Pogled po svetu 
Medtem ko v Ženevi zamirajo 
metafizični disputi o razorožitvi in 
nadzorstvom rmd njo, se z manj­
šo publiciteto razvijajo konkurzi 
za novo orožje in za nove orga­
nizacijske vojaške posege. Na 
priliko, že se govori, da bodo ZDA 
revidirale svoje stališče do »-ev­
ropskega atoma-«, da se utegne 
izpolniti Straussova zamisel o ta­
ki pošastni okrepitvi Bundesweh-
ra. Strauss je te dni v ZDA in 
bo dobil za svoje antikomunistič-
ne zasluge pri ustvarjanju Bun-
deswehra in Skupnega tržišča kar 
dva častna doktorata na univer­
zi Kalamazoo in Cleveland. Pred 
odhodom v ZDA je z angleškim 
vojnim ministrom Watkinsonom 
razpravljal o dolgoročnih oboro­
žitvenih načrtih NATO, pred­
vsem o reaktivcih, ki bodo starta­
li nai^pično. K temu velikemu 
načrtu bo povabil tudi ZDA, tam 
pa bo na več univerzah preda­
val o evropsko-ameriškem sode­
lovanju, v New Yorku pa o »Ijttd-
ski vstaji« 17. junija 1953. 
Te stvari je dobro vedeti, če 
hočemo presoja1\i pogovor med 
Macmillanom in de Gaullom, ki 
jim je dal de Gaulle sijaj veli­
kega dogodka v okviru rekvizi­
tov francoske zlate dobe, ven­
dar ves tisti sijaj ni pregnal ne­
jasnosti okoli pristopa Anglije k 
evropski politični in gospodarski 
federaciji. Nemci nič ne skrivajo, 
da bi Anglija s pristopom že pri­
redila valeto v slovo od svoje 
slavne zgodovine. Nemci dobro 
vedo, da bi v tem primeru Angli­
ja morala pustiti pred vrati In­
dijo, Kanado, Avstralijo, ves 
svoj Commonwealth, ki ga s svi­
lenimi nitmi še veže na angleš­
ko krono. Verjetno jim je tudi 
jasno, da bi pristop Anglije mor­
da pomenil okrepitev neke go­
spodarske organizacije, da pa bi 
istočasno za vselej onemogočil 
politično poenotenje zahodne Ev­
rope. Odveč je misliti, da Macmil­
lan v Angliji nima nasprotnikov 
pri svojem prizadevanju za in­
tegracijo Evrope. Najoriginalnej-
ši med njimi je general Montgo­
mery, ki mu je čez La Manche 
poslal svarilo, češ, če bo šlo po 
Macmillanovo, potem bodo mo­
rali angleški oficirji ubogati nem­
ške. Stari Monty ima nedvomno 
prav. Anglija v evropski sedmo­
rici bi bila lev z majavimi zobmi 
in poščipanimi kremplji. 
Francija vodi z de Gaullom ena­
ko težko agonijo, v kateri gre za 
njen prestiž. V Alžiru se utegne­
jo stvari urediti. OAS je sicer 
hotela spodbiti de Gaullovo poli­
tiko z direktnimi stiki s FLN in 
je zahtevala dodatna jamstva za 
koloniste, popolno amnestijo za 
oaesovce in enakopravrw sodelo­
vanje v bodoči vladi neodvisne 
Alžirije. Ze to je dokaz, da je 
OAS izčrpala svojo strateško 
domiselnost, sprli so se v njej 
vojaki in politiki, francoski kolo­
nisti pa so jo dezavuirali s tem, 
da so ustanovili proalžirsko poli­
tično skupino, tisti pa, ki za to 
nimajo poguma, se masovno iz­
seljujejo iz Alžira. OAS je odgo­
vorila z umori in požigi, to pa je 
že besnenje zveri, ki crkuje. 
Politična enotnost zahodne Ev­
rope sloni torej zgolj na antiko-
munistični histeriji, ki jo eksplo­
atira nemška revanšistična poli­
tika in z njo jaše tudi val svetov­
ne ameriške politike. 
Razumljivo je torej, da so pre­
tekli teden staknili glave tudi v 
Moskvi, kaj so sklenili, ni zna­
no, obdali so se še z večjim mol­
kom kot oba velmoža v gradu 
Champs. Zasedanje SEV na naj­
višji partijski ravni je za ves 
svet zanimivo zato, ker ameriška 
politika zida na nepomirljiva na­
sprotja med SZ in LR Kitajsko. 
Ni znano, ali je kitajski opazo-
vavec bil v Moskvi, gotovo pa je, 
da Albanija ni bila povabljena. 
Kako pa je gospodarska integra­
cija zahodne Evrope napela po­
ložaj se vidi zlasti iz tega, da se 
je konferenca SEV ukvarjala 
prav s posledicami, ki nastajajo 
zaradi ofenzivnosti te integraci­
je. Da je res agresivna, se vidi 
iz sklepa ameriškega kongresa 
(sprejeli so ga na predlog Not-
ranjca Lauscheta), da ideološko 
nasprotne države ne bodo več 
dobivale ameriške pomoči. Ta 
sklep še ni sprejela ameriška 
vlada vendar ni rečeno, da bo v 
neki omiljeni obliki vendarle 
sprejet. 
T. O. 
Pogled na dom poklicnih gasilcev Celju: 
ZA MILIJARDO IN VEČ 
so OiUVALI LJUDSKEGA PREMOŽENJA 
Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNE GASILSKE ZVEZE 
Podatek, da so gasilci celjskega 
okraja lani gasili 178 požarov in 
da so pri tem očuvali ljudskega 
premoženja v vrednosti ene mi­
lijarde in dve sto milijonov di­
narjev govori, da ne gre samo za 
izredno prizadevno in uspešno, 
marveč tudi za humano delo, ki 
nima primere. In prav to dej­
stvo, je med drugim v poročilu na 
nedeljskem rednem občnem zbo­
ru Okrajne gasilske zveze v Ce­
lju dejal njen predsednik Joško 
Lojen, bi lahko gasilske organi­
zacije v večji meri izkoristile za 
številčnejšo okrepitev svojih vrst, 
za vključevanje večjega števila 
mladih ljudi, žensk in celo pionir­
jev v svoje vrste. 
Okrajna gasilska zveza je v mi­
nulem obdobju največ pozornosti 
posvečala utrjevanju občinskih 
zvez. V tem je dosegla pomembne 
uspehe, vsekakor pa takšne, da 
okrajna zveza kot operativno telo 
ni več potrebna. Tudi gasilska or­
ganizacija se je prilagodila komu­
nalnemu sistemu in našla v ob­
čini težišče svojega dela. 
Drugo, prav tako hvaležno de­
lovno področje pa je imela na 
polju preventivne dejavnosti. Mi 
smo ponosni in srečni, je dejal 
tov. Lojen, če imamo močna dru­
štava, če imajo ta društva sodob­
no opremo, toda še bolj smo sreč­
ni, če dosežemo uspehe v pre­
prečevanju požarov in da tako 
izostane intervencija naših orga­
nizacij. 
Ko pa je govoril o delu in vlo­
gi društev, je znova poudaril, da 
je Okrajna gasilska zveza zavzela 
pravilno stališče, ko je priporo­
čala krepitev osrednjih gasilskih 
društev v posameznih občinah. 
Sredstva ne dovoljujejo, da bi 
imelo vsako, še tako majhno ga­
silsko društvo, moderno opremo. 
Koncentracijo takšne opreme je 
treba doseči le pri tistih društvih, 
ki delajo v občinskih središčih ali 
večjih industrijskih krajih. Ta 
politika pa hkrati opozarja na 
umestnost združevanja manjših 
in šibkejših organizacij v večja 
in močnejša društva. Vendar mo­
ra takšno združevanje temeljiti 
na prostovoljni odločitvi članov; 
na vsak način pa ne sme kratiti 
iniciative osnovnih organizacij. 
Zato združevanje manjših gasil­
skih društev v večie enote ne sme 
biti kampanjska akcija, temveč 
proces, ki mora dati pozitivne sa­
dove, ne pa mrtvilo, pasivizacijo 
organizacij in članov. 
Pomebno vlogo imajo tako ime­
novane trojke, gasilske enote v 
vaseh in zaselkih, ki bi naj svoje 
delo usmerjale predvsem na pre­
ventivno področje, sicer pa delale 
v stalnem kontaktu z matičnimi 
organizacijami. 
Čas pa bi tudi že bil, da bi pri 
krajevnih odborih in stanovanj­
skih skupnostih ustanovili poseb­
ne komisije za požarno varnost. 
Tudi te naj bi se v prvi vrsti 
ukvarjale s preventivo ter zajele 
v svoj delokrog še hišne svete. 
Uspešen obračun dela gasilske 
organizacije za celjski okraj pa 
je poudaril še nujnost tesnega so­
delovanja z vsemi družbenimi in 
političnimi činitelji, predvsem s 
Socialistično zvezo. Hvaležen je 
bil tudi predlog, da bodo morale 
gasilske organizacije v bodoče po­
svetiti več skrbi svojim notranjim 
problemom, notranjemu delu, 
strokovni in politični vzgoji ter 
manj tistemu področju, ki se je 
manifestiral le na zunaj, na para­
dah, prireditvah ipd. Morda pa 
je prišel tudi čas, ko bo treba mi­
sliti na nove oblike dela v gasil­
skih društvih. -an 
Pomembni sklepi 
Obe. ljudskega odbora v Slov. Koujicah 
Zivahnasrt, sproščenost in izred­
no zanimanje odbornikov za vsa­
ko vprašanje, to iso značilnosti 
torkove skupne seje obeh zborov 
Občinskega ljudskega odbora v 
Slovenskih Konjicah, ki je pod 
vodsitvom predsednika inž. Adolfa 
TAVČARJA îsprejeila vrsto po-
mem/bnih ukreipov in priporočil 
ne samo za racionalizacijo in po­
cenitev državne uprave, ampak 
tudi za boljše delo gospodarskih 
organizacij. 
— Všeč mi je, je dejal eden od 
odbornikov v razprava, da smo le 
prišli na zmanjšanje števila usluž­
bencev v aparatu ljudskega odbo­
ra. Prej smo zmeraj govorili, da 
jih je premalo, zdaj pa le gremo 
navzdol, kar kaže, da vladajo tod 
zdravi pogledi na delo in štednjo. 
V Konjicah so že na začetku le­
tošnjega leta zmanjšali število ob­
činskih uslužbencev od 93 na 79. 
Zdaj pa so sprejeli odlok o novi 
sistemizaciji, iki predvideva le 71 
delovnih mest. Na račun tega 
zmanjšanja bodo samo v letoš­
njem letu prihranili nad 1,2 mili­
jona dinarjev. Hkrati s tem so se 
odločili za ukinitev nekaterih 
služb na ljudskem odboru in za 
njihov prenos v pris:tojnosti sta­
novanjske skupnosti oziroma kra­
jevnih odborov. 
Četudi predsednik sveta za go­
spodarstvo ni posredoval popol­
nega poročila o gibanju gospodar­
stva v prvih štirih mesecih letoš­
njega leta, so podatki o šestih 
največjih industrijskih podjetjih 
v konjiški občini opozorili na sta­
nje, ki ga bo treba popraviti. Sla­
bosti, in to zlasti v kovinski in­
dustriji, se kažejo v slabem izpol­
njevanju proizvodnih obveznosti. 
Nič kaj razveseljiva ni ugotovi­
tev, da je izvoz v zaostanku. To 
še posebej velja za Kostroj, med­
tem ko bo LIP Slovenske Konji­
ce bržčas izpolnil svojo obveznost. 
V povprečju so osebni dohodki 
narasli in to navzlic temu, da je 
proizvodnja pod planom. Tudi s 
produktivnostjo se ne morejo pre­
več pohvaliti, saj ponekod niso 
dosegli niti lanskih rezultatov. 
Dobre strani prve analize gi­
banja gospodarstva na začetku le­
tošnjega leta pa se kažejo v tež­
nji, tudi manjših obratov, po 
vključitvi v mednarodno delitev 
dela. Razveseljiva je še ugotovi­
tev, da se je kar za šest odstot­
kov zmanjšalo število tistih de­
lavcev in uslužbencev, ki iso imeli 
v zadnjem četrtletju lanskega le­
ta osebne prejemke do 20.000 di­
narjev in da se je hkrati zmanj­
šalo tudi število onih, ki so imeli 
50.000 dinarjev in več osebnih do­
hodkov na mesec. 
Razstava o gospodarskih prob­
lemih pa je opozorila zlasti na 
eno dejstvo, namreč, da bodo mo­
rali ikolektivi vsak dan spremljati 
gospodarski položaj ter se iz dne­
va v dan prilagajati novim po­
gojem in zahtevam tržišča. 
Odborniki obeh zborov so med 
drugim sprejeli še sklep o zniža­
nju občinskega prometnega dav­
ka od prodaje na drobno od šest 
na pet odstotkov; le za mopede 
ter motoma kolesa bo veljal 3-
odstotni občinski prometni davek. 
Tako je ljudski odbor napravil 
prvi korak k stabilizaciji in zni­
žanju cen, drugega pa naj napra­
vijo trgovska podjetja! 
Člani obeh zborov so nadalje 
soglasno sprejeli odločitev, da 
sredstev občinskega gasilskega 
sklada ne bodo združevali v 
okrajnem fondu, temveč, da bodo 
z njimi predvsem skrbeli za ma­
terialno okrepitev osrednjega ga­
silskega društva v Konjicah. 
Od programov k realízocíjí 
Iz programov, ki so jih izdelali 
občinski /odbori za prostovoljne 
delovne akcije, je razvidno, da so 
v oböinah precej na široko pla­
nirali prostovoljno delo občanov. 
Ze sama pobuda, da so po obči­
nah sestavili precej obsežne pro­
grame prostovoljnega dela, daje 
slutiti veliko zainteresiranost mla­
dine in občanov sploh, da bi s 
prostovoljnim delom in seveda 
ob podpori občine odnosno stano-
Savinjsko nabrežje, v Laškem 
odbora uredili ter izboljšali razne 
komunalne objekte v svojem kra­
ju. 
V celjski občini nameravajo v 
okviru prostovoljnih akcij urediti 
savinjsko nabrežje, v Laškem 
sprehajališče ob Savinji ter cesti 
za Jagoče in Sedraž. V Šoštanj ski 
občini bodo nadaljevali z regula­
cijo Pake, v žalski občini pa bodo 
asfaltirali odcep od glavne ceste 
v Žalcu, zgradili kopalni bazen 
na Vranskem in most v Grižah. 
Pri teh delih bo sodelovalo oko­
li 3240 ljudi, ki bodo opravili 
24.950 delovnih ur. Vrednost teh 
del, če k temu prištejemo še pro­
stovoljne prispevke občanov v le­
su, gramozu in prevozih, bo zna­
šala Okoli 3 milijone din. Ce do­
damo še sredstva občin, ki jih bo­
do v ta namen določila, se bo 
vrednost zvišala kar na 45 milijo­
nov din. 
Razen teh akcij bodo v občinah 
še obsežnejše prostovoljne delov­
ne akcije v okviru krajevnih od­
borov in stanovanjskih skupnosti. 
Po predvidevanjih občinskih pro­
gramov bodo zajele okoli 14.590 
prostovoljcev, ki bodo opravili 
okoli 224.600 delovnih ur v vred­
nosti skoraj 33 mlilijonov din. 
Skupno vrednost teh del pa ceni­
jo na 89 milijonov din, upošteva­
joč, da bodo prispevale k tem de­
lom stanovanjske skupnosti in 
krajevni odbori okoli 38 milijo­
nov din. Prostovoljci se bodo lo­
tili najrazličnejših komunalnih 
del od urejevanja cest, vodovo­
dov, javne razsvetljave, mostov, 
otroških igrišč, kanalizacije pa 
vse do ureditve dvorišč, šolskih 
pos:lopi'j in celo gradenj spomeni­
kov padlim borcem. 
Nič manj pomembno, pa ne bo 
tudi prostovoljno delo šolske mla­
dine v okviru Jugoslovanskih pio­
nirskih iger. Pionirji se bodo .v 
glavnem lotili urejevanja šolskih 
igrišč, tekališč, telovadnic liin 
športnih prostorov pri šolah 
sploh. Opravili bodo okoli 30.000 
prostovoljnih ur v vrednosti 2 
milijona din. Upoštevajoč še sred­
stva šolskih skladov pa bo ta 
vrednost narasla na 10 milijonov 
dinarjev. 
To so zaenkrat še načrtii, ki so 
jih pa v nekaterih občinah že za­
čeli uresničevati. Prav bi bilo, da 
bi obč. odbori za delovne akcije 
še enkrat ocenili realnost teh na­
črtov zlasti glede denarnih pri­
spevkov občin, nato pa čim prej 
izdelali tudi časovni plan za izva­
janje teh del, da bi tako pobuda 
mladine in občanov za ureditev 
svojega kraja prišla kar najbolj 
do izraza. -ma 
ODGOVORNOSTzavse 
Bolj kot kdajikoli prej go­
vorimo iprav v zadnjem ča­
su izredno veliko o štednji 
na visaikem koraku, o znuinj-
šanjii 'proračunskih, investi-
cijiskih in drugih izdatkov, 
o odgovornosti posamezni­
kov, organov upravljanja in 
(öiotnih 'kolektivov za kar 
najibolj racionalno trošenje 
sredstev. Veliko govorijuo in 
pišemo; toda včasih se zdi. 
da so te besede kakor bob 
ob steno, da ne najdejo ra­
zumevanja. Tak občutek 
l)revzame človeka zlasti te­
daj, ikadar sliši o nekaterih 
naložibah, ki ipozneje zaradi 
grobih napak — zaradi ka­
terih pa nikoli in nifkdar ne 
kličemo nikogar na odjgfo-
vornost — povlečejo za se­
boj še toliiko in toliko sred­
stev, toliko in toliko milijo­
nov čiisto brez potrebe. 
Celjsikemu hotelu, kot pri­
meru, kako 'bi ne smelo hiti, 
se je zdaj pridružila še mile-
karna. Tam je prolblem vo, 
de, ki vdira v spodnje pro-
store in zaliva celo črpalne 
naprave. Ko je bil na ne-
davini tis'kovni konferenci 
l)ri ljudskem odlboru celjiskç 
občine omenjen tudi ta pri-
mer, je tov. inž. Buikvič de­
jal, da šele zdaj ugotavljajo, 
da strokovnjalki za votino 
gospodarstvo siploh miso so-
delovali pri načrtovanju te­
ga oibjekta. Kako ibridiko sfe 
zdaj maščuje ta ueodgo-vor-
nosit in malomarnoist. je na 
dlani. Napaka je očitna. Kri-
vec pa? O tem zgodovina 
molči ! 
Znani so (primeri, ko so 
delavca kaznovali z denar­
no ali diiiscrplinsko kaznijo 
za ma!jhen. neznaten preikr-
šek. Kaj pa tu? Mar za tiste, 
ki «o odločali o gradnji mle­
karne, odgovornost ne velja? 
Naj vprašanje ne ostane 
samo vprašanje! -oh 
Prvi koraki prvi uspehi 
Te dni je tako liimenovana 
pripravnica celjske Glasbe­
ne šole dala svoje prve ma­
le »absolvente. Z delom je 
končal oddeldk. v katerem 
se je zibralo okoli trideset 
otrok z namenom, da se pri­
pravijo — zato pripravnica 
— na redno glasibeno šola­
nje. 
Pouk je obsegal prve ko­
rake v teorijo glasibe, v spo­
znavanje in pisanje not ter 
ostallih znakov, razvijanje 
poislluha s pomočjo melodič­
nih motivov, urjenje glas­
benega spomina, pa seveda 
petje otroških pesmàc. Zad­
njo uro so začeli in končali 
s petjem db - sipremljavi 
zvončkov in malih bobnov, 
metalofonov, orfoinstrumen-
tarijem ... To je (bil čudovit 
nastop malih izvajavcev, ki 
bi si zaslužil јал^по afirmaci­
jo na iprodukciji učencev 
Glasbene šole. Sicer pa, tudi 
ta koncert je imel v starših 
otrok nekaj hvaležnih po-
slušavcev. 
Potem je bil še krajši ipo-
menek o uspehih in name­
nih otrok za nadaljnje šola­
nje, na koncu pa še stiski 
rok in prisrčne zahvale, tudi 
rožic ni manjkalo, ter slovo 
do jeseni. 
— V šolskem letu, ki ga 
zaključujemo, je pozneje 
dejal raA'natelj GlaiSibene 
šole prof, Egon Kunej, smo 
se prvič lotili dela v pri­
pravnici. Z uspehi smo nad­
vse zadoA^oljni. V pripravni­
ci smo imeli trideset otrok. 
Mnoge med njimi smo zara­
di nadarjenosti že med le­
tom vključili v redno šola­
nje, drugi spet bodo jeseni 
postali redni učenci našega 
zavoda: nekaj pa je tudi ta­
kih, ki bodo še enkrat po­
skusili s pripravnico. 
S pripravnico smo uredili 
način siprejomanja novih 
učencev v našo šolo. Prej 
smo imeli le sprejemne iz­
pite, na katerih pa mi bilo 
mogoče povsem presoditi 
otrokove sposobnosti za 
učenje katerega koli instru­
menta. Cas za to je bil pre­
kratek. Zdaj imamo za to 
presojo več časa. Y (priprav­
nici otroka pripravimo na 
redno šolanje; s tem odpa­
dejo tudi težave, ki so se 
prej čestokrat pojavile na 
začetku dela v prvem razre­
du. Sedaj se z otrokom do­
bro spoznamo, ocenimo nje­
govo veselje do glasbene 
vzgoje, njegove duševne 
sposobnosti in podolbno. 
— Uspehi in izkušnje go­
vorijo, da boste s priprav­
nico nadaljevali tudi v pri­
hodnjem šolskem letu. Ko­
liko otrok boste siprejeli v 
ta oiddeiék jeseni? 
— Vse ikaže, da okoli osem­
deset. 
— In Vaša osebna ocena 
pripravnice? 
— S prvimi rezultati sem 
več kot zadovljen. Menim, 
da je pot, ki si jo je izbrala 
naša šola zelo koristna tako 
za glaisbeno vzgojo otrok, 
kot tudi za razvoj ustanoven 
M. Božič