320 hiš starejših kot 100 let
V občinskl samoupravnl stanovanjski skupnosti Imajo na seznamu več kot 810 stanovanjskfh ter sta-novanjsko-poslovnlh hlš, kl so v družbenl lastl. Pov-prečna starost hlš v občlnl Je 50 do 80 let. Omenimo še zanlmlvoat, kl pa za občlno pomenl veliko breme, da /e 320 hlš atarajšlh kot 100 let. Najstarejši sta hlšl na Goaposkl 4 In Žabjeku 6, kl sta bill zgrajenl leta 1360. Ob teh podatklh lahko zaneslfivo zapišemo, da Je občina LJubljana Center najstarejša občina v Slo-venljl.
V skladu je 10.600 stano-vanj, od tega približno 7.900 družbenih. Vrednost stano-vanjskega sklada je 12.566 mi-lijard dinarjev. Tu je tudi 1523 poslovnih prostorov in od te-ga 944 družbenih. Povprečna starost teh prostorov pa je 89 let. Veliko delovnih organiza-cij prenaša te prostore v last-na osnovna sredstva, vendar pa le tiste v novejših zgrad-bah, medtem ko starejše pro-padajo.
Občinska skupnost je pred-lagala, da bi v mestu organizi-rali le eno stanovanjsko skup-
nost, saj se vsa sredstva, razen za vzdrževarje, združujejo na mestni ravni. Končno pa ima občina Ljubljana Center staro mestno jedro, ki je kulturna dediščina Ljubljane in ne le ene občine. Medtem ko ima naša občina težave s starostjo stanovanjskih objektov, pa imajo druge občine, zlasti v novih soseskah, težave z in-frastrukturo in drugimi spremljajočimi objekti.
Drugo vprašai\je pa zadeva tistih 25 skupnosti stanoval-cev, ki imajo lastne strokovne službe. Nekatere namreč ne
odvajajo sredstev za solidar-nost in amortizacijo, pa tudi ne pošiljajo poročil strokovni službi občinske skupnosti. Tako se počasi izgubljajo iz evidence, saj menijo, da so popolnoma samostojni.
Skupnosti stanovalcev so organizirali v 548 objektih, vsega skupaj pa j ih j e 485. Se-daiyi odstotek sairn upravne organiziranosti pa ne bo mo-goče bistveno zboljšati (zdaj znaša 67%) zaradi težav s stro-kovnimi službami, šibkih vezi med stanovalci posameznih hiš, nekaterih protipravnih vselitev, mešanega lastništva in drugih problemov. Veliko pa je tudi eno-, dvo- ali trosta-novanjskih enot. Teh je v občini 114, samoupravno pa jih bo mnogoče organizirati le s povezovaryem.
V občini je veliko proble-mov s tako imenovanimi »mladimi starčki«. To so rela-tivno mlade hiše, ki pa zaradi slabe gradnje in projektiranja propadajo. Takšne so hiše v Cigaletovi 8, na Hrvatskem tr-gu 2, Kidričevi 15, Rozmanovi 2 in Pražakovi 6, tfer tista na Vožarski poti 10. Za obnovo teh »starčkov« bi potrebovali približno 30 milijard dinaijev, v občini poberejo od naje-mnin in stanarin na leto le 7,9 milijarde dinarjev. Številne starejše hiše pa vidno propa-dajo, tako ni mogoče oceniti potrebnih sredstev za obnovo vsega stanovanjskega sklada. Povedati pa je treba, da se v zadnjih 40 letih nismo kdo ve kako ukvarjali s tem proble-mom, tako da ni pričakovati, . da bi lahko problem uredili v nekaj letih.
Popolnoma drugačni pa so problemi s prenovo, saj so se je organizirano lotili šele za-dnji dve leti. Prenova pa je zelo draga, res pa je, da je vse več zanimaiya zanjo. Ker v
občini še nimamo odloka o spomeniškem varstvu posa-meznih objektov, ni jasno, ka-tere hiše bi lahko podrli in na njihovem mestu zgradili no-ve. Glede podstrešij pa je pro-blem s pravno-lastninskimi odnosi. Zavod za izgradnjo Ljubljane je pregledal 45 tisoč kvadratnih metrov povrŠin in ugotovil, da je mogoče na njih urediti 400 stanovanjskih enot. Za zdaj še ni na voljo projektov, pa tudi še ni razvo-zlano vprašanje, kdo je pristo-jen pripraviti te projekte. Od leta 1982 so v občini izdali 85 lokacijskih in 36 gradbenih dovoljery za prenovo teh pro-storov, vendar pa gre za neor-ganizirano prenovo.
V zadnjih dveh letih v obči-ni ni bil zgrajen ndben nov blok. To pa zato, ker ni urba-nističnih rešitev, zaradi po-manjkanja   gradbenih   zem-Ijišč, močno pa tudi zaradi ve-likega  nasprotovanja  stano-. valcev, da bi se njihova okoli-ca spreminjala.
V  zadnjih desetih letih so kar 113 stanovaiy spremenili v poslovne prostore in zaradi tega se je v občini zmanjšalo število   prebivalcev.   Imamo pa tudi 690 samskih sob ter precejšnje število sostanoval-skih razmerij. Sicer pa ima stanovanjska skupnost spora-zume o opravljanju strokov-nih del in nalog sklenjene s Stanovanjsko       komunalno banko, z ZIL-om in samo-upravno stanovanjsko skup-nosijo.                       Jurij Popov
Občina Ljubljana Center zajema 5 kvadratnih kilo-metrov površine in ima 33 tisoč prcbivalcev. Ob tega jih je 9 tisoč upokojencev. V našo občino hodi na delo vsak dan 64 tisoč delavcev, v šole pa 16 tisoč dijakov in študentov. V občini je tudi 330 gospodarskih delovnih organizacij, 370 negospo-darskih ter 400 poslovalnic, obratov in predstavništev delovnih organizacij, ki imajo sedež v drugih obči-nah in republikah. Registri-rano je 560 obrtnikov in av-toprevoznikov ter 38 gostin-cev ter 140 tistih, ki oprav-ljajo popoldansko obrt. Občina je razdeljena v 12 krajevnih skupnosti.
Stanovanjska skupnost ima naslednja telesa: Sku-pščina - 81 delegatov;'Zbor uporabnikov - 64; Zbor izvajalcev - 17.
Stalni organi skupščine: Odbor za planiranje in raz-voj družbenoekonomskih odnosov — 7; Odbor za pre-novo — 11; Odbor za gradi-tev — 9; Odbor za gospodar-jenje s stanovanji in stano-vanjskimi hišami v družbe-ni lasti - 7; Odbor za soli-darnost - 15.
Drugi organi skupščine: Komisija za splošne, ka-drovske, finančne in admi-nistrativne zadeve - 5; Od-bor samoupravne delavske kontrole - 5; Odbor za SLO in DSZ - 5.