razpoložljivih sredstev za osebne dohodke. Razen tega pa je delovala v neprimernih prostorih — zdaj se je preselila in si bo uredila prostore v okviru Centra srednjih šol«
ne.  Za koordinirano izobraževanje naj   bi  skrbel   tudi koordinacijski ga   ustanovili pri
odbor,   ki so
občinski konferenci SZDL Jesenice. Le-ta naj bi s pripravo družbenega dogovora o družbenem izobraževanju zagotovil stalne vire financiranja za družbeno izobraževanje in smotrno programsko politiko družbenega izobraževanja v občini nasploh.« D. S.
Priprava programa kulturne skupnosti
Za vse samoupravne interesne skupnosti velja — in tudi za kulturno skupnost — da morajo do 20. oktobra pripraviti predlog programa s finančno strukturo za leto 1976. Na regijskem posvetu v Kranju so ugotovili, da so vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti na Gorenjskem že pripravile osnutke programov za prihodnje leto.
Po podatkih Zavoda za planiranje Slovenije naj bi se materialna osnova za kulturo v prihodnjem letu povečala za 20 do 23 odstotkov, da je namreč treba računati s povečanjem materialnih stroškov za 30 odstotkov, medtem ko osebni dohodki v prihodnjem letu ostanejo v takšni višini kot letos. Dovoljena poraba je torej omejena.
Na Jesenicah pa imajo vrsto novih obveznosti: to so že začete akcije v letošnjem letu in načrtovane akcije za naslednjih pet let. Med drugim naj bi obnovili Liznekovo domačijo, muzej revolucije za Gorenjsko, uredili galerijske prostore v Kosovi graščini, kupili obleke za pi-
halni orkester jeseniških železarjev in odplačali kredit Ljubljanske banke za obnovo strehe delavskega doma na Javorniku. Samo za te nove obveznosti bi morali v prihodnjem letu odšteti milijon 220.000 dinarjev, kajti v nasprotnem primeru ne bodo realizirali petletnega načrta.
Vsekakor to pomeni, da pričakovana materialna osnova za leto 1976 ne zadostuje niti za nove obveznosti. Pomeni pa tudi, da izvajalci kulturnih dejavnosti ne morejo računati na to, da bi predlagali obsežnejše programe svojih dejavnosti.
Osnutek ovrednotenega programa za leto 1976 bo potrebno dopolniti in z vsemi izvajalci uskladiti njihove programe. Tak predlog bo obravnavala skupščina kulturne skupnosti in ga dala v javno razpravo. Pri medsebojnem usklajevanju v okviru občine in republike pa bo potrebno doseči vsaj pričakovano povečanje materialne osnove. Že sedaj pa lahko ugotovimo, da za investicijska vlaganja v kulturne objekte ne bodo zbrali minimalnih sredstev — sredstva bo treba iskati iz drugih virov.
D. S.
Tečaji in seminarji
Do konca letošnjega leta bo jeseniška Delavska univerza organizirala še več oblik izobraževanja. Tako bodo pripravili za slušatelje več osnovnih šol, ekonomsko srednjo šolo, administrativno šolo ter več tečajev in seminarjev.
Med tečaji bo tudi letos precej obiskan tečaj strojepisja ter tečaj tujih jezikov — začetni in nadaljevalni. Razen tega bodo organizirali tudi tečaj za skladiščnike, štiri tečaje za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, tečaj o psihologiji prodaje, tečaje za vratarje in čuvaje, seminar o varnosti pri delu itd. Za občinsko konferenco ZKS pripravljajo dva seminarja za na novo sprejete člane ZK,. partijsko šolo z B programom, za temeljno izobraževalno skupnost tri oddelke za prosvetne delavce, 10 seminarjev za delegate ter   pet   seminarjev   za sindikate.
Razen teh in še nekaterih drugih seminarjev in tečajev bo na delavski univerzi tudi 15 splošnih predavanj, 3 šole za starše ter 3 šole za življenje.
Tako predvidevajo skupaj za 3486 ur izobraževanja, razen tega pa bodo razpisali še nekaj drugih izobraževalnih oblik, za katere pa bodo morali dobiti še pristanek skupščine občine in pristanek matičnih šol. Radi bi uvedli se tehniško srednjo šolo — elektro, srednjo komercialno šolo, delovodske šole za gradbeno, elektro, avtomehansko in strojno stroko, tečaje poslovne korespondence, tečaje za gostinske delavce, seminarje o vodenju poslovnih knjig, tečaje za oddajalce turističnih sob ter tečaje za vpis v višje in v visoke šole. Za te oblike izobraževanja so predvideli 1304 izobraževalnih ur.
D. S.
Združitev knjižnice in gledališča
Na zadnji seji izvršnega odbora kulturne skupnosti na Jesenicah so med drugim obravnali tudi predlog združitve amaterskega gledališča Tone Cufar in knjižnice. Do oktobra letos bosta ustanovi pripravili predlog združitve, predlog, ki bo upošteval zasnove razvoja obeh ustanov glede na predlog srednjeročnega raz: voja kulturnih dejavnosti v občini, ločil pa dejavnost redno zaposlenih od dejavnosti amaterjev. Obe centralni ustanovi naj bi postali nosilki kulturne estetske dejavnosti v občini Jesenice.
»Kaj pa družbeni dogovor o izobraževanju?«
»Sklepi in stališča opozarjajo na to, da se mora vztrajati pri intenzivnem izobraževanju in stalnem izpopolnjevanju družbenopolitičnih delavcev, samoupravijavcev in mladi-
Vse več mladih bralcev
ZrnJenr> prvem polletju je iz-> v j? oddelkih Osrednje knjižici anJu močno narasla, še r« la08 ,)(i(l*'1ku za mlade bral-tf>nvnv'<> '>ila izposoja knjig na Mti. ' ltalnico neka j večja kot v 1 odrasle
bral
letos-
S u ■
J% Polletju pa številke spet
V*al S° ,rm»di bralci zelo po-V*. k al' V Prostore Delavskega ?e od leta 1960 posluje
Mžnica številen
oievuen   obisk naše **      Povedala Ada Hro-|yl*  »*.'   ki    opravlja dolžnost U)nirske    knjižnice, »gre v Vnj.^Piaati domoznanstve-V*inKarn- Le-teh smo nakupi-
V ni»aKe in J'h /uto ne >ZP08°"
" okdorn «U% ,  ^ovalci lahko brali le
°bi L*m*  'ttk° so J'n naS'
IV^Ut^'^lnici. V prvem
K
ty kn--Nm° izposodili sko \ ^ta|    'n rt*v'J tako dom t>a   n'c°. lani v prvem p n«kaj  več kot
raj mov pol-12.000
knjig in revij. Novih knjig smo letos kupili okoli 800, nekaj več kot lani, kar sicer ni posebno veliko. So pa knjige postale zelo drage: poprečna cena se suče okoli 70 din za izvod, kupovati pa moramo za bralce tudi enciklopedije in druge izdaje, ki veljajo vsaj desetkrat toliko kot izvod poprečne knjige. Seveda dragih knjig nakupimo manjše število izvodov, medtem ko običajno kupujemo po 15 izvodov posamezne knjige.«
Na policah Pionirske knjižnice v Kranju, ki se lahko z izposojo primerja le Ig / ljubljansko pionirsko knjižnico, je res dobili VSO mladinsko literaturo: tolikšen obisk namreč zahteva, da so na policah vedno tudi najnovejše izdaje mladinskih knjig. Mladi bralci si izposojajo knjige,   ki jih   potrebujejo  v  šoli kot
obvezno čtivo, knjige kot dopolnilo
za ostale šolske predmete m /a tekmovanje /a bralno /načko. Sicer pa najraje posegajo po knjigah Sinilja-
na Rozmana in Branke Jurce, prebirajo med pustolovskimi knjigami •Julesa Verna, Karla Ma.va, posegajo
Na seji so razpravljali tudi o popravilu strehe doma na Javorniku ter o investicijah v kulturne domove. Vztrajali so pri tem, da morajo kulturne dejavnosti v naslednjih petih letih pridobiti nove prostore, kar je obenem tudi pogoj za kultur-no-estetsko vzgojo v celodnevni vzgoji. Potrdili so tudi polletno poročilo o realizaciji programa kulturne skupnosti ter sklenili, da se vsem izvajalcem kulturnih dejavnosti, ki imajo po pogodbi že zadržanih 5 odstotka sredstev, le-ta do konca leta zadržijo. Sredstva se bodo sprostila po Seliškarju in Bevku; nekaterim        v tem primeru če se bodo sredstva
pa beletristika ni dovolj in izbirajo     hlt.reJ? zb,ra     če bodo ,zvaJalci
polmh pogodbene obveznosti in če
bo realiziran finančni načrt kulturne skupnosti. V nasprotnem primeru pa bodo morali vsi izvajalci računati na zmanjšanje dotacij. V tem primeru bo kulturna skupnost predlagala spremembo pogodb.
Člani izvršnega odbora so na seji tudi sklenili, da se Zavodu za spomeniško varstvo Kranj ustavi finančna udeležba za toliko časa, dokler ne bo izpolnil dosedanjih obveznosti in začel z akcijami na jeseniškem območju.
že med poljudnoznanstvenimi knjigami, primernimi svoji starosti.
Z oktobrom bodo v Pionirski knjižnici zaživele tudi dodatne dejavnosti, ki jih redni obiskovalci dobro poznajo. To so ure pravljic, ki bi bile vsekakor lepše v primernejšem prostoru kot je utesnjen čital-niški prostor, pa razne razstave ob kulturnih praznikih, zgodovinskih obletnicah in ne nazadnje srečanja s slovenskimi mladinskimi pisatelji. V kratkem bo izšel tudi Bilten, ki že neka i let seznanja mlade obiskovalce z vsem, kar se v njihovi knjižnici dogaja. Tako kot doslej bo knjižnica gostoljubno sprejemala tudi skupine predšolskih in šolskih otrok, jih seznanjala s svojim delom in seveda poučila, kako se je treba znajti med
knjižnimi   policami,   v čudovitem
svetu knjiK L. M.
Eden izmed sklepov seje je bil tudi ta, da Tehničnemu muzeju jeseniške Železarne prispevajo razliko v višini 4625 dinarjev iz rezervnih sredstev, ker je finančni plan Tehničnega muzeja prekoračen, dejansko pa je muzej porabil manj sredstev. Zaradi začasnega  financiranja, obnovitve-
nih del na stari Savi in zaradi stroškov, ki jih v največjem znesku krije jeseniška Železarna, so se vsi strinjali, da se finančni plan poveča na 103.983 dinarjev.
Z dopolnitvami so sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v občini ter predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti kulturnih skupnosti Gorenjske in so ga v enakem besedilu predlagali ostalim kulturnim skupnostim Gorenjske.
Na tretji seji skupščine kulturne skupnosti, ki bo predvidoma 18. septembra, bodo obravnavali polletno poročilo o izvajanju pr 'grama kulturne skupnosti, predlog srednjeročnega razvoja občine, predlog sporazumov in nekatera vprašanja delegatov. D. S.
Denar za domove
Komisija izvršnega odbora kulturne skupnosti Jesenice, ki skrbi za vzdrževanje kulturnih domov in prostorov, je razdelila sredstva za letošnje leto.
Letos je imela komisija polovico manj sredstev kot lani in je zato lahko rešila le najnujnešje prošnje. Knjižnici v Žirovnici je odobrila denar za obnovo prostorov, nabavo novih polic in drugega osnovnega inventarja. DPD Svoboda iz Hrušice je popravila in uredila malo lutkovno dvorano, KUD Dovje-Mojstrana je nabavilo nekaj inventarja, DPD Svoboda Žirovnica pa je naročila načrte za preureditev odra in projekt za izdelavo ostalih prostorov v domu.
Vsa dela bodo veljala 135.574 dinarjev. D. S.
%jrlUA» 5
Torek, 16. septembra 1975
P8
<o v posmeh vsem se blešči na Sejmišču v Kranju napis Strogo prepovedano >dlaganje smeti, v bhžmi, kjer parkirajo avtomobile pa se bohotijcTnajraz ičnejse smeti. Očitna neusklajenost mnenj ... - L. M - FoU° Perdan
Schiedel — YU — kamin/ dimnik št. 1 v Evropi
proizvaja in dobavlja
PGP
Gradnja Žalec
Ob poti, ki vodi s Savske ceste na kranjsko Sejmišče se je na varovalni ograji odlomil betonski steber z ostankom železnega droga. Zdaj se steber guglje nad bregom in grozi, da bo zdrsnil na prometno cesto tik pod sabo. Seveda bi ga bilo poprej, preden bo nezgoda, odstraniti. -L. M. - Foto: Perdan
Taborniki z Blejske Dobrave so se izkazali
Med narodnoosvobodilno borbo se
je borilo v enotah 9. korpusa na Banjški in Trnovski planoti ter v okolici Grgarja na Primorskem 44 prebivalcev Blejske Dobrave, od katerih jih je sedem padlo. Da med vojno skovano prijateljstvo ne bi zamrlo, je predlagal nekdanji borec in sedanji predsednik krajevne organizacije ZB Blejska Dobrava Ludvik
obiščite restavracijo
na spodnjem trgu v Škofji Loki
Če je res, da naj table ob javnih cestah obveščajo, potem na drogu ob magistralni cesti Ljubljana Kranj nekaj pred železniškim nadvozom na Drulovki mimovozeči avtomobilisti ne bodo zvedeli pravega naslova za servis na Laborah. - L. M. - Foto Perdan
Ambrožič pobratenje med
dobrav"
sko krajevno skupnostjo in skupn^ stjo Ravne-Bate, ki obsega področje Primorske. Listino o PoDl!a tenju so podpisali najprej 29. junij v krajevni skupnosti Ravne-Ba' • zadnji dan avgusta pa na Blej,s Dobravi, ko je prišlo v goste veli** primorskih prijateljev. Gostitelji JJ goste nadvse toplo sprejeli, jim V* pravili kulturni program, za P°Pj stritev pa je zaigral tudi pihaln orkester jeseniških železarjev.
Pri organizaciji srečanja prebiva' cev  Blejske  Dobrave  in krajevn, skupnosti Ravne-Bate kaže še poS?j bej pohvaliti dobravsko četo jeseni kega taborniškega odreda Jeklar, H jo vodi Saši Sodja. Domači taborni* so uredili ličen tabor z mlajem |J organizirali v počastitev pobratenji proslavo, ki so se je udeležili W taborniki iz Nove Gorice. Skupaj5, položili vence pred spomenika n1 Blejski Dobravi, in na Poljanah^] pred spominsko ploščo prvega Jj bravskega talca Joža Pikona. P^L nili so se tudi spominu sekretar^ Skoja Janka Reklja in Milana l*fj; na.   31.   avgusta   popoldne Pa. u. dobravski taborniki pripraviliJK paj z osnovno organizacijo ZSMjL osnovni šoli ples, na katerega &£ vabili predstavnike krajevnih s*z\. nosti in družbenopolitičnih °rflne zacij   Blejske   Dobrave,  pobr*1 ^ krajevne skupnosti in taborni^ Nove Gorice.
Milana Belingar |
Ko sem v gostilni pojedel svoj se-jedin golaž in popil dva deci cvička, ;o se mi noge polenile in me niso lotele več nositi. Zato sem v Ortne-;u počakal na avtobus in se peljal lo Ribnice, potem pa spet peš do Cočevja. Na tej poti sem se ustavil amo enkrat, v neki kapeli na robu cočevskega gozda.
Ko sem tako hodil po trdem asfalti proti Kočevju, je nastal za menoj udovit sončni zahod, podoben istim, ki smo jih nekoč občudovali la ladji, ki je plula od Dar es ■»alaama proti Bombavu. Gozdovi )b cesti so rdeče goreli in vrane, aslepljene od ognjene luči, so pthu-ale v zraku kakor pijane. Pod gozdom na desni strani ceste j dremale nizke hiše Romov, na levi ■a so bile njive, rumeno žito s ežkim klasjem, ki se je v vetru »ripogibalo k tlom. Na tej strani je teka ženska zažigala dračje. Bila je e mlada, temne polti, najbrž vomka, okoli Vratu se ji je bleščala »grlica iz steklenih biserov. S igareto v roki je strmela v praske-ajoče plamene. Začutil sem močno eljo, da bi stopil k njej in ji nekaj ekel. Kar tako tjavendan, z obra-om proti soneti, kakšno nedolžno leumnost, kakor da bi bilo vseeno, e jo odnese veter, še preden bi jo lišala.
NA POSTAJI MILICE
Bila je že trda noč, ko sem prišel v Cočevje. Bil je ponedeljek, zadnji lan tridnevnega praznika, skozi razsvetljena gostilniška okna ob cesti iem videl zabuhle rdeče obraze, laličene natakarice, poraščene roke, ti so vzdigovale kozarce ali prižigale igarete. Na pločniku pred neko Kavarno je obležal starec v gasilski jniformi, težko je hropel in besno pljuval predse v tla. Ko sem prišel k njemu, je stegnil roko in me prosil, laj mu pomagam vstati. Potem se je i asic m il na zid, z mlahavo roko si je ;tepel prah z uniforme, začel se je >pravičevati, češ, da ima padavico, la je ves dan kvartal, da je preveč >U, čeprav zaradi te svoje bolezni le bi smel. Govoril je počasi, jezik >e mu je zapletal in od ust mu je /es čas tekla slina.
Noč med četrtim in petim julijem ;em prespal v bregu nad cesto, na ežišču, ki sem si ga napravil iz 'ejevja in pokošene trave. Zbudil em se šele takrat, ko mi je sonce
PRAH Z BALKANSKIH CEST
posijalo v oči. Zjutraj sem dolgo razmišljal, kam naj se napotim, a me je sredi tega t razmišljanja zmotilo neusmiljeno kruljenje po praznem želodcu. Ura je bila šele šest. trgovine še niso bile odprte, in tako si nisem mogel ničesar kupiti za pod zob. Ceste so bile ob tej uri še prazne, le pred bližnjo trgovino z živili je brenčal tovornjak, ki je razvažal mleko. Ko je tovornjak odpeljal, sem se najprej prepričal, če ni na cesti nobenega človeka, potem pa sem sunil iz zaboja pred trgovino dve vrečki čokoladnega mleka in kozarček sadnega jogurta, ter vse skupaj stlačil v svojo torbo. Mimogrede sem kupil še nekaj toplih žemljic in časopis ter šel v park zajtrkovat.
Nisem le utegnil pojesti do konca, ko se je pred menoj pojavil mož v sivd*modri miličniški uniformi in se mi mrzlo zasrepel v oči. Otrpnil sem od strahu in grižljaj se mi je ustavil v grlu. Bil sem prepričan, da me je nekdo videl, ko sem ukradel mleko in me šel prijavit na policijo. Srce mi je razbijalo v prsih kakor kovaško kladivo.
— Kaj delate tukaj? — me je nazadnje kar se da st rogo vprašal.
— Nič, — sem odgovoril s kar se da mirnim glasom. — Berem. Zajtr-kujern.
— Vidim, ja. Kam pa potujete?
Ob tem njegovem vprašanju sem se vidno oddahnil. Zdaj sem vedel, da me ni mogel ustaviti zaradi tistega ukradenega mleka. Srce mi je spet začelo utripati svojih sedemdeset udarcev na minuto.
Mož postave me je povabil v službeni avtomobil in me'peljal na postajo milice. Po več kot polurnem čakanju, med katerim sem lahko do konca prebral svoj časopis, se je slednjič prikazal nadrejeni. Posadil me je v udoben naslonjač nasproti svoje delovne mize in pomenljivo potrkal po lesu. Najprej mi je postavil nekaj splošnih vprašanj; ime, priimek, očetovo ime, poklic, datum rojstva, stalno bivališče itn., potem pa mi je začel brskati po prtljagi. Vsako stvar posebej je vzel iz torbe, si jo strokovnjaško ogledal in skrbno položil predse na mizo. Ker v torbi ni našel prav ničesar, kar bi ga moglo zanimati, me je začel otipavati in šariti po žepih. Kaj za vraga je pričakoval, da bo našel? Skoraj besen, ker me ni mogel obdolžiti nobenega greha, me je spodil ven.
VIJUGAVA VOŽNJA DO DELNIC
Naprej od Kočevja do hrvaške meje je bilo še nekaj kilometrov asfalta, potem pa do Broda na Kolpi kakih dvajset kilometrov razritega makadama. Cesto so popravljali in mimo mene so neprestano prašili težki rumeni tovornjaki, ki so vozili gramoz in asfalt. Prah, ki so ga vzdi-govali, mi je silil v usta in v oči in ko sem nazadnje prišel v Brod, sem bil bel, kot da bi prišel iz mlina.
V Brodu sem šel na pošto, da bi dvignil   denar,   vendar   sem imel smolo, ker je na vratih visela tablica z napisom ZAPRTO. Sel sem počivat v prašno travo ob cesti, trgal sem težko klasje in žvečil mlečno-sladka zrna mlade pšenici-. Potem sem se slekel in se šel kopat v toplo Kolpo. Znebil sem se vsega prahu, vse umazanije, ki se je dolge dni lepila name, hladna in čista voda mi je spet pognala svežo kri po žilah. Ko se je  sonce  preselilo  na zahodno stran neba, sem se oblekel in krenil * dalje. Ker so mi noge oslabele in mi je bilo pešačenja dovolj, sem se postavil na rob ceste in začel mahati z rokami,  da  bi  mi  ustavil kakšen avtomobil. Vendar so tu skozi prašila le redka vozila, tu pa tam kakšen lojtrnik, bicikel ali razmajan kamion. Nazadnje so vendarle zacvilile zavore. Ko se je prah razkadil, so se mi   široko   odprla   vrata zelenega hrošča in dobrodušen brkač za volanom mi je s široko kretnjo roke pokazal na sedež poleg sebe. Takoj, ko je avto speljal, sem opazil, da je možakar do kraja nacejen z alkoholom. Avto je drsel z enega roba ceste na drugega, vendar na srečo tako počasi, da se ni bilo bati, da bi se moglo zgoditi kaj hujšega. Nekje na sredi poti pa se je vozniku vendarle posrečilo, da je zapeljal v jarek pod cesto. Možakarju je kar prav prišlo, da me je vzel s seboj, saj sem mu največ s silo svojih lastnih rok pomagal spraviti avto nazaj na cesto. Ce bi bil sam, bi najbrž moral pustiti avto v jarku in pešačiti domov. (Ce bi bil Sploh sposoben tega. Najbrž bi obležal kar v jarku poleg avtomobila in zaspal.) Ko sva slednjič prišla v Delnice (za pičlih dvanajst kilometrov dolgo pot od Broda do Delnic sva potrebovala skoraj celo uro), je šofer parkiral pred prvo gostilno v mestu in me skoraj s silo /vlekel k točilni mizi. Čeprav alkohola običajno ne pijem, sem njemu na ljubo zvrnil po grlu  dva  deci črnine  in kozarček
pelinkovca, ker me drugače sploh ne bi pustil ven. Ves čas mi je zatrjeval, da sem njegov najboljši prijatelj, objemal me je okoli ramen in mi govoril grde stvari o svoji ženi in njenih starših. V očeh so se mu lesketale pijanske solze in ko sem hotel iti ven, me je začel rotiti, naj za božjo voljo ostanem, ker bo drugače šel v avto in se z njim vred pognal čez prvi prepad ob cesti. Potem, ko je spet začel s storijo o svoji prešuštni ženi, je bilo moje potrpežljivosti slednjič konec, iztrgal sem se mu iz rok in zbežal ven.
SONČARICA
Rahlo omotičen od popitega alkohola, sem odkolovratil na pošto, da bi dvignil denar, pa je bila na mojo nesrečo spet zaprta. V Delnicah, ki so precej visoko v hribih, je bilo zvečer hladno. Denarja za hotel nisem imel, tudi kozolca in senika nisem nikjer staknil nobenega, zato mi ni kazalo drugega kot da grem prespat v gozd. Z večerjo si nisem belil glave. Do sitega sem se najedel rdečih gozdnih jagod, ki jih je bilo v tistem gozdu povsod dovolj.
Zjutraj sem se prebudil s težko glavo in z bolečinami v sklepih. Moja spalna vreča ni bila za nobeno rabo več. Tako je bila že tanka in tako hladna, da sem skoznjo čutil vsak kamenček na tleh in vsak vetrček, ki je od kje popihal. Za zajtrk sem se spet najedel gozdnih jagod. Pozneje me je od teh jagod (morebiti tudi zaradi vode, ki sem jo pil zraven) sicer bolel želodec, sit sem bil pa vendarle.
Dopoldne sem šel najprej na pošto dvignit denar, potem pa sem se postavil ob cesto, da bi ustavil kakšen avto, ki bi me peljal na Reko. Po eni uri neuspešnega kriljenja z rokami sem se vsega naveličal, ves zaspan in utrujen sem se naslonil na konfin in zaspal kot ubit. Spal sem dve, tri ure, morda tudi več; dovolj, da sem se v tem času dodobra nažrl svinca iz izpušnih plinov mimoidočih avtomobilov in da mi je sonce skoraj BCVrlo možgane.
Rumeno se mi je delalo pred očmi, topa bolečina mi je kljuvala v sencih in na tilniku, kljub temu sam s*' znova postavil ob cesto in začel dvigovati palec. Kmalu mi je ustavila bela katrca s francosko registracijo, v njej sta bila bradat fant in dolgolaso dekle, najbrž popotna študenta. Vozili smo se j odprto streho, tako da mi je veter
med vožnjo nekoliko shladil r»^0' lelo glavo.
KAZNOVANA POŽREŠNOS^ Reške ulice so bile vse razbelj« od julijskega sonca. Preden sem
poslovil od prijaznih Francozov
grafirala za svoj počitniški albu^J prvem kiosku s hrano sem kupi' % burek, ki sem ga žalil z ledenom^J oranžado. Potem sem pospravi' J pol kile neopranih breskev in }■ sladoleda. Seveda sem imel P° t spet težave z želodcem. Onem0? sem ' preklinjal to svojo nenasi požrešnost, to obupno razvado, je ne morem in ne morem otresti- .
Ko so bolečine v želodcu sW nekoliko popustile, sem se PeyJ lokalnim avtobusom do kopali^„ Kantridi. Tam sem slekel s t umazane in prepotene cape m^ omočil v morju. Ko sem se za , ohladil, sem se sončil v maj bazenu peska med skalami, me' ;J v sonce in metal v vodo kanienC*g prazne školjčne lupine. Zvečer se rdeče zapečen 'potikal p° Pr, ^ nišču, lizal sladoled in si ogledi ladje. Sel sem v kino, kjer sem kSj Vpiiv gama žarkov na MarsjcnKJ' potem pa sem se šel na k<»° -\ osvežit s steklenico piva. K nie^tf prišla neka starejša ženska z iy $ škim obrazom in me vprašal ^ morda potrebujem sobo za čel ^ jo To igro sem poznal. Moral 9|i vprašati: - Kakšno sobo? F°JlrfO-
prazno? — in ženska bi mi
odi0,
rila: - Kakor želite, gospod, želite. Na voljo sem vam. — fj* 2e pozno zvečer, ko je muZ $e f hotelskih vrtovih utihnila xTi^jt^ množica ljudi na cestah že razredčila, sem šel spet na ^°ft0r da bi si našel primeren pr°^ pj^ spanje. Počakal sem, da so 9 odšli  še  zadnji  zaljubljeni \M (medtem sem  lovil ribe m j pe^ školjke), potem pa sem Poii?k* nezaklenjeno kabino, zlezel . ^jv^' in udobno zadremal na toP ;|o. ^ Še preden se je dobro zda«1 v-*
tih. Dva miličnika sta na ^ nočnem obhodu po mestu z* 0ge. na kopališče in opazila moje mbi'V
je prebudilo glasno butanje t' tfj<?'
a:l      T-k--- —•!•]<-_ M__     _i_ * ^llO;
iim Kupansce m opazmi m^j- |4aD,\i. so štrlele ven iz prekratke ^ oP Obvestila sta me o najnovej* Q k*' loku reške mestne skupščin*1^ pr° terem je vsako prenočevanj* ^v^", stem na območju mesta Prefn, ji'1^ no in zato kaznivo. Moral s« '^i^ plačati sto novih dinarjev kij)0St;i ' sta mi zagrozila, da m(" |, nasprotnem primeru pelj**a g9pof niku za prekrške in potem
(Se bo nadaUl'v
N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
Kod bodo potovali in kaj vse bodo videli izžrebani naročniki Glasa na 1 jesenskem izletu v soboto, 20. septembra
(4., zadnji zapis)
Pot od Kobarida proti Novi Gorici fjarn bo hitro minila. Ves čas se oorno vozili skozi vasi, kjer imajo niše sezidane v značilnem medite-
f
'zadnjem obronku širokega Kolovrata, bomo zavili na levo, čez most in >že se bomo ustavili v Tolminu.
■ To pa je tako slovit kraj, da res ne moremo kar mimo. Že od nekdaj je ranskem slogu. Nič več alpske, kje*-^Tolmin u,°Iravnw jn ^tumo sre-
gladuje les, pač pa zgradbe iziSSU^če za vehk° Pod/ocJe <>b Soči.
™brtni in trzni center, danes tudi
taembno   industrijsko   mesto. V
»Iminu imajo gimnazijo in učite-
— Vrh Kozlovega roba stoje
valine starega tolminskega gra-
In že se spomnimo slovitega
lminskega kmečkega punta (leta
13).
Vrniti se bo treba k Soči — tako bomo prišli v Most na Soči, ki se je imenoval Sv. Lucija na Soči. Kraj je važno prometno križišče pa tudi arheološko zelo zanimiv: jtu so odkrili ilirsko grobišče iz 7. sto-
„a, neometanega kamna, nekaterih hišah imajo še od ognjišča s kotlom na verigi.
Prva taka vas, skozi katero orzeli, je Idrsko. Kraj leži pod tajurjem (955 m), simbolom °Kih Slovencev — seveda že onstn državne meje. — Omeniti še velja,.
obstaja več krajev, ki se imenujmo po rečicah Idrijah. Naša Živo-\   nekaj c srebrna Idrija je, seve, najimetiit-neJŠa. Imajo pa Beneški SlovenciV judi svojo Idrijsko dolino, to naše* odrsko je najmanjše. — Vse pa drii-?-Jo vode Idrije, ki teko skozi kraier
let j a s kar 5000 grobovi. ... Seveda zdaj Soča ne žubori več — potopljena je v umetno jezero, ki podganja turbine v niže ležeči elektrarni.
n- ePa cesta nas vodi ves čas ob si-        Se nekaj kilometrov in že smo na ^Jemodri Soči, skozi vasi Kamno in'.'^zemlju   novpgoriške. občine. Prvi 01arje. Se pred Volčami, ki leže na   .večji kraj je kanal, k^leži na bregu;
e samo pa je bržčas zelo starega/* ^°rda še predilirskega izvora (kot Urava, Sava, Karavanke ipd.).
Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o. Bled, Ljubljanska c. 19 TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled, Triglavska c. 47
po sklepu delavskega sveta z dne 3, septembra 1975 razpisujemo prosto delovno mesto
vodje TOZD Gozdarstvo Pokljuka^
Poleg izpolnjevanja
— splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi ffl družbenimi dogovori;
— ustreznih družbenopolitičnih in moralno etičnih lastnosti, ki sek^T žejo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter v sposobnost za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, v čutu odgovojjfti nosti do dela in delovnih ljudi ter v osebni poštenosti, morajo imeti kandidati:
— visoko izobrazbo gozdarske smeri ali srednjo izobrazbo gozdarske smeri
S kandidati z visoko izobrazbo 10 let uspešne prakse in kandidati s
srednjo izobrazbo 15 let uspešne prakse h kandidati morajo imeti strokovni izpit **■ predložiti morajo program razvoja TOZD.
Pismene prijave z osebnimi podatki in dokazili o strokovni? !*obrazbi ter praksi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z> Oznako »za razpisno komisijo«, in sicer na naslov Gozdno-gospodarstvo Bled - TOZD Gozdarstvo Pokljuka, 64260 Bled)? Triglavska c. 47.
Naročniki žrebajo Naročnike za nagradno potovanje
Objavljamo imena zadnjih dvajset Glasovih izžrebanih naročnikov jesenskega žrebanja:
K j-
pašnik Jožica, M. Pijade 9, ^*?k ^° "z*re,3a"a na8lednje na-
^Sterle Lojze,
li*avgusta 9, Kranj
^tan Marjan, lL^°žna 19, Kranj
ttfr Peter. H^Uka 70, Kranj >orIvan, C:.Zagarja 54, Kranj
h^ovec Anton, ^1 (''je H, Boh. Bistrica
5?kfr Janez, ^Jj-Pužina 105
VbrnJak Marija, CJ^J* r>(>. Šenčur
rj?* Martin, KoA{ H> Šk. Loka
if^čnik Ančka, C°Pališka 7, Sk. Loka
rj * Viktor, °d«sič07, Sk. Loka
Gregorc  Marinka, Tenetiše Golnik,  je   izžrebala nasled. naročnike:
Gorjanc Marija,
Gorenjesavska 54, Kranj Srna Anica,
Zg. Gorje, nh Zorman Micka,
BI. Dobrava 60, Jesenice Benedik Božidar, Dol. vas 38, Selca Radič Janez,
Dobro polje 1, Brezje Pavlin Jožefa,
Senturška gora '23, Cerklje Hlebanja Marija,
Log 20, Kr. gora Alič Antonija,
Ul. M. Pijade 15/11., Kram Petrič Peter,
Zupanova ti, Šenčur Štrukelj Ivan,
Ketnje 30, Tržič
nad Sočo, ki pa tu teče v globoki . skalnati strugi. V Kanalu je v 19«^ stoletju obstajala predilnica in tkalnica. L. 1908 jo je uničil požar. sJgjS Anhovo — kdo od gospodarjev ne' ve za cement iz Anhovega? Tudi salonit za kritje streh  je tu doma. Tovarna   cementa   v  Anhovem je največji industrijski obrat na Goriškem. Saj zaposluje prek 2000 delavcev. ^
V Plaveh, ki leže prav blizu Alahovega, so včasih prevažali ljudi-^"^ robo prek Soče s splavi. Odtod kra- . jevno ime. Odtod vodi cesta v Goriška Brda, v deželo pesnika Alojsa;.' Gradnika, v deželo dobrih vin in go-stoljubnihBricov.
Žal, na 682 m visoko Skalnico (-ali--. Sveto goro) ne bomo mogli. Gondol-** ska žičnica ne obratuje več. Vendar bomo zanimivo, staroslavno romarsko   goro   videli   vsaj   od spodaj navzgor, na levi strani naše popotne , smeri. Na desni pa nas bo nekaj časa spremljal  609   m   visoki  Sabotin,' znan iz zagrizenih bitk na nož v prvj svetovni vojni.
Sploh nas bodo na vsej poti, od Trente pa  vse do Nove Gorice, spremljali žalostni spomini na leta (1915-1918), ko je Soča tod krvava tekla.   Podzemske  utrdbe,   ostanki j trdnjav in topovskih gnezd, obsežna pokopališča italijanskih  in avstrijskih vojakov — bistre oči nekatenEjš naših sopotnikov bodo vse to opazi-' ^ le, četudi je marsikaj že zelenje pre^ ,raslo. Čas pa tudi ... ». "fn že se nam odpre nova lepota: drzen most v enem samem loku visoko nad Sočo pri Solkanu. V prvi vojni je bil zrušen, potem pa je vstal, še lepši. Vsekakor najlepši slovenski mošt čez najlepšo slovensko reko. f\ Novi Gorici smo, mestu, ki ima v svojem grbu — vrtnico! Ko smo 1 ' 1945 izgubili staro Gorico, smo se odločili, da na tej strani meje zgradimo. Novo Gorico, ki bodi dokaz naše . moči in budnosti.  Novo, moderno mesto. Polno rož in zelenih parkoV. , Polno mladih ljudi. Podjetno, sodob-... no mesto. To nam je uspelo. Nova. Gorica, ki ima že prek 10.000 prebivalcev, je postala za zahodni svet vhod, vrata v socialistično polovico Evrope.
Malo bomo pokrižarili po mestu, kjer so ulice široke in kjer ni nobene -stare hiše. Morda si bomo ogledali tudi tovarno pohištva Meblo, vse-' kakor pa njen razstavni salon v središču mesta.
V Novi Gorici imajo svoje poklicno gledališče, muzej, vrsto srednjih in strokovnih šol, veliko bolnišnico, •več lepih spomenikov, med njimi najzanimivejšega letalskega izrimi-" telju Edvardu Rusjanu (umrl V' letalski nesreči nad Beogradom še pred prvo svetovno vojno).
Zelo prijeten je izlet na hrib, ki'-mu pravijo kar »Kekec« — odtod je najlepši pogled  na obe Gorici:1 — * Malokdo od sopotnikov bo že od prej fi vedel, da pod tlakom kostanjeviškc f samostanske cerkve nad Novo Gori-' co spi svoj večni sen zadnjih šest Bourbonov, med njimi zadnj' kralj Francije in Navare Karel Deseti. Ta francoski kralj je umrl v izgnart&vij ' .v Gorici, kjer je našel z vso svojo/'* rodbino zavetje pri goriškem škofu"' iCoroniniju. Kralj Karel X. je umfM. j 1836, njegovo truplo so 'balzamirali, ' kakor   tudi   pet   trupel njegovih, nekaj let pozneje umrlih sorodnikov. Med njimi je tudi hčerka nesrečnega/" francoskega kralja Ludvika XVI. I/T* "* njegove prav tako obglavljene žene Marije Antoinette. Tako so našli poslednji člani nekoč tako slovite fran-. coske kraljevske dinastije svoj počitek v slovenski deželi.
Kostanjevica,   na   kateri stoji' j frančiškanski samostan, je hrib med ' Novo Gorico in Rožno dolino, tik ob "
meji z Italijo. >    Cas nas bo priganjal, tembolj ker I je pot do Gorenjske še dolga, ('brali ; bomo seve najkrajšo — čez AjddV-1 ščino, Col,  Črni vrh, Godovič,' ; Logatec, Vrhniko in Ljubljano. — ;' Hiteli bomo ob reki Vipavi, ki jedaTifc'' ' tu8i ime tej naši najbolj sončni doH-'] ni. Znani po zgodnjem sadju in db-' brih   vinih   (merlot,   rebula, zelen ^idr.). Če je trg Vipava kulturno In zgodovinsko središče doline, potftm* t je Ajdovščina primer žive gospodarske rasti: tu je stala ena od'tiaj-fstarejših tekstilnih tovarn na Slo; J venskem (zdaj se imenuje Tekst n^r ""zaposluje    blizu    1000 delavk jMfinotest je znan po svojih jajČrVrrf" :testeninah, tovarna likerjev in sad-Inih.sokov Fructal idr
Pogled na Sele pri Fari; v ozadju Košuta (2135 m)
(85. zapis)
Kar precej smo se pomudili tam okrog Kostanj, v Drabosnjakovi deželici. Bilo je gotovo vredno, kajti prav tu še stoji slovenstvo na mrtvi straži, ob obali našega današnjega etničnega morja; ne le slovenskega, tudi slovanskega. Ali nam še seže oko do mejnikov: Kneze in Djekš na Svinški planini, Lipalje vasi v Kanalski dolini, Smohorja v Ziljski dolini in zdaj še do Kostanj nad Osojskim jezerom?
Domačin, Ziljan iz Čajne, mi je že pred meseci rekel: »Zakaj vaši ljudje poznajo le Celovec, Beljak, Veliko-vec in Trbiž pa Lipnico in Gradec na Štajerskem — do meja našega ozemlja pa ne gredo. Recite jim, naj obiščejo kdaj te koroške, še vedno naše vasi in govore z domačini le slovensko. Počasi in razločno, pa se bodo z njimi dobro razumeli. In naj se ne ponujajo s svojo smešno nemščino. Če ogovorjeni slovensko res ne bo znal, bo brž pristopil sosed in pomagal k sporazumevanju. Dobra beseda bo vedno našla dobro mesto. Razen pri zadrtih nestrpnežih. Teh pa ni toliko, kot bi sami radi, da bi jih bilo. Le glasni so tako. Trezni, modri in miroljubni molče . ..«
VRNITEV POD KARAVANKE
Naše potovanje po slovenski Koroški gre h kraju. Vendar smo v popotni ihti nekatere kraje obšli, ker nam pač niso bili pri roki. Tako nam je ostala v načrtu še Železna Kapla, Obirsko in pa Sela, prelepa slovenska Sela v karavanških gorah.
'*Ne bil bi pa naš. potopis, kljub svoji obsežnosti, popoln, če ne bi na koncu še kaj spregovorili o slovenskih organizacijah in društvih na Koroškem. V mislih imam planin-sko,*lovsko in športno organizacijo
— vse krepe tudi slovensko zavest med rojaki. Tudi taborniš-tvo bo kmalu našlo pot do slovenske koroške mladine.
Seveda — pač ker je kultura vedno nekaka »nadgradnja« — bomo zadnje naše zapise posvetili njej. Saj na Koroškem dela cela vrsta umetnikov, . slikarjev, arhitektov, pisateljev, pesnikov in znanstvenikov našega rodu. Takih, ki so še zavestno Slovenci. Pa tudi o utopistu Bernardu Sadnikarju, ki mu je Prešeren v Celovcu posvetil izvod Krsta pri Savici, o koroško-nem-škem pesniku Vincencu Rizziju, častilcu našega Prešerna, bo treba
*fri  Ajdovščini  se  bo  naša pot
».'
[vzpela navkreber, na prelaz Col. Tod »je vodila že rimska cesta, pozneje sA* Itu pobirali mitnino (col). Utrdbe, kt ' IM'prelaz iz sončne Primorske varovale, še stoje. In tako smo prišli v j kraške   kraje,  v   sredo notranjskih, jgozdov. - Mračilo se bo že, mi ggj ■ i boni' .jl^ggLprkh no do Kranja
\bopiu hiteli, da se pred trdo nočjp-
Avtomoto društvo Škofja Loka
za
organizira tečaj inštruktorje poučevanja praktičnih voženj pri Avto šoli »A« in »B« kategorije
Interesenti morajo imeti srednješolsko izobrazbo ali poklicno strokovno šolo. (VK delavec).
V pošte v pridejo kandidati z . območja občine Škofja Lo-Va
Prijave za vpis v tečaj sprejema društvena pisarna AMD Škofja Loka,
j||Jegorovo predmestje 10,
Khd dneva objave.
pisati in še o marsikom, ki se nam je med potjo izmaknil iz misli. V za-maknjenju, tako kot Oton Zupančič, ko hodil po zemlji je naši in pil nje prelesti, je bila vsa naša pot usmerjena bolj od čustev, kot od kake stroge sistematike. In tak naj bo tudi ta zapis, zapis o vsaj zame najlepšem koščku slovenske Koroške, o Selah nad Borovljami.
DOLINA MIRU
Tudi dolina lepote in dobrih ljudi bi ji lahko rekli. Pa tudi bridkega spomina na trinajst žrtev nacizma, ki so bile 9. aprila 1943 v Celovcu obsojene na smrt in 29. aprila 1943 obglavljene na Dunaju.
To so Sele pri Fari (Zeli — Pfarre). Imenujmo jih le Sele, kot jim pravijo domačini in sosedje. Uradni naziv pa je potreben zaradi razlikovanja, kajti na ozemlju slovenske Koroške je še več Sel: Sele na Šajdi, Sele v Srednjem Kotu, Sele v Zgornjem Kotu in Sele pri Žitari vasi.
Do Sel (pri Fari) lahko pridemo iz Borovelj ali pa iz Šmarjete. Če uberemo prvo pot, bomo potovali ob Medborovnici, mimo starih kovačnic in žebljarn na Bajdišah (545 m). — Kakih 7 km od Borovelj se na desno odcepi pot v Srednji in Zgornji Kot (Mittervvinkel in Obervvinkel), kjer smo že na višini 920 Nm. Tu učite-ljuje selski župan Herman Velik, zaveden slovenski rojak. — Če pa nadaljujemo pot po glavni cesti, se nam po 5 km odpre pogled na Sele pri Fari. Res, najčudovitejši pogled: sveže zelena dolina, na južni strani zavarovana s karavanško Košuto (2135 m), na jugu pa s Setičem (Freiberg, 1922 m). Na vzhod in zahod je dolina odprta. Tako je lepa dolina obsijana s soncem od jutra do večera. Planinsko sveža, saj leže Sele kar 948 m nad morsko gladino.
Drug dohod v Sele (pri Fari) je možen iz Šmarjete v Rožu (St. Margarethen). Cesta vodi ob Spodnji Borovnici precej strmo navkreber, ob umetnem jezeru (poldrug km dolgem), pod Šajdo pa cesta zavije ostro proti zahodu in že smo v Selah. Tjakaj pa pridemo mimo »turške kapelice«, o kateri bo v naših prihodnjih zapisih še stekla beseda.
Sele (pri Fari) obsegajo kot občina 75 kv. km in imajo 950 prebivalcev. Imajo dve osnovni šoli (Sele in Kot), obe sodobno grajeni. Tudi nova farna cerkev je moderna zgradba (delo slovenskega koroškega arhitekta Janeza Osvvalda). Občini župa-nuje Slovenec Herman Velik. Tudi 88-letni.župnik in njegov pomočnik sta zavedna Slovenca. V Selah imajo kar dve slovenski prosvetni društvi, »Planino« in »Košuto«. Lepo gledališko dvorano, sodobno stavbo za županstvo in gasilski dom. Sicer pa so domačije, ki so po dolini precej raztresene, grajene še v starem koroškem kmečkem slogu.
Prijetno de človeku, ko opazi na javnih stavbah tudi slovenske napise, enakovredne nemškim. Tudi v notranjščini županstva! — Sicer pa so Sele pobratene že več let z našo Škofjo Loko. To sem videl tudi v notranjščini občinske hiše: na stenah vise podobe Iveta Šubica in Dore Plestenjakove pa seve tudi velik prospekt Škofje Loke.
Sele - otok miru, lepote, pokrajinske miline, srčno dobrih ljudi, hkrati pa tudi zimzelena oaza slovenstva . . . Lahko rečem, tu se zvesto priznava 99 % prebivalcev k slovenstvu!
(Se bo nadaljevalo)
XM
JUGOTEKSTIL-IMPEX LJUBLJANA
išče
oskrbnika
za svoji počitniški hišici v Ukancu in na Voglu.
Zaželena je oseba iz neposredne bližine.
Ponudbe sprejema Jugo-tekstil-impex Ljubljana, Titova 3.
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Zlatoporočenca iz Sebenj
Jožefo Bohinc iz Sebenj 40 prL" Tržiču sem v petek presenetila z ro-^ kami belimi od moke in testa, saj je § pripravljala krofe za svatbo in to svojo svatbo. V soboto, 13. septembra,  sta  namreč   Jože  in Jožefa Bohinc iz Sebenj, še vedno zdrava in čila zlatoporočenca še enkrat slav- . nostno   potrdila   svojo zakonsko zvezo. Da pa se ob taki priložnosti spodobi prirediti ohcet, ki traja dva jj dni, se zdi Jožetu Bohincu samo po sebi umevno.
»Ja, najina prva ohcet je prav tako trajala dva dni, vozili pa smo se na enajstih vozeh,« je povedal. Medtem ko je on poskrbel, da
Prenosni transformator za varjenje TBH 140 BANTAM
je izredno primeren za varjenje kosov lahke pločevine ali za njeno obdelavo. Tehta le 20 kg, priročen je torej za dela v delavnici ali na terenu. Z njim lahko varimo mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so   odporna   proti kislinam.
številna družina ne bo žejna, pa je njegova žena spekla v peči, kjer sicer Še vsak teden za številno družino v hiš1! peče kruh, pet hlebcev pa orehove in rozinove potice, na štedilniku pa'je iz olja prihajalo okoli 200 krofov.
I
i »No, tako dobro se nama vse življenje seveda ni godilo«, sta' povedala. Njunih šest otrok ni vedrio inielo dovolj kruha in obleke, stanovanje pa je bilo v začetku tako, da je v Sobo, kjer so spali otroci, pozimi rialetaval sneg. »Najini otroci so spoznali, kaj je pomanjkanje, najinim vnukom pa je to na srečo prihranjeno.« Zadovoljna sta, da gre vsem njunim še petim živečim otrokom dobro, vse sta. spravila h kruhu kot se reče in vsi str*' s<e odločili za čevljarsko stroko tefe| delajo v Peku. Najbolj pa sta Bohin-čeva vesela, ker sta se pred dvema hitoma priselila v novo hišo. V svojit novi kuhinji kuha žena Jožefa kar ■a devetčlansko družino, če pa ima čas, tudi bere in ker ne more nikoh biti brez dela, za vnuke plete noga- ' vice. Tako sta dočakala v zavesti, da so časi pomanjkanja za njima, da ju iina'njuna številna družina rada, tak [jep jubilej — 50 let skupnega živ* ljjenja.
TEKMOVANJE PIONIRJEV GASILčEpJ STRAŽIŠČU - Občinska gasilska zveza Kranj je organizirala v nedeljo dopoldne na stadionu Save v Stražišču tekmovanje pionirskih gasilsrih desetin. Organizatorji so jih razdelili v skupino A, kjer so tekmovali pionirji, stari od 7 do 10 let, in skupino B, kjer so tekmovali gasilci, stari od 10 do '4 leLrV skupini A so bili najuspešnejši pionirji gasilskega društva Prebačevč —firastje (189 točk) pred vrstniki čj Mavčič (159 točk) in pionirji z Luž, ki so zbrfili 80 točk. V skupini B (starejši pionirji) pa so zmagali predstavniki Mavčič (179 točk) pred desetinami Kranj—Primskovo (139), Spodnji Brnik (41):in Kokrico, ki je zbrala 7 točk. Na fotografijah (zgoraj) zmagovalci skupine A iz Prebačevega in Hrastij ter mlajši in starejši pionirji gasilskega društva Mavčiče (spodaj), ki so bili v mlajši skupini drugi, starejši vrstniki pa so zmagali. Prihodnjo nedeljo bodo v Struževem in na Primsttovem tekmdviile članske in mladinske desetine industrijskih in teritorialnih gasilskih rfmštev kranjske občine. Tekmovanje se *>o prj£elQ,ob ospiiji zjutraj\.(jkl - Foto: FM Perdan
i ples v Kranju
Transformator za električno varjenje TBH 400
v moderni izvedbi ima izredne sposobnosti varilnega aparata. Zaradi vrhunca praktičnosti so pogonski stroški majhni. Dobite ga v različnih izvedbah — glede na zmogljivosti kot tudi na načine upravljanja. Možna je uporaba v delavnici ali na odprtem prostoru ne oziraje se na vremenske pogoje
Transformator za električno varjenje TBH 700
transformator je višja oblika delovnih orodij TBH Prilagojen je delom vseh vrst — tudi glede na delovno okolje, delavnico in v njej za razna delovna mesta • j— ali za zunanja dela, pri čemer pa take ali drugačne klimatske razmere ne morejo motiti rednega dela
Za vsa orodja TBH so na voljo prospekti z opisom konstrukcij, različnosti izvedb in z najnatančnejšimi strokovnimi pojasnili. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula. P P BR 208,
TEL. CENTRALA (052) 24-322 , TELEX 25 252 YU ULJTES
Vabimo vas, da nas obiščete na jesenskem zagrebškem velesejmu, ki bo od 12. do 21. septembra 1975.
Razstavljali bomo v hali 40, razstavni prostor številka 5.
MS
Plesna dvorana Delavskega doma ■ v Kranju je letos že dvanajstič zapored privabila mlade plesalce, člane kluba za športne plese. Od leta 1963, ? ko je bil klub na pobudo Zveze kulturno prosvetnih organizacij usta**; novljen, pa do danes, se je pod stro- f, gim   očesom   trenerjev  zavrtelo V0 njem prek sto petdeset parov. Mnogi med njimi so priplesali v A kategorijo in se potegovali za še višjo mednarodno licenco, ki bi jim omogočila preizkusiti svoje znanje na evropskih in svetovnih plesnih turnirjih.
»Mnogo truda in odrekanja je bilo potrebnega,« je povedal Milan Stok, ki je že od leta 1959, ko se je začela v Kranju organizirana plesna dejavnost, pobudnik tovrstne vzgoje ^ mladih. »Naši plesalci prihajajo . predvsem iz delavskih vrst, ve^ • liko pa je med njimi tudi dijakov ' in študentov. Lahko rečem, da so mladi pravi ljubitelji plesa, saj se skoraj  vsak dan po  napornem * del,u in študiju zavrte v ritmu standardnih   in   latinskoameri-"'.. ških plesov. Pri tem ne gre prezreti, da skoro polovica mladih
Srjlhaja iz okolice Kranja, celo iz adovljice,  z  Bleda  in  drugih ' krajev Gorenjske.«
Delo v klubu zahteva poleg redr nega treniranja tudi sposobne orga-A nizatorje. Mladi se s člani športno . : plesnih klubov iz Ljubljane, Mari- m bora in Velenja udeleže prek 10 tur-Js nirjev letno, na domačem terenu pa prirede najmanj dva. Nastopajo v^j vseh kategorijah, od najnižje D pa^ ^ do najvišje A. Vztrajno delo, osva-*& janje prvib mest na turnirjih in s
* tem povezano zbiranje točk, je mnogim plesalcem kluba omogočilo na- * prudova nje v B in celo v A katego- i
• rij(p Uspeh je še toliko večji, saj je/' j , pred tremi leti večina članov plesala
v D kategoriji.
}yfed   redkimi,   ki  so  si priborili vstojj v najvišjo A kategorijo, sta tudi   podpredsednik   kluba   Franjo ^/ Ambrižič in soplesalka Metka Ko-k vič./Franjo  je ob začetku letošnje t sezone povedal:  »Začeli smo nekoliko prej  kot lani.  Pod  vod- * stvom    nove    trenerke Alenke ■ Verstovšek se namreč pripravljamo  na  kvalifikacijski turnir, ki bo 27. septembra v Ljubljani, I Letos je parov nekoliko manj kot , J pretekla leta, ko smo sezono zaT ,v čeli tudi  z 21  pari.  Upamo na , odziv mladih, saj vpis v klub še\ j traja.«
Ob dvanajstletnem uspešnem delu .m seveda tudi številne težave. Med
ijtežjmu. s katerimi se nameravajo*' kratkem   spopasti,   je   predsednik * kluba Miro Medvešček omenil na- ^ slednje
»Tare nas predvsem velik ,osip' plesalcev. Sezono začnemo z veliko pari, končamo pa največkrat le z desetimi. Vzrok je predvsem ta, da p6trebo po družabnem plesu, ki nudi razen športnih še estetske in kulturne vtVđhote, začutijo mladi šele pri osemnajstih — dvajsetih letih. Takrat začno trenirati. Plešejo nekaj let in že sledi vojaščina, poroka ... in par se razide tako rekoč na začetku kariere. Zato nameravamo v bodoče krojiti drugačno politiko. V naše vrste želimo vključiti mlade že takrat, ko končajo plesne tečaje na osnovnih šolah. Seveda pa bodo 3e naprej glavni vir članov mladi e^gačetnih in nadaljevain.u te-
čajev, ki jih prireja Plesna šola-
Druga težava je stiska s prostori. V zadnjem času so vse gla* snejše zahteve po dvorani, v kateri vadimo mi, mladi v tečajih in še člani baletne šole. Dvorana je majhna, vendar so prizadevni člani plesne šole prav pred tem' zrcali poklonili številnim generacijam ne le znanje plesa* ampak tudi lepo vedenje, ljubezen do glasbe in estetike. To p8 so vrednote, ki so še kako p°" trebne vsakemu članu naše družbe. Zatorej upam, da glasba v dvorani, v kateri so tisoči mladih spoznali lepoto družabnega plesa, ne bo zamrla.«
D. Slabe
v*
VIŽMARJE,
KRANJ - SAVSKI LOG
$»RODAJA  POHIŠTVA NEKATERIH IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE
POPUST
3 — 30 %
DO 30. SEPTEMBRA
mali oglasi • mali oglasi
Prodam
Ugodno prodam TELEVIZOR gKRA VEGA PANORAMA, bančnik Danilo, Žeje 19, Duplje
, 4949 nTTxnerablJeno: kombinirani ŠTE-^LNIK, 2 elektrika, 4 plin, s plin-Ro pečico in ražnjem ter pomivalno onto, poceni prodam. Mlinar, ^ara vas 192, Žiri 5026 toTo£dam doDro ohranjeno SPALNO. Sodnik, Ul. mladinskih brigad 14, Kranj 5037 prodam stereo RADIO HSR 48, JjJ Niš, nov; POVECEVALNIK JKsomat II, OBJEKTIV SOLIGOR .0-28 mm za practico in konverter-P?XTZa CA ~ non ter OBJEKTIV 2 0N pD 135/3,5. Vse novo. Biz-Ja«> Betonova 32, Kokrica, Kranj
KZ Naklo
valilnica naklo
prodaja ob sredah in sobotah dopoldan dnevno sveža jajca.
Cena: 1,20 din
KZ Naklo
>j Prodam SILOKOMBAJN FORD. Prolih Janez, Hotemaže 31 5067 prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Britof 115 5068
"o ugodni ceni prodam skoraj Jovo kiippersbusch PEC. Cesta na klanec 30, Kranj 5069 j^Star, a dobro ohranjen TV in *ADlO GRAETZ v enem kosu, prodam. Naslov v oglasnem ^delku. 5070
Prodam eno leto stare KOKOŠI pesnice in kokoši za zakol. Strahinj Naklo 5071 .Prodam OKNO 140 x 140. Kupim 'RATA za krušno peč. Dolenc 'rane, Pangeršica 4, Golnik 5072
Prodam KOBILO s 4 mesece sta-H111 žrebetom ali zamenjam za do-brega KONJA. Podljubelj 26, Tržič
5073
Prodam GAJBICE. Predoslje 109
5074
, Vodarn lep KROMPIR igor. Preglje 21, Kranj 5075 Prodam novo SPALNICO, sedežno GARNITURO z mizo, kuhinjske CEMENTE, kombiniran ŠTE-J^LNIK, TV mizo. Ogled od 12. do *?• ure. Kern, Gregorčičeva 15, *ranj 5076 & Prodam strešno OPEKO kikinda. J^taršič Matjaž, Medno 5, Ljubka Šentvid 5077 • Termoakumulacijsko PEC 2,2 K W J1 mizarsko KROŽNO ZAGO pro-Qam. Tenetiše 12, Golnik 5078
i poceni prodam dobro ohranjen SS ični ŠTEDILNIK, štedilnik na .do gorivo in nizko omaro. Pagon, ^{ftpetrska 49, Kranj 5079 oJ/odam ekscentrično 16-tonsko TflSKALNICO. Mencinger Vlado, ^'gska 68, Lesce. 5080 jj. prodam KRAVO s teličkom po iz-hlri in ca. 2000 kosov rabljene streš-1 cementne OPEKE. Kosec Lud-
lk> Vojsko 5, Vodice 5081 g Prodam novo OKNO Jelovica — h * 120 D z omarico in roleto ter t'a.vodila. Nič Helena, Preddvor 55,
e,efon 45-092 5082
ožila
jJ>r°dam ZASTAVO 750 po delih.
"Jetova 10, Kranj 5083 2mr°dam kompletni priključek za
4U1- Škantar, Kidričeva 24, Kranj D 5084 prodam RENAULT R 4, letnik p Cena po dogovoru. Ogled vsako (.Poldne od 15. ure dalje. Sušnik
JU°o, Nomenj 48, Boh. Bistrica
upi m
*tan
oranja
t^ddam opremljeno SOBO, cenila ° ogrevano, mirnemu in poštedu moškemu. Naslov v oglasnem ^elku. 5086
Jjdaja CP Glas. Kranj, Ulica Moše \'jadeja 1. Stavek: GP Gorenjski *'|*k Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in uPrava lista: Kranj, Moše Pijadeja - Tekoči raćun pri SOK v Kranju številka 51500-601-12594 - Te-'•'foni: glavni urednik, odgovorni JJrednik in uprava 21-190, uredni-"tvo 21-835, novinarji 21-880, malo-"Kliisni in naročniški oddelek «1-194. - Naročnina: letna 140 din, |*'»Hetna 70 din, cena /.a 1 številko '•50 dinarja. — Oproščeno promet-"»'ga davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Uslužbenec išče manjše STANOVANJE ali SOBO v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »1500« v Glas, Škofja Loka 5091
posesti
Prodam dvosobno STANOVANJE, garažo in vrt v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku. 5088
Kupim enosobno STANOVANJE. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 5089
Kupim nedograjeno HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5090
zaposlitve
Takoj zaposlim DELAVCA ali KV TESARJA. Stanovanje preskrbljeno. TESARSTVO ZAVRL, Lahovče 73, Cerklje 5015
Sprejmem VAJENCA ali pomožnega delavca za delo v MIZARSKI DELAVNICI. Ogris Andrej, MIZARSTVO, Troj ar jeva 9, Kranj
Takoj zaposlim kvalificiranega ELEKTRICARJA. Osebni dohodek 4500 din. Telefon 22-331 5018
Iščem ZIDARSKA DELA in ZEMELJSKA DELA. Kušej Mustaf, Rupa 23 b 5092
najdeno
Našel sem moški PULOVER. Ažman, C. JLA 20, Kranj 5093
obvestila
PLESNI TEČAJI v Delavskem domu Kranj se začnejo 17. septembra. Podrobnosti na oglasni deski.
ostalo
Opozarjam osebo, ki mi je 13.9. v mesnici na Primskovem vzela DENARNICO, naj jo,vrne na naslov v dokumentih, ker je bila opazovana. 5094
dežurni veterinarji
OD 19. DO27. SEPTEMBRA 1975: PLESTENJAK Anton, Bled, Prešernova 34, telefon št. 77-828 ali 77-740 za območje občin Radovljica in Jesenice;
BEDINA Anton, Kranj - Kokrica, Betonova 58 telefon št. 23-518 za območje občine Kranj; VODOPIVEC Davorin, Gorenja vas 186, telefon št. 68-310 za območje občine Škofja Loka. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: telefon št. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen).
Kranj STORŽIC
16. septembra franc. barv. komed. PODARI JI TUDI LUNO Z NEBA ob 16., 18. in 20. uri
17. septembra ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE ŠE REP ob 16., 18. in 20. uri
18. septembra ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE SE REP ob 16. in 18. uri, amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 20. uri
Tržič
16. septembra ital. barv. erot. KO SO ŽEN' SKE IMELE ŠE REP ob 18. in 20. uri
17. septembra amer. barv. melodrama LJUBEZENSKA PESEM ob 18. in 20. uri
18. septembra amer. barv. melodrama LJUBEZENSKA PESEM ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
16. septembra ital. barv. krim. OBRAĆUN MAFIJE ob 18. uri
17. septembra ital. barv. krim. OBRAČUN MAFIJE ob 18. in 20. uri
18. septembra amer. barv. akcij. ODREŠITEV ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
16. septembra ital. barv. drama SKALPEL
- BELA MAFIJA ob 20. uri
17. septembra ital. barv. drama SKALPEL
- BELA MAFIJA ob 18. in 20. uri
18. septembra franc. barv. krim. POLICIJA NEKAJ SKRIVA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
17. septembra amer. barv. pust. SHAFT V AFRIKI ob 20. uri
Radovljica
16. septembra nem. barv. ULZANA - POGLAVAR APAČE V ob 20. uri
17. septembra nem. barv. ULZANA — poglavar APAČE V ob 20. uri
Bled
16. septembra ital. barv. EMIGRANT ob 20. uri
17. septembra ital. barv. EMIGRANT ob 20.
Jesenice RADIO
16. septembra ital. barv. CS krim. NOČNA PATRULJA
17. septembra amer. barv. pust. TRIJE FANTASTIČNI SUPERMOŽJE
Jesenice PLAVŽ
16. septembra amer. barv. vestem PREŠTEJ SVOJE NABOJE
18. septembra amer. barv. risani SNOOPYSE VRAČA DOMOV
Kranjska gora
17. septembra amer. barv. SC krim. NOČNA PATRULJA
Vpis abonmaja za novo sezono
Vsak dan do vključno 19. septembra od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure v pisarni Prešernovega gledališča, Kranj, Titov trg 6. Vse informacije na tel. 21-355.
Požar
kino
Kranj CENTER
16. septembra amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 15.46, 18. in 20.15
17. septembra amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 15.45 in 18. uri, premiera nem. barv. pust. KAPETAN ob20.16
18. septembra nem. barv. pust. KAPETAN ob 16., 18. in 20. uri
V petek, 12. septembra, dopoldne je začelo goreti v stanovanju Vladi-mirja Bolteta na Jesenicah, Cesta 1. maja. Zaradi pregrete dimne cevi štedilnika, v katerem so kurili, sta se vneli dve otroški prešiti odeji, ki sta bili tik pod cevjo položeni preko stola. Ogenj in dim so opazili sosedje in ker ni bilo takrat nikogar doma, so vdrli v stanovanje in rešili iz dima oba otroka, stara 9 mesecev in dve leti. Ogenj so pogasili gasilci jeseniške Železarne. Škode je za 1000 din.
Zahvala
Ob nenadni izgubi naše dobre žene, sestre in tete
Olge Plesnišar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, kolektivu Tekstilindusa obrat II, kolektivu Iskre, govorniku Kotniku Janezu, godbenikom, pevcem, posebno pa družini Bertalanič. Vsem prisrčna hvala za darovano cvetje, izrečena sožalja in pomoč.
Žalujoči: mož Izidor in ostalo sorodstvo.
Kranj, 4. septembra 1975
Kupim rabljen otroški ŠPORTNI ■ "EK. Cerklje 265 5087
Zahvala
Ob tragični izgubi našega'dragega moža, očeta, starega očeta
in brata
Silvestra Debelaka
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, pevskemu zboru iz Podnarta, godbi iz Lesc, vsem organizacijam za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje in g. župniku za opravljeni pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Angela, sin Stane z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
Podnart, 9. septembra 1975
Trčil v avtomobil
V petek, 12. septembra, ob 13.55 se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Markelj (roj. 1933) z Jesenic je pri železniški postaji pred prehodom za pešce ustavil, da bi šli pešci čez cesto. Ko pa je že speljaval, se mu je od zadaj zaletel v avtomobil voznik Alojz Horvat (roj. 1945) z Jesenic, ki je pripeljal z neprimerno hitrostjo po mokri cesti. V Horvatovem avtomobilu je bil ranjen 2-letni Aleš Horvat, škode na avtomobilih pa je za 21.000 din.
Zapeljal na prednostno cesto
V petek, 12. septembra, ob 15. uri se je na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Anton Cop (roj. 1925) z Jesenic je peljal po Savski cesti na prednostno Kidričevo in zavijal v desno proti Javorniku, ne da bi se prepričal, če je ta prosta. Vtem je pripeljal mimo osebni avtomobil, vozil ga je Peter Sinko (roj. 1947) z Bleda, ki je kljub umikanju v levo mopedista zadel. Ta je padel in se ranil ter se zdravi v jeseniški bolnišnici.
Nezgoda kolesarja
V petek, 12. septembra, ob 19.25 se je na regionalni cesti med Kranjem in Škofjo Loko v vasi Forme pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Pustavrh (roj. 1926) iz Škofje Loke je v vasi Forme pred seboj, opazil kolesarja Ivana Cemažarja (roj. 1894) iz Form. Ta je hotel zaviti v desno na dvorišče svoje hiše, pri tem pa je nekoliko zavil v levo pred avtomobil, ki ga je zadel. Hudo ranjenega Ivana Cemažarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Neprimerna hitrost
V soboto, 13. septembra, ob pol eni uri zjutraj se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Emil-Blaž Šparovec (roj. 1942) iz Zvirč je peljal proti Podtaboru. V blagem levem ovinku ga je na mokri in spolzki cesti zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v breg ob cesti, od koder ga je odbilo na nasprotno stran ceste. Voznik je pri tem padel iz avtomobila in huje ranjen obležal. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 30.000 din.
Trčil v breg
V soboto, 13. septembra, nekaj po 6. uri zjutraj se je na magistralni cesti v Gozdu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila švicarske registracije Štefan Mežnarič (roj. 1943) iz Grosupljega je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v breg in se pri tem prevrnil na streho. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 10.000 din.
Zadel pešakinjo
V soboto, 13. septembra, ob 19. uri se je na Cankarjevi cesti v Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Grobovšek (roj. 1922) s Pristave je pri avtobusni postaji, kjer je cestišče zaradi del na cesti zoženo in hitrost omejena na 15 kilometrov na uro, zadel v nogo z desnim žarometom Martino Valjavec (roj. 1954) iz Ljubljane. Valjavčevo so z zlomljeno nogo prepeljali v bolnišnico.
Neprimerna hitrost
V nedeljo, 14. septembra, ob 13. uri se je na regionalni cesti med Cerkljami in Zg. Brnikom pripetila prometna nezgoda zaradi neprilagojene hitrosti. Voznik osebnega avtomobila (roj. 1947) iz Kranja Jože Gruden je v ostrem desnem ovinku zaradi hitrosti zapeljal na levo stran ceste, kjer je čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je pravilno po svoji desni pripeljal iz nasprotne smeri voznik Janez Koman (roj. 1951) iz Ljubljane. V trčenju so bili štirje sopotniki v obeh avtomobilih ranjeni.
Zavijal v levo
V nedeljo, 14. septembra, dopoldne je voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Carlo Pegan na Ljubljanski cesti v Kranju v križišču s Kolodvorsko cesto zavijal levo, čeprav je tam zavijanje prepovedano. Tako je zaprl pot mopedistu Borisu Holyju (roj. 1941) iz Kranja, ki je pripeljal po Ljubljanski cesti. Avtomobilist je Holvja zadel in zbil po cesti, tako da se je lažje ranil. f,. M.
s sodišča
Treščil v drevo
Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Milana Ješeta, starega 23 let iz Drulovke pri Kranju na leto in štiri mesece strogega zapora, ker je lani 21. junija povzročil prometno nesrečo.
Nesreča se je pripetila ob 23.20 na cesti tretjega reda v Prašah. Tisto popoldne je Milan Ješe skupaj s prijatelji, med katerimi sta bila tudi brata Stojan in Lado Sekne igral nogomet. Nato so na Bregu zavili v gostilno, kjer so pili; Ješe je pil pivo in žganje. Hoteli so še v Podrečo, vendar je bilo tam kegljišče zaprto, tako da je Ješe s svojim avtomobilom okoli 23. ure peljal brata Sekneta proti domu. Kot je kasneje voznik Ješe sam povedal, je bil od igranja nogometa utrujen: analiza krvi po nesreči pa je pokazala, da je imel v krvi tudi 1,34 promile alkohola. Sodišče ni moglo ugotoviti natančno, s kakšno hitrostjo je voznik Ješe vozil skozi Praše, kjer je omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro: vsekakor je bila hitrost tolikšna, da utrujen in alkoholiziran voznik ni mogel zvoziti levega ostrega ovinka v Prašah. Avtomobil je zavozil s ceste in treščil v drevo.
V trčenju sta bila brata Sekneta huje ranjena. Stojana so zadržali na zdravljenju v ljubljanski bolnišnici, 19-letnega Ladota, ki je dobil udarec v prsni koš, pa so dan po nesreči že poslali v domačo oskrbo. Dobrih štirinajst dni po nesreči, 7. julija, lani pa se je Lado Sekne nenadoma ob gledanju televizije zgrudil in čez čas umrl. Obdukcija je pokazala, da je ob nesreči prišlo do raztrganin notranje in srednje plasti prsne aorte: žila je zdržala normalen pretok 14 dni, nato pa se je pretrgala in Lado Sekne je umrl zaradi izliva krvi v prsno votlino.
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je Milan Ješe še mlad, da ni bil še nikoli kaznovan in daje prizadet zaradi prijateljeve smrti, vendar pa je moralo upoštevati, da je sedel za volan vinjen in utrujen, to je manj sposoben upravljati vozilo, kar je imelo tako usodne posledice. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dve leti.
Samopostrežna restavracija
Kranj — Stritarjeva 5
objavlja prodajo na javni dražbi
1. dostavni avto kombi furgon 850
letnik 1971, začetna cena 3500 din,
2. motorni tricikel tomos T 12 s prikolico
leto izdelave 1964, začetna cena 1500 din.
Dražba bo v petek, 19. septembra 1975, ob 11. uri na Stritarjevi 5. Ogled vozil je možen 1 uro pred dražbo.
Kandidati za nakup morajo pred začetkom dražbe pri blagajni podjetja vplačati 10 % varščino.
Vsi bivši conaši izgubili
V 3. kolu gorenjske nogometne lige — člani sta med 12 ligaši ostala neporažena Šenčur in Lesce. V soboto so namreč vsi trije bivši člani ZCNL Triglav, Sava in Tržič izgubili.
BOHINJ : SAVA 2:1 (1:1)
V začetku so gostje dobro zaigrali. t Domačini so se hitro otresli nervoze
in bili povsem enakovreden nasprotnik tehnično boljši kranjski ekipi. V 2. polčasu je Sava močno napadala, vendar so napadalci odpovedali, do-
AVTOMOBILIZEM: Avstrijski avtomo-bilistični as Niki Lauda si je že dirko pred koncem letošnjega prvenstva zagotovil naslov svetovnega prvaka. V Monzi je bil Lauda šele tretji, kar pa je bilo dovolj za skupno zmago. Rezultati dirke v Monzi. Zmagal je Švicar Clav Ragazzoni (ferrari) pred Emersonom Fittipaldijem (Brazilija, mclaren), Laudo (Avstrija, ferrari), Reute-mannom (Argentina, brabham), Huntom (Anglija, hesketh) in Prvcem (Anglija, Sha-dow). Vrstni red po trinajstih dirkah za SP je naslednji: 1. Lauda (Avstrija, ferrari), 2. E. Fittipaldi (Brazilija, mclaren), 3. Reute-mann (Arg., brabham), 4. Hunt (Anglija, hesketh), 5. Regazzoni (Švica, ferrari) 6. Pa-ce (Brazilija, brabham), 7. Scheckter (JA, tvrrell), 8. Mass (ZRN, mclaren), 9. Depa-lier (Francija, tvrrell), 10. Prvce (Anglija, shadovv), 11. Brambilla (Italija, march), 12. Andretti (ZDA, parnelli), 13. Donohue (ZDA, penske), 14. Peterson (Švedska, lo-tus), 15. Ickx (Belgija, lotus), 16. Jones (Avstralija, lola), 17. Jarier (Francija, shadovv), 18. Brise (Anglija, lola), 19. Van Lennep (Nizozemska, ensign), 20. Lombardi (Italija, march). Vrstni red firm pa je naslednji: 1. Ferrari, 2. Brabham, 3. Mclaren, 4. Hesketh, 5. Tvrrell, 6. Shadovv, 7. Lotus. Niki Lauda je tako drugi Avstrijec v zgodovini dirkalnega Sporta, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka. Leta 1970 je namreč njegov rojak Jochen Rindt (lotus) kot prvi dirkač to lovoriko osvojil celo po svoji smrti. Medtem ko je proga v Monzi I .auri i prinesla naslov prvaka, pa je Rindtu prinesla smrt v ovinku Parabolica.
NOGOMET: Poljska je doma premagala Nizozemsko s 4:1. To je bila kvalifikacijska tekma pokala narodov. V tej skupini sedaj vodi Poljska s 7 točkami pred Nizozemsko 6 in Italijo 3. V Beogradu pa je izbrana vrsta novinarjev premagala prvo ekipo Jugoslavije kar s 4:1. V novinarski reprezentanci sta bila najboljša Vabeč in Mulahasanovič.
V ZRN vodita po 5 kolih Borussia (M) in Eintracht (B) s po 9 točkami, v A-ngliji pa po 6 kolih vodi Manchester United z 11 točkami. V Švici po 4 kolih vodi St. Gallen s 7 točkami. Na Madžarskem voda po 3 kolih Ferencvaros s petimi točkami, na Švedskem po 20 kolih Malmo z 32 točkami, v SZ pa po 21 kolih vodi Dinamo iz Kajeva. Na Škotskem vodi po 2. kolu Rangers s 4 točkami, v Franciji pa Nica. V prvem super derbiju med Baverom iz Miinchna (zmagovalec pokala prvakov) in Dinamom iz Kijeva (zmagovalec pokalnih zmagovalcev) je v Miinchnu malce nepričakovano zmagal Dinamo z 1:0. Povratno srečanje bo oktobra v Kijevu.
PLAVANJE: lestvica najboljših plavalk za leto 1975 je naslednja: 100 in 200 m kravi: Cornelia Ender (NDR) 56,22 in 2.02,27 (oboje svetovni rekord), 400 m kravi: Shirlev Babashoff (ZDA) 4.14.76 (SR), 800 m kravi: .Jennv Turrall (Avstralija) 8.43.48 (SR), 100 in 260 m prsno: Han-nelore Anke (NDR) 1.12.72 in 2.37,25, 100 m delfin: Cornelia Ender (NDR) 1.01,24 (SR), 200 m delfin: Rosemarie Kot-her (NDR) 2.13,82, 100 m hrbtno: Ulrike Richter (NDR) 1.03.30, 200 m hrbtno: Bir-git Treiber (NDR) 2.15,46, 200 in 400 m mešano: Ulrike Tauber (NDR) 2.18,83 in i' 4.52,2 (oboje SR), 4xl(K)m kravi in 4x Xl00m mešano: NDR 3.49,37 (SR) in 4.14,74.
Lestvica najboljših plavalcev za leto 1975 pa je naslednja: 100 m kravi: .Jim Montgo-mery (ZDA) 50,59 (SR), 2<X) m kravi: Bruce Furniss (ZDA) 1.50,32 (SR), 100 in 1500 m kravi: Tim Shaw (ZDA) 3.53,31 in 15.20,91 (oboje SR), 100 in 200 m prsno: David VVil-kie (Anglija) 1.04,26 in 2.18,23 (oboje ER), 100 m delfin: Stevve Baxter (ZDA) 55,29, 200 m delfin: Greg Jagenburg (ZDA) 2.00,73, 100 in 200 m hrbtno: John Naber (ZDA) 57,35 in 2.02,52, 200 m mešano: Bruce Furniss (ZDA) 2.06,08 (SR), 400 m mešano: Fred Tyler (ZDA) 4.30,72, 4X100 m kravi: ZDA 3.24.R5 (SR), 4x200 m kravi: Long Beach AC (ZDA) 7.30,54 (SR), 4x XI00 m mešano: ZDA 3.49,00
BOKS: svetovni boksarski prvak Mohamed Ali je, kot javlja agencija MAP iz New Yorka, nakazal 100.000 dolarjev za gradnjo vodnjakov v Senegalu in Nigeriji. Te dežele je prizadela huda suša, ki traja že precej časa.
STRELJANJE: Bolgarka Ana Pelova je dosegla nov svetovni rekord v streljanju z MK puško v trojnem položaju 3x20 z rezultatom 580 krogov. Prejšnji rekord je imela Jugoslovanka Mašičeva s 577 krogi.
MOTOKROS: svetovni prvak za leto 1975 je postal Belgijec Harrv Everts na Puchu pred Nemcema Bauerjem in Weilom.
ŠAH: jugoslovanskemu velemojstru Lju-bojeviču se ni uspelo uvrstiti v finale šahovskega veleturnirja v Milanu. V polfinalu je izgubil z Madžarom Portishem z 2,5:1,5. V finalu se bosta tako srečala svetovni prvak Karpov in Portish. V borbi za tretje oziroma četrto mesto pa se bosta pomerila Lju-bojevič in Petrosjan i/. Sovjetske zveze. Prva partija med Karpovom in Portishem se je končala remi, medtem ko je Ljuboje-vič izgubil s Petrosjanom.
TENIS: zmagovalec letošnjega prvenstva ZDA v Forest Hillsu je malce nepričakovano posial Spanec Orantes, ki je v finalu premagal Amerikanca Connorsa s 6:4, 6:3 in 6:3. V polfinalu je Connors premagal Šveda Borga, Orantes pa prvega favorita Argentinca Vilasa.
KOLESARSTVO: na lestvici najboljših kolesarjev vseh časov prepričljivo vodi Bel-
?ijec hddv Merckx s 5187 točkami pred talijanom ('opijem 3041, Francozem An-quetilom 2997, Italijanom Gimondijem 2050, Belgijcem van Loovem 1925. Od tistih, ki še tekmujejo, so še na tem seznamu: 16. Poulidor (Francija) 991, 22. van Sprmgel (Belgija) 753, 23. de Vlaeminck (Belgija) 716, 35. Ocana (Španija) 697, 38. Oodcfrool (Belgija) 570 itd. Največ točk so tekmovalci (Inliili /a zmage na največjih dirkah kot so Giro d'Italija, Tour da France m svetovno prvenstvo. F. P.
mačini pa so s hitrim protinapadom uspeli zabiti zmagoviti gol. Sodil je Ključevič z Jesenic.
BLED : TRIGLAV 1:0 (1:0)
Domačini so presenetili goste in s hitro igro povsem zmedli Kranjčane. Zmagoviti zadetek so dosegli že v 27. minuti. Po tem golu je postala igra nervozna.- Sodnik je moral izključiti zaradi grobosti Krnica (Triglav). Sodil je Grošelj iz Škofje Loke.
LESCE : TRŽIČ 5:2 (0:1)
Gostje so pričakovali zmago in so v prvem polčasu tudi odlično zaigrali. V drugm delu pa so domačini uredili svoje vrste in jim je uspelo kar petkrat zatresti mrežo tržiškega vratarja. Sodil je Drinovec iz Kranja.
ALPLES : JESENICE 4:4 (2:2)
Tekma je bila enakovredna, gledalci so uživali predvsem v tem, ker so videli na tekmi kar 8 zadetkov. Sodil je Tomše iz Kranja.
ŠENČUR : ALPINA 4:1 (0:0)
Gostje iz Zirov so v začetku nudili resen odpor, v nadaljevanju pa so se domačini razživeli in dosegli kar 4 zadetke, čeprav so Zirovci igrali v obrambi zelo solidno. Sodil je Čufer iz Kranja.
MEDVODE : NAKLO 3:3 (1:1)
Po dveh zaporednih porazih obeh ekip so se igralci tokrat bolje potrudili. Tekma je bila enakovredna in rezultat povsem ustreza dogodkom na igrišču. Sodil je Valant iz Kranja.
Lestvica:
Visoka zmaga Jeseničanov
Šenčur	3	3	0	0	7: 2	6
Lesce	3	2	1	0	8: 4	5
Tržič	3	2	0	1	16: 8	4
Sava	3	2	0	1	6: 4	4
Bled	3	2	0	1	4: 4	4
Bohinj	3	2	0	1	4: 4	4
Triglav	3	1	0	2	6: 3	2
Alpina	3	0	2	1	3: 6	2
Alples	3	0	2	1	7:16	2
Jesenice	3	0	1	2	4: 6	1
Medvode	3	0	1	2	3: 9	1
				P.	Novak	
Vodice : Korotan 2:1 (1:1)
ŠEMPAS, igrišče NK Vodice, tekma ZCNL, gledalcev 800, sodnik Kopač (Ljubljana).
Strelci: 0:1 Radosavljevič (14), 1:1 Špacapan (22), 2:1 Komel (85).
VODICE: Vodopivec, Ipavec, Gregorič, Pavlovič, Cernatič, Kralj, Makič, Cop, Špacapan (Komel), Cigoj, Hvala.
KOROTAN: Hace, Žun, Konc, B. Andolšek, (Štromajer), Špraj-car, Zalokar, Strnad, Žumer, Kranjc, Radosavljevič, Mihelčič (Mokič).
V derbiju novincev ZCNL so domačini zmagali precej srečno. Korotan je prišel v vodstvo. Sodnik ni v 34. minuti dosodil očitne enajstmetrovke v korist gostov, ko je igralec domače ekipe igral z roko v kazenskem prostoru. Kranjčan Strnad je moral zapustiti igrišče zaradi medsebojnega obračunavanja z igralcem Vodic. Po prikazani igri bi bil neodločen rezultat pravičnejši.
J. Zumer
Divja liga
Pred dvema tednoma se je na Kokrici pričelo 10. prvenstvo kranjske divje lige v malem nogometu. Prijavilo se je 12 ekip. Naslov prvaka branijo Kamikaze, ki so poleg Ali Starš in Opekarja tudi v tem tekmovanju favoriti.
Odigrani sta bili že 2 koli. Po 2. kolu vodi Ali Starš s 4 točkami pred Kamikazami s 3. Za presenečenje so poskrbeli novinci v ligi Motoristi, ki so igrali neodločeno tekmo s Kamikazami. Drugi rezultati pa so bili po pričakovanjih.
Rezultati 1. in 2. kola:
Crne ovce : Motoristi 2:2, Kamikaze Arestantje 2:1, Union Škrlovc Boys 10:0, Ksiht : Ali Starš 1:9, Filmarji : Hinavci 5:2, Ali Starš : Sedmina 7:1, Škrlovc Boys : Ksiht 0:3, Arestantje : Union 3:2, Motoristi : Kamikaze 3:3, Opekar : Crne ovce 8:2.
K. B.
10
je lu A »
Svet krajevne
skupnosti
Gorje
razpisuje prosto delovno mesto
tajnika-ce
Zaposlitev je honorarna, OI) po samoupravnem sporazumu, nastop dela takoj. Prošnje sprejemamo do 26. septembra 1975.
JESENICE : KAC 7:2 (2:1,3:1,2:0)
Drsališče v dvorani pod Mežaklo, gledalcev 3000, sodnika Auer in See-bacher (oba Avstrija).
JESENICE: M. Zbontar, Krmelj, Jug, S. Košir, R. Razinger, J. Razin-ger, Pipan, Ščap, Poljanšek, Hafner, F. Zbontar, Klemene, Smolej, Pirih, D. Hiti, Pristov, Pavlic, Brun, Češnjak.
KAC: Pregl, Schaunig, Loujola, Starz, Felhernig, Possarnig, Kenda, Edelman, Dreier, Pusching, Gasser, Sagina, Pock, Konig, Samonig, Dmitrijev, Brabant, VVoath.
Strelci: 1:0 F. Zbontar (7), 2:0 Poljanšek (13), 2:1 Pock (16), 3:1 Hafner (25), 3:2 VVoath (29), 4:2 F. Zbontar (33), 5:2 Klemene (38), 6:2 F. Zbontar (47), 7:2 Klemene (53).
Kazenske minute: Jesenice 13, KAC 9.
Jeseniški hokejisti so že takoj na začetku tekme začeli diktirati oster tempo, posledica tega pa sta bila dva nevarna strela Poljanska in Koširja proti vratom Pregla. Avstrijska sodnika, ki nista sodila najbolje, sta že v 6. minuti izključila Hafnerja. In prav v času premoči KAC so Jeseničani povedli. F. Zbontar je v svoji obrambni tretjini prestregel ploščico in potem v samostojnem prodoru prvič zatresel mrežo gostov. Po tem zadetku so Jeseničani zaigrali še bolj napadalno in kmalu je Poljanšek že drugič premagal vratarja gostov. V času velike premoči domačinov pa so gostje uspeli znižati rezultat. V enem izmed redkih protinapadov je namreč po napaki jeseniške obrambe do ploščice prišel Pock in iz neposredne bližine premagal M. Zbontar ja-
Tudi v drugi tretjini se podoba n« igrišču ni spremenila. Jeseničani st igro vse bolj prevzemali v svoje roki in ko je Hafner dosegel tretji zade tek, je bilo pričakovati polom go stov. V tem trenutku pa sta na sceno stopila sodnika. Tako so se na ledu znašli samo trije igralci Jesenic proti štirim iz KAC. V tem obdobju izrazite premoči gostov pa se je izkazal domači vratar Marjan Zbontar, ki je ubranil vrsto nevarnih strelov. Ko so bile moči na igrišču spet izenačene, pa so Jeseničani po nepotrebnem prejeli drugi zadetek. To pa je bilo tudi znamenje za domačine, ki so po tem zadetku spet krenili v nove, izredno nevarne napade. Najprej se je med strelce ponovno vpisal F. Zbontar, proti koncu te tretjine pa je mladi Klemene potrdil premoč Jeseničanov v tej tretjini.
Gostje so se verjetno že sprijaznili s porazom, zato so tudi v tej tretjini Jeseničani diktirali oster tempo, čeprav se je videlo, da so igralci že malo utrujeni. Kljub temu pa je F. Zbontar najprej dosegel svoj tretji zadetek na tekmi, končni rezultat pa je proti koncu tekme dosegel Klemene.
Jeseničani so proti KAC zaigrali mnogo bolje kot pa proti Olimpiji, ki je Jeseničane premagala v prvi tekmi za pokal Karavank. Na tej tekmi je izredno igral jeseniški prvi napad, ki ga gostujoči igralci niso znali zaustaviti. S hitrimi in domiselnimi akcijami so večkrat povsem nadigrali goste, ki so se branili kakor so vedeli in znali. Najboljši mož na tekmi je bil vsekakor F. Zbontar, ki je poleg treh zadetkov pokazal tudi izredno prohojnost in hitrost. Dobro sta igrala tudi ostala dva napada, čeprav se je pri mladih igralcih pokazalo, da jim manjka predvsem — izkušenj. Obramba je še vedno slabši del  moštva, čeprav  igra iz
tekme v tekmo bolj zanesljivo. Sedaj pa še nekaj o avstrijskih sodnikih. Dopuščala sta precej grobo igro, zato so igralci dvakrat uporabili tudi pesti v medsebojnih obračunih. Imela pa sta tudi precej neizenačen kriterij sojenja. Posledica take igre je bila tudi poškodba D. Hitija, ki je že v prvi tretjini moral zapustiti igrišče.
Za konec naj povemo da je bila tekma na precej visoki kakovostni
ravni in da je okrog 3000 gledalcev zelo zadovoljno zapuščalo dvorano pod Mežaklo.
Jeseničani bodo za pokal Karavank odigrali še naslednje tekme: 18. IX. bodo gostovali pri ATSE, 20. IX. bodo z ATSE igrali na Jesenicah in 23. IX. bodo gostovali v Celovcu p" KAC. Po treh odigranih tekmah pa vodita Jesenice in Olimpija s po 4 točkama. F. Perdan
Po končani tekmi so Jeseničani veselih obrazov zapuščali ledeno ploski'1'in odšli v slači/nico. Na sliki so Pristov (14), Hafner (8). F. Zbontar (W ' rezervni vratar Krmelj (1).
t :g Ur
Takole je Franc Zbontar (18) dosegel enega izmed treh zadetkov. V sanjo* nem prodoru je poleg igralcev preigral tudi vratarja, kije zapustil svoj fi° '
tor
Marjan uspešna
iontar
namenjal svojega aj se jf
us/tesna zamenjal predhodnika Kneza, s.., izkazal z nekaterimi izrednimi intervencijami.
lili'0'
Novi češkaslatdški trener V/astimil liubnik /e skozi vsa tekma •s('"/'<,/" s./„i:;/
vancem delil potrebne nasvete, zataji- na kancu skupaj i njimi tu visoko zmago. , .   -      -  " *
Rokometni klub Šešir iz Škofje Loke je v četrtek popoldne na igrišču v Pušta-u v Škofji Loki pripravil rokometni turnir v počastitev 10-letnice rokometnega športa v tem mestu. Številni gledalci so si lahko ogledali več zanimivih dvobojev. Med drugimi so se med seboj pomerili tudi veterani Šeširja in Poljanske Olimpije (ekipa loških veteranov na sliki zgoraj) ter dekleta domačega Šeširja in Alplesa iz Železnikov (prizor s tekme na sliki spodaj). Ob eJ priložnosti je več zaslužnih športnih delavcev prejelo tudi posebna priganja, (-jg) - Foto: F:Perdan
Deset let rokometa v Šk. Loki
. Z nastopom članic, veteranov in Janov so rokometaši škofjeloškega ^Širja v četrtek proslavili 10-letnico ^kometa v tem mestu. Na proslavi ,0 *iato podelili najzaslužnejšim ro-0lJietnim delavcem in igralcem priganja za dolgoletno delo, pevski Kvartet »Ledina« iz Zabnice pa je 2aPel venček pesmi. a Začetki rokometnega športa v ^ofji Loki segajo v leto 1965., ko je
Jesenski kros '75
S septembrom se prične tudi sezona jesenskih krosov. Atletska zveza Slovenje s tem začenja tudi akcijo za čim množičnejše yključevanje delovnih ljudi, posebno pa mladine, v en0 najprirodnejših oblik telesne aktivnosti, tek v na-j*&vi. Pomembnosti teka na ^stem zraku, v gozdu, na travnikih in poljanah se v 8<>dobnem svetu zavedajo Povsod, zlasti zaradi vse hitrejšega tempa življenja. ^ZS oziroma njen republiški štab za organizacijo krosov je pripravil akcijo kros 75 že spomladi. Vsem telesnokulturnim skupnostim so bila poslana navo-oda za priprave ža organizacijo občinskih štabov za Uvedbo krosov, prav tako s° bili razposlani lepaki in drug propagandni material, ^al so nekatere TKS spra-Vlle material v predale in
Jfcpjo na jesen, čeprav bi akcijo lahko že izvedli spomladi ali pa vsaj v postnih mesecih napravili *eč propagande za krose v Jeseni. Čeprav smo že v septembru, se ni vse zamujeno. Počitniško obdobje je mi-.mo» začel se je pouk v šo-«ah. V občinah je treba čimprej ustanoviti občinske štabe za izvedbo akcije kro-8°v, da bi v času do 12. oktobra, ko naj bi bili na spo-fedu občinski krosi, uspelo **Vesti čimveč krosov po ■olah, organizacijah združenega dela, enotah JLA, *VD Partizan ipd. AZS je Prepričana, da bi lahko v •eJ akciji, če bo izvedena Uspešno po vsej Sloveniji, ***ožno preseči število na-?.toPajočih 50.000, kolikor i** je nastopilo na lanskih ^osih. J. J.
Rade Ojdanič zbral skupino fantov, ki so pričeli igrati te dinamične igre z žogo. Z vztrajnim delom je moška ekipa iz gorenjske lige prešla v LCRL ter lani v republiško ligo. Največji uspeh pa so dosegli letos z uvrstivijo v finale republiškega pokalnega tekmovanja, kjer so morali priznati premoč ljubljanskega Slovana, takratnega zveznega ligaša. Tudi vrsta članic že vrsto let nastopa v LCRL, ekipa mlajših igralcev pa nastopa v gorenjski ligi. Posebno pozornost posvečajo vzgoji mlajših igralcev ter imajo v osnovnih šolah rokometne krožke, obenem skrbijo tudi za vzgojo trenerskega kadra. Po besedah Janeza Štera, predsednika TTKS Škofja Loka so rokometaši Šeširja najbolj kakovostna športna ekipa Škofje Loke in kot taka v ponos mestu in telesnokulturnim delavcem v občini, nemalo zaslug za tako priznanje ima neutrudni trener Igor Stupnišek, ki vzorno opravlja svoje delo. -fr
Za uvod
Triglav neporažen
Po enoletnem premoru so v soboto v republiški judo ligi spet startale najboljše slovenske ekipe. Kranjski Triglav je bil tokrat gostitelj treh ekip. V 1. kolu so se Kranjčani dobro izkazali, saj so dva nasprotnika premagali, z ekipo Bežigrada pa so dosegli neodločen rezultat. Borbe za uvod v novo sezono so bile dokaj kvalitetne. Sodili so Pavčič (Kranj), Žagar (Ljubljana) in Topolčnik (Slov. Bistrica).
Rezultati: Triglav : Murska Sobota 6:1 (52:10), posamezno: Čav-lovič 1:0 (10:0) b.b.. Srebrnjak : Ko-sedner 1:0 (10:0), Kunej : Mernik 1:0 (10:0), Nežmab : Glavač 1:0 (5:0), Podlipnik : Smodiš 1:0 (10:0). Njegovan : Trševec 1:0 (7:0), Zaplotnik : Ajlec 0:1 (0:10); Triglav : Bežigrad 3:3 (25:25), posamezno Cavlovič : Marjanovič 0:0 (0:0), Kunej : Stražiščar 1:0 (10:0), Srebrnjak : Marinčič 1:0 (10:0), Podlipnik : Rogelj 1:0 (5:0), Njegovan : Končar():l (0:10), Finžgar : Klisarič 0:1 (0:10), Zaplotnik • Palovšek 0:1 (0:5); Triglav : Drava 3:3 (30:17), posamez-no: Cavlovič : Lozinšek 0:0 (0:0). Kunej : Štebih 0:1 (0:5), Srebrnjak : Satler 0:1 (0:5), Nežmah : Emeršič 0:1 (0:7), Podlipnik : Šoštarič 1:0 (10:0), Zaplotnik : Lepenik 1:0 (10:0), Njegovan 1:0 (10:0) b.b.
Ostali rezultati: Bežigrad : Murska Sobota 6:1 (57:10), Drava : Murska Sobota 3:2 (30:15), Bežigrad : Drava 5:1 (42:10).        J. Javornik
Na pragu prve lige
S slovenskim področnim finalom za jugoslovanski vaterpolski pokal — kranjski Triglav si je s prvim mestom priboril pravico, da v nadaljevanju zaigra med šestnajstimi najboljšimi v državi — se je končala letošnja vaterpolska sezona v drugi zvezni ligi.
Kranjski ligaš, v katerem je povprečna starost igralcev nekaj nad dvajset let, je bil v tej sezoni ponovno na pragu velikega uspeha, da se po nekaj letih ponovno uvrsti v prvo zvezno ligo. Toda ravno v tretjem odločilnem srečanju v Beogradu, ki je odločal, kdo bo v prihodnji sezoni zaigral v elitni druščini, jim je zmanjkalo moči in sanj o prvoligaški konkurenci je bilo konec. Mladost iz- Bijele na čelu z veteranom jugoslovanskega vaterpola 45-letnim Stanišičem je bila boljša in tudi njena zmaga v Beogradu v nevtralnem bazenu je bila čista kot kristalna solza.
Vseeno pa je Triglav v letošnji drugoligaški konkurenci med moštvi zadarskim Jedinstvom, Gočom iz Vrnačke banje, djenovičko Riviero, Hvarom in Mladostjo zaigral res kot pravi favorit za prvaka. Njihove zmage, ne samo v domačem bazenu, v tujih bazenih so bile plod dobre igre njihovega vaterpolskega zbora. Posebno še v gosteh so bili uspešnejši kot v preteklih letih, saj so pomembne točke osvojili prav v vročih bazenih v Zadru in Djenovičih ter na Hvaru. Edinole v Bijeli so zmago prepustili domačinom, a za poraz so se jim maščevali v domačem. Enak zbir točk pa je prinesel tudi tretji obračun, kjer pa je zmagal boljši.
V primeri s prejšnjimi leti — seveda so bile letos le samo zmage, a kaj bi bilo če ne bi bile — se triglavani enkrat v petih letih niso pritoževali nad sodniki, češ da so jim »kradli« zmage. Delilci pravice so bili po mnenju igralcev taki kot si jih je treba samo želeti, čeravno so bile v nekaterih srečanjih tudi manjše napake, ki pa niso vplivale na končni izid.
Torej v prihodnji sezoni čaka vaterpoliste Triglava letošnji popravni izpit za vstop v prvoligaško druščino. Ne bo lahak, saj se bo po vsej verjetnosti v njihove vrste vrnil šibeniški Solaris, ki pa si bo spet hotel pridobiti prvoligaški ugled. Ravno ta in morda še kateri bo Triglavu najnevarnejši na poti k prvemu mestu, ki daje pravico igranja med najboljšimi. Tega se fantje morajo zavedati in zelo zgodaj bo treba prijeti za delo in napeti vse sile, če hočejo, da bomo v Kranju spet gledali prvorazredna srečanja.
D. Humer
Drevi na Jesenicah Jugoslavija : ZDA
Ljubljana, prijateljsko mednarodno srečanje Jugoslavije : ZDA 4:6 (2:2, 0:2, 2:2), bala Tivoli, gledalcev 3000, sodnika Berloffk, Clant (oba Italija).
Strelci za Jugoslavijo: R. Hiti, Vnuk, Smolej in Petač vsi po 1.
Jugoslavija: Albreht, M. Zbontar, Ščap, Jug, Poljanšek, Smolej, Hafner, Savič, Lap, Kavec, Lepša, Vnuk, Vidmar, J. Razinger, R. Hiti, Petač, Puteiie, I). Beravs, Pirih.
Pomlajena jugoslovanska reprezentanca se je v uvodnem srečanju odlično upirala Američanom. Po enakovredni igri v prvi tretjini so v drugi popustili in gostom, v katerem igra kar 11 udeležencev svetovnega prvenstva A skupine, dovolili, da so jih nadigrali, medtem ko so bili v tretji spet enakovredni. Kljub zgodnjemu začetku in pomlajeni vrsti pa so naši fantje pokazali dobro igro.
Drevi ob 19. uri se bosta reprezentanci na Jesenicah pomerili še v povratnem srečanju. -dh
ŠPORTNO SREČANJE DELAVCEV PTT - Konferenca osnovnih organizacij sindikata delavcev podjetja za PTT promet Kranj je v soboto organizirala tradicionalno športno srečanje delavcev PTT podjetij Koper, Kranj in Nova Gorica. Pomerili so se v kegljanju, streljanju, malem nogometu, šahu, balinanju in odbojki. V malem nogometu je bila prva ekipa iz Kopra, v streljanju (moški in ženske) iz Nove Gorice, v odbojki in balinannju prav tako ekipi iz Kopra, v šahu pa iz Nove Gorice. Kranjski poštni delavci so osvojili prvo mesto pri kegljanju (moški) med ženskami pa je bila v tej panogi prva ekipa iz Kopra. Med posamezniki je bil v kegljanju najboljši Mirko Kovač (PTT Kranj), pri ženskah pa Marinka Perne (PTT Kranj). Odličja in pokale sta po končanem tekmovanju podelila predsednik občinskega sindikata prometa in zvez Ivan Jelen in predsednik športne komisije pri ZPP Ljubljana Jernej Kuzamernik. Na sliki: Ekipa kegljačev PTT Kranj, ki je na srečanju osvojila prvo mesto. — A. Z. — Foto: F. Perdan
šport med vikendom
NOGOMET - V tretjem kolu ZCNL sta Gorenjca LTH in kranjski Korotan osvojila le točko. Ločani so na domačem igrišču komaj iztržili remi v igri z nogometaši Bele Krajine, medtem ko so se Kranjčani vrnili praznih rok iz Vodic.
Izidi: LTH : Bela Krajina 2:2 (1:0), Vodice : Korotan 2:1 (1:1).
Para prihodnjega kola: Korotan : Adria, Kamnik : LTH.
KOŠARKA — V 1 A SKL je moška vrsta Triglava v Kranju brez težav osvojila novi točki v srečanju s trboveljskim Rudarjem, Jeseničani pa so v IB SKL dobili tekmo v Mariboru, saj so z dobro igro presenetili Marles. V ženski ligi so bile Ločanke uspešne v igri s celjsko Kovinotehno, Zirovke pa so morale priznati premoč ljubljanski Jezici.
Izidi: moški: Triglav : Rudar 79:70 (35:25), Marles : Jesenice 85:87 (34:41), ženske: Kroj : Kovinotehna 72:38 (38:18), Kladivar : Jezica 52:77 (32:37).
Pari prihodnjega kola: moški: Jezica : Triglav, Jesenice : Koper, ženske: Jezica : Kroj, Ilirija : Kladivar.
ROKOMET — V drugem kolu moške in ženske republiške lige so gorenjski predstavniki osvojili vse možne točke. Tržičani in Ločani so v moški konkurenci osvojili točki v igri z Radgono oziroma z Brežicami, v ženski pa so savčanke premagale Izolo, Alples je bil uspešen v igri z Usnjarjem, medtem ko so Kamničanke dobile srečanje z Brežicami.
Izidi: moški: Tržič : Radgona 21:20 (10:8), Brežice : Šešir 22:27 (10:10), ženske: Sava : Izola 9:8 (4:5), Usnjar : Alples 12:22 (2:11), Kamnik : Brežice 14:11 (6:6).
Pari prihodnjega kola: moški: Šešir : Mlinotest, Šoštanj : Tržič, ženske: Alples : Borec, Iskra : Sava, Velenje : Kamnik.
ATLETIKA — V Novem mestu so bili domači atletski delavci organizatorji letošnjega republiškega prvenstva za pionirje. V konkurenci 150 mladih atletov so lep uspeh dosegli tudi triglavani, saj so osvojili tri zlata, tri srebrna in eno bronasto odličje.
Izidi: pionirji: 100 m: 1. Stare 11,3, 3. Polajnar (oba Triglav) 11,9, 300 m: 1. Stare 38,0, 2. Polajnar (oba Triglav) 39,1, 4 X 100 m: 1. Gorica 48,0, 2. Triglav 48,4, palica: 1. Kurnik 3,30,- 2. Otoničar (oba Triglav) 2,70.
SMUČARSKI SKOKI - V Frenštatu v CSSR je bila na 80-metrski skakalnici, ki je pokrita s plastiko, velika skakalna prireditev.' Z novim svetovnim rekordom za plastične skakalnice z 88 m je zmagal Švicar Steiner, ki je zbral 240,9 točke (88 — 83), medtem koje bil Norčič trinajsti z 213,9 točke (85,5 — 75,5).
V Logatcu so bogatejši za dve plastični skakalnici. Na otvoritveni prireditvi je nastopilo 100 mladih skakalcev iz osmih slovenskih klubov.
Izidi: cicibani: 1. M. Logar (Logatec) 159,1 (10 — 9,5), 2. Man-delj (Križe) 155,3 (10 - 9), ml. pionirji: 1. Blanuša (Ilirija) 184,5 (12 - 11,5), 2. Bernard 176,1 (11,5 - 10,5), 3. Gašpirc (oba Triglav) 172,0 (11 - 10), st. pionirji: 1. Šoba (Ilirija) 168,5 (20,5
- 20,5) in Bevc (Triglav) 168,5 (20,5 - 20), 3. Krolnik (Ziri) 167,5 (20,5 - 20,5), ml. mladinci: 1. Benedik (Triglav) 195,0 (23,5
- 23).
KEGLJANJE V soboto se je na kegljišču Gorjanci v Novem mestu pričelo letošnje republiško prvenstvo za moške. Po prvem nastopu je z* odličnim dosežkom v vodstvu Kranjčan Jereb. Nastopilo bo še 44 kegljačev.
Izidi: 1. Jereb (Triglav) 1989 (990, 999), 2. Farkaš (Gradiš) 1944 (968, 976), 3. Pečar (Kranjska gora) 1883 ( 962, 921), 5. Bregar 1859*(961, 898), 7. Turk 1847 (906, 941), 10. Cater (vsi Triglav) 1836 (906, 930).
-dh
Tudi Sava A prva
pina: Stanovanjsko podjetje : IBI 0:7, Komunalno obrtno gradbeno podjetje : Merkur 2:2, 6. skupina: Alpetour Šk. Loka : Cestno podjetje 0:3, Elektrotehnično podjetje : Pla-nika'0:7, 7. skupina: Alpetour Krani : Iskra B 3:0,, Gorenjski tisk : Iskier .A 1:2, 8. skupina: OŠ Lu cijan Seljak : Bolnica Golnik 1:2, Sava A : PTT 1:1.
Vrstni red: 3. skupina: 1. Gozdno gospodarstvo 4, 2. Iskra C 4, 3. Elektro 2, 4. Exoterm» 2, 4. skupina: 1. ZTP 7, 2. Tekstilindus B 4, 3. Iskra A 4, 4. KOP 3, 5. Tekstilni center 2, 5. skupina: 1. IBI 5, 2. Komunalno obrtno gradbeno podjetje 4, 3. Merkur 3, 4. Stanovanjsko podjetje brez točke, 6. skupina: 1. Planika 6, 2. Cestno podjetje 4, 3. Alpetour Šk. Loka 1, 4. Elektrotehnično podjetje 1, 7. skupina: 1. Projekt A 6, 2. Alpetour Kranj 4, 3. Gorenjski tisk 2, 4 Iskra B brez točke, 8. skupina: 1. Sava A 5, 2. PTT 5, 3. Bolnica Golnik 2, 4. OŠ Lucijan Seljak brez točke.
P. Novak
GLAS 11
V nadaljevanju tekmovanja devetih letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj v malem nogometu je tudi Sava A v svoji skupini osvojila prvo mesto. Zdaj so končana vsa predtekmovanja v posameznih skupinah. Ze v ponedeljek pa se je pričel finalni del letošnjih športnih iger.Tekme za uvrstitev od 1. do 8. mesta bodo na sporedu v petek, 19. septembra.
Rezultati: 3. skupina: Exoterm : Gozdno gospodarstvo 0:3, Elektro : Iskra C 0:3, 4. skupina: KOP : Tekstilni center 1:3, Iskra A : ZTP 1:5, Tekstilindus B : ZTP 2:3, KOP : Iskra A 4:2, ZTP : KOP 2:2, Tekstilni center : Tekstilindus B 1:8, 5. sku-
Pokal za Šešir
Na igrišču Save v Stražišču bi moralo biti pokalno rokometno tekmovanje ženskih ekip Gorenjske s sodelovanjem Preddvora, Alplesa B, Križ, Šeširja in Save B. Na igrišče sta prišli le ekipi Šeširja in Save B, zato je njihov dvoboj, katerega so dobile Škofjeločanke z 12:8, odločal o gorenjskem pokalnem prvaku. Igralke Šeširja so se zasluženo uvrstile v nadaljnje kolo tekmovanja.
-fr
Občinski sindikalni sveti so v teh dneh priporočili osnovnim organizacijam sindikata, da tako kot preteklo leto pomagajo socialno šibkejšim članom in njihovim družinam pri nakupu ozimnice. O pomoči pri nakupu zimske zaloge je razpravljala tudi komisija za življenjske in delovne pogoje pri ObSS Kranj. Priporočila je, da se kot socialno šibkejše upošteva tiste člane sindikata, katerih družinski dohodek na člana družine ne presega 1600 dinarjev. Kot dodatne prednosti pa naj bi upoštevali delovno dobo v podjetju, družine z enim hranilcem in število družinskih članov, ki jih zaposleni preživlja. Za izračun poprečja naj se upošteva dohodek zadnjih treh mesecev, tako da se nadurno delo upošteva le, če zaslužek presega 500 dinarjev. Komisija je tudi predlagala, naj samo omenjena merila ne bi bila dovolj za pridobitev pravice do dodatka za ozimnico. Ce ima prosilec nizke osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja, ima pa avtomobil, kmetijo, živino, velik vrt ali poseduje več kot pol ha gozda, ni upravičen do pomoči.
Na akcijo za pomoč pri nakupu ozimnice se pripravljajo tudi osnovne organizacije. Da bi nekaj več zvedeli o tem, smo se oglasili v dveh kranjskih in škofjeloškem delovnem kolektivu.
Mirjam Jan-Blažič, članica predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata v LTH: »Pomoč pri nakupu ozimnice že več let dobijo tisti člani kolektiva, ki imajo nizke osebne dohodke, matere samohranilke in delavci s številno družino. Tako bo tudi letos, le da je cenzus ustrezno višji. Poleg denarne pomoči delavcem z nižjimi osebnimi prejemki, pa naš sindikat vsako leto organizira nakup jabolk in vložene zelenjave. Letos še nismo dobili ponudbe od proizvajalcev, zato z akci|o še nismo začeli.«
Irena Budna, tajnica osnovne organizacije sindikata v Konfekciji Mladi rod v Kranju: »Pred nekaj dnevi smo imeli sestanek izvršnega odbora naše osnovne organizacije. Govorili smo tudi o ozimnici in priporočilu občinskega sindikalnega sveta. Sklenili smo, da bomo za vse člane kolektiva omogočili nakup ozimnice v sodelovanju s kamniškim podjetjem Eta. Poleg tega pa smo imenovali posebno komisijo, ki bo pregledala socialno stanje zaposlenih in za tiste z nizkimi dohodki na družinskega člana predlagala tudi višino denarne pomoči.«
Andrej Štular, sekretar osnovne organizacije ZK v tovarni Exoterm v Kranju:
»Sindikat je o akciji za ozimnico že razpravljal. Sklenjeno je bilo, da se akciji pridružimo in poskrbimo predvsem za slabše .situirane' člane kolektiva, vsem delavcem pa damo možnost, da do zimske zaloge pridejo čim ceneje. Delavcem z nizkimi dohodki na družinskega člana bomo dali denarno pomoč, ki bo odvisna od števila članov in dohodka. Vsi zaposleni pa se bodo lahko oskrbeli z vloženo zelenjavo iz kamniške Ete. Za jabolka pa ni veliko zanimanja, ker je veliko delavcev s podeželja in imajo sadje doma.«
L. Bogataj
Kolektiv tržiške predilnice in tkalnice slavil
Nadaljevanje s 1 . strani
priložnosti so nagradili 35 najpriza-devnejših samoupravljavcev in organizacije ter društva, ki delujejo v tovarni, predsedniku Titu pa so poslali pozdravno pismo. Po zasedanju so v galeriji paviljona NOB odprli razstavo o razvoju Bombažne predilnice in tkalnice.
V soboto je bila načrtovana osrednja proslava na prostem v predil-niškem parku, vendar je bila zaradi naliva prestavljena v dvorano Cankarjevega doma. Obenem je Bombažna predilnica in tkalnica »odprla vrata« in omogočila številnim Trži-čanom in okoličanom ter upokojenim članom delovne skupnosti ogled proizvodnih obratov.
Osrednjo proslavo je popestril bogat kulturni program, ki so ga pripravili tržiški pihalni orkester, re-citatorska skupina Pobratenje, ki deluje pri Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij tržiške občine, folklorna skupina Karavanke, pesnik Janez Slapar iz Loma, in Slovenski oktet iz Ljubljane. Program je povezoval Borut Mencinger. Slavnostni govorniki so bili predstavnik izvršnega komiteja CK ZKS Tone Krašovec, župan pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš Paul Bauman, glavni direktor Bombažne predilnice in tkalnice Janez Lončar in predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris.
Jubilej Bombažne predilnice in tkalnice je bil sklenjen z družabnim srečanjem Tržičanov v parku tovarne.
Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan
Seminar o varstvu narave
Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Kranj je organiziral v soboto in v nedeljo v zavetišču kranjske Gorske reševalne službe na Krvavcu seminar o varstvu narave. Seminarja, vodil ga je načelnik odseka Andrej Bauman, se je udeležilo 17 planincev, ki so spomladi končali tečaj za gorske vodnike. Seminaristi so osvežili že pridobljeno znanje, obenem pa oblikovali delovni program do konca letošnjega in za prihodnje leto. Soglašali so tudi s predlogom upravnega odbora Planinskega društva Kranj, da postane področje Ledin zaščiten narodni park, s čimer se strinjajo tudi planinci sosednje Koroške, -jk
Gorenjci na VII. dnevu anincev
pi
V nedeljo je bil v organizaciji Planinskega društva Ilirska Bistrica in pod pokroviteljstvom glavnega štaba SLO za Slovenijo na Sviščakih pod Snežnikom VIL tradicionalni dan planincev, na katerem sta govorila delegat glavnega štaba SLO Slovenije Jože Svigelj in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Med udeleženci, bilo jih je skoraj 3000, so bili tudi predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, član sveta federacije dr. Bogdan Brecelj, komandant glavnega štaba SLO Slovenije Rudolf Hribernik-Svarun, predsednik slovenskih te-lesnokulturnih organizacij Marjan Lenarčič, predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič itd. Med udeleženci je bilo tudi 600 gorenjskih planincev, in sicer iz Gorij, z Jesenic, iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča. -jk
Predsednik skupnega delavskega sveta Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Jože Eržen in glavni direktor Janez Lončar sta podelila na p*etkoveM slavnostnem zasedanju sveta, ki ga je popestril koncert Tržiškega okteta, nagrad in spominskih diplom najprizadevnejšim sodelavcem in dolgoletnih članom samoupravnih organov.
Letos spet dobra letina jabolk
V nasadu jablan Resje pri Podvinu bodo tet°? obrali prek 500 ton kvalitetnih jabolk — Zgoditi,, sorte že prodajajo, ostale pa so pravkar zace
obirati
Medtem ko iz nekaterih nasadov jablan po Sloveniji letos poročajo o poprečni ali dokaj slabi letini jabolk, bodo v nasadu jablan Resje pri Podvinu obrali prek 500 ton jabolk. Tako bo letošnja letina precej nad-poprečna in le malo slabša od tiste pred dvema letoma, ko so zabeležili rekordno.
Med nedavnim obiskom v nasadu, ki je last Kmetijsko živilskega kombinata Kranj — TOZD Radovljica, posestvo Poljče, nam je inž. Tine Benedičič povedal, da bo letos prvič zelo dobro obrodil mlad nasad, ki raste tretjo leto. Takrat so na dveh hektarih zasadili jablane sorte zlati delišes. Računajo, da bodo letos prvič v tem nasadu obrali okrog 30 ton kvalitet nih jabolk.
»Ta nasad se je v sorazmerno kratkem času zelo dobro razvil. V njem smo preskusili tudi nekaj sadik sorte james grieve. Tudi ta drevesa
Prejšnji četrtek je obiskala radovljiško Almiro zuhodtumcmšku sindikalna delegacija pokrajine Huden-Wurtenberg. Costje so si ogledali proizvodnjo in industrijsko prodajalno, z dosedanjim razvojem organizacije združenega dela in delovanjem sindikalne organizacije pa sta jih seznanila direktor Miro Kavčič in predsednik KOOS Zoran liulut. Delegacijo /e še posebej zanimal razvoj samoupravljanja m njegovo uveljavljanje v vsakdanjem življenju delovne skupnosti in pa način informiranja v delovni organizaciji, ki ima tudi dislocirane TOZD.
Dan pozneje pa seje v Almiri mudila Se delegacija prijateljskega Egipta pod vodstvom Sajeta Za kija. sekretarja izvršnega Komiteja CK arabske socialistične unije Egipta. Delegacija sije z izrednim zanimanjem ogledala vse faze proizvodnje m izredno laskavo ocenila unjenos/ lat tirne. Sajet Zaki se je v razgovoru z vodilnimi delavci organizacije združenega dela in predstavniki družbenopolitičnih organizacij zahvalil za gostoljuben sprejem in poudaril, da bodo nekatere izkušnje, ki sijih je v svojem razvoju />ritfobila Almira, dragocene tudi za njegovo deželo. \'a sliki: zahodnonemška delegacija v Almiri. — A. B. — V. — Foto: S. Vengar
so zelo dobro obrodila, zato srn .jij že odločili, da bbmo še letos pos» okrog 2000 sadik te sorte.    , {6.
Sicer pa imamo v sadovnjaku cej tako imenovanih ^me.nlin°rti\tš nih sort. Lani smo imeli ^'""^g* precej    težav    zaradi    jab°. tjna cvetožera, zato je bila lanska kljub nenehnemu škropljenj" ar je ša. Letos smo škropili 13-krat' erne»>* v primerjavi z dokaj slabimi vruSpeH skimi pogoji malo, vendar srn° \.^e-pravočasno zatreti jabolčnega ^ft tožera. In ker ni bilo pozen>W )etj-bomo letos imeli nadpoprečn no,« pravi inž. Tine BenediČif- ^ofte
Najbolje so letos obrodil«' koksoranžna reneta in zlata P ^s&-na. Jesenske sorte jabolk so ^ du že obrali. Redno obiranj^ se je njih in poznih zimskih sort P ^ <Jo začelo včeraj in bo trajalo vs ^eraJ konca prihodnjega meseca. r0d»' pa so v nasadu tudi že za u0lk- 0 jati zgodnje jesenske sorte j«j> .? ?0
In kako bo letos s cen<u ^ družbenem dogovoru bo 1«    g <J>' najboljših zimskih sort Jab<) bod<> , narjev za kilogram. Sicer Pa    ^ i nasadu Resje prodajali jabol^visn° do 6 dinarjev za kilograrn. ifl0 )» pač od sorte in kvalitete. v<Tupcejf?' bolk bodo prodali zasebnijsind»' sprejemajo pa tudi naročl-fc p kalnih organizacij in šol. zjitisH bodo sprejemali naročila *« sorte jabolk tja do konca te* ^ po-ca, in sicer v nasadu ah P upr»J sestvu v Poljčah oziroma »J. da XP
v Radovljici. Zvedeli smo tulk'r0g W jabolka vsak dan obiral® " prlJa-obiralcev, ki se še vedno lan* d()Kaj
vi jo. Zaslužek pri <>*>ir?nJ" , gajb,c° dober, saj bodo za obrano ^T jabolk plačali štiri dinarje.