Št. si
M»z>iiL>ois au« 23. decembra 10O&.

List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsks dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebno naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj, do srede zjutraj. — N«h
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Častit Božič!
„Glej, vse prenovim!"1 Te svetopisemske besede) je v celoti izpolnil Sin božji, ki je bil v Bstlehe-mu porojen na svet v Človeški obliki, kot ljubko Božje dete. Prenovil je obličje zemlje s tem, da je preustva-ril duha in srce v sponah stokajočega člo.e tva. Laž in zmota se je morala umakniti res ici, greh in strast sta nar ra.vila prostor čednosti, okrutno samoljubje se je moralo udati ljubezni do bližnjega. Tako so se tudi ublažile vezi, ki spajajo človeka s človekom in lju-di v raznolike družbe.
Prenovi'ti vse v Kristusu je geslo Kristusovega namestnika Pi}ja X, Tej veliki ideji je posvečen ves trud, ves napor, vse trpljenje Petrovega naslednika.
Pravzaprav mora vsaka v resnici demokratična, za ljudski in človeški blagor resnično vneta stranka imeti slično geslo, čeprav ga morda ne izraža s tako izraznimi besedami.
Vse družabno življenje, vsako pravo razmerje človekat do človeka, temelji na pravičnosti in ljubezni — torej na Kristusovih zapovedih in čednostih. Vsako strembenie po ozdravljenju družabnih razmer je torej v svoji korenini stremljenje po prenovljenju v Kristusu:.
Naše spodnještajersko slovensko ljudstvo je že od nekdaj globoko in iskreno vdano Kristusu in njegovi cerkvi. Tako ljudstvo ne more b:ti dovzetno za nauke liberalizma, ki je največji nasprotnik, vsakega prenovlljenja v Kristusu.
Naš narod ne smatra Kristusove vere kot nekako osebno zadevo, ki nima z javnostjo nič opraviti, temveč kot resnično življensko nadelo, katero izvaja na vseli poljih javnega življenja«.
Od dne do dne se uirja, razširja In poživlja tO istiinito krščansko prepričanje po vseh krajih naše lepe domovine. Naša stranka si sme pripis1ti precejšnji del zasluge, da naše slovenski ljudstvo obvladuje načelo Kristusa Boga-človieka.
Zato ob teh lepiih praznikih iskreno prosimo, naj Božje dete najbogatejše blagoslovi to dobro, svojemu Izveličarju od srca vdamo slovensko ljudstvo.
Svojim naročnikom, dopisnikom, bralcem in v eni somišljenikom želimo vesele in blagoslovljene božične praznike!
Božič Slovanov.
Nemška politika v Avstriji ima letos žalosten
božič.
Češki kmeiiki poslanci so dne 14, decembra za. čeli zopet z obstrukcijo proti sedanji ¡vladi.) Slovenski poslanci pa, ki so izvoljeni na katoliško-naroanem programu, so jih krepko podpirali. Liberalni poslanci pa so igrali kakor vedno, zelo žalostno vlogo. Pr.oti vladi odločno nastopiti, tega. si niso upali, svojim tovarišem pasti zopet za hrbet, tega sedaj niso mogli. Zato so delali, kakor delajo vsi bojazljivci in nerabni ljudje: vojskovaji so se z jezikom. Sirili so novice, da ni spejraizumljenja med češkimi in slovanskimi poslanci., da je celo v Slovenskem klubi< neejiinost, in druge take čenče. Toda vse zaman. Naši poslanci so se vojskovali naprej.
Od 14. decembra naprej je trajala noč in dam seja. Pojslanci so si napravili ležišča po zofah in po stolih ter v zbornici prebili noči. Slovanski, klub je bil razdeljen: polovica je imela obstru.kcijsko službo, druga polovica je med tem lahko počivala. Češki po-slamci so oskrbovali govore. Poi 6 do 8 ur je govoril en poslanec, tovariš Kotlarž celo 13 ur. Nemci so radi tega noč in dan hoteli isejo, da |bi češkonslovenske poslance izmučili, vendar Je bil to prazen up, in že so mislili, kako priti venjdar do Častnega sklepa te ve-i likansko dolge seje. V tem so Cehi in Slovenci prišli z novim načrtom!
Vpada bi se bila že večkrat ra)da udala opravičenim željam Slovanov, a viedno se je bala nemške obstrukcije v državnem zboru. fCe že mora biti obstrukcija, ljubša mi je slovanska, nego nemška, tako je dosedaj mislila in govorila vsaka vlada. Obstruk-cija nemških poslancev najde namreč mnogo odmeva, osobito na Dunaju, in visoki gospodje so zelo občutljivi, če se vrše nemiri po dunajskih ulicah.
Vse nemštvo cele Avstrije je zabavljalo sedaj na obstrukcijo in jo obsojalo. In ta mržnja Nemcev* proti obstrukciji se je morala sedaj takoj izrabiti! Samo sedaj se je dala iz državnega zbora iztrebiti obstrukcija, ki je bila najhujše orožje, ako Je prišlo v nemške roke, in v tej roki so se tega orožja vlade najbolj bale. Zato pa je dne 18. decembra naš slovenski poslanec dr. Krek prinesel nu;ni predlog, naj se postava o opravilniku tako spremeni, da bode v bodoče vsaka obstrukcija nemogoča. Cela zbornica je o-supnila! Nemci so se spogledali in vprašali: Kai pa hočejo Slovenci ? In nekateri Nemci so takoj spoznali
nevarnost ¡ter niso bili za predlog,dr. Kreka, ker so uvideli, da je s tem za bodoče tudi nemška obstrukcija nemogoča. Toda mnogi, ki so prej tako ostro ob-soir>li obstrnfkeijo. tiiso mogli več nazaj, in na ta način je bil rdr.: Krekov predlog, nkoliko spremenjen 1 po dr. Kramaržu, sprejet. V nedeljo zjutraj ob 1. uri j po polnoči se jet končala seja, J-|i je trajala nepretr-j goma 86 ur.
Nemci so se vjeli v past Dlali so si vrv okoli I vratu, njihovo žuganje z obstrukcijo, s (kojjim so se-! daj mnogo dosegli, je postalo nemogoče. S tem pa je dobila tudi vsaka vlada prostejše roke ter bo lahko j delala politiko, kakor jo zahteva pravica in večina ' avstrijskega prebivalstva. Pravica in veČina pa sta i v Avstriji pri Slovanih. Zadnja nedelja bo v politiki 1 avstrijskih Slovanov začetek nove dobe.
Slovani lahko letos z (veseljem obhajajo božič.
..... Občni zbor S. K. sTzT
t
Leto se bliža svojemu, koncui in vsak dela sedaj : računski zaključek. Tudi S. K. S, Z. je zalnjo nede-: ljo naredila bilanco čez svoje delovanje v letu 1909; | up,raivičeni smo izjaviti, da je to leto krepko napredo-| vala, kakor se to razvidi iz predloženega poročila.
Občni zbor, ki se je vršil pretečeno nedeljo v Šmarju v prostorih gospoda Habana, je otvoril in vodil podpredsednik Zveze, g. dr. Hohnjec, Uvodoma je j orisal huds boje naših poslancev na Dunaju za pra-I vice slovenskega naroda ter označil razmerje med S. j K. Z. in S. K. S. Z. Za tem je posebno poudarjal po-I trebo izobrazbe ter razlagal njeno bistvo in njehe zu-I nanje znake. S, K. Z. skrbi za političen in gospodar-' ski napredek našega naroda, S. K. S. Z. pa polaga i trdni temelj iemu napredku s tem, da razširja vsepov-| sodi ter povzdiga vsestransko in pravo ljudsko izob-■ razbo. Svojo nalogo je S. K. S. Z. dobro izvršila; Pod svojim okriljem ima sedaj 120 društev, katere z neznatnimi izjemami vrlo delujejo in do' ro napredujejo. Da bi spoznala Zveza stanje svojih članic, je istim poslala statistične formularje, katere je izpo'nje-l ne vrnilo 85 društev. Po teh podatkih ima omenjenih 85 društev članov: 0701, dohodkov 15,368 kron, 76 vin,; stroškov 14.244 kron 45 vin.; knjig 31.887t Priredilo se je 315 predavanj in 154 veselic. Prepotrebnih mla-deniških Zvez je 25, dekliških pa' 20. Iz teh številk ¡je razvidno stanje, delovanje in napredovanje naših društev. Bodril in k uspešnemu delovanju navduševal pa je ta društva osrednji odbor v Mariboru, ki je
rolHJVIKK
v	___
Čast Bogu na viša vala in mir ljudem na zemlji!
(Hoi ua pu>istica S >i«ai Iv»n Vu )
Zunaj majhnega, a ličnega trga L ..... . stala je pred šestimi leti na vznožju majhnega hribčka majhna revna hišica, katere sljedovi se še dandanes vidijo. Svoje dni je bila ta hišica lastiiina stare vdove Lipovnice in njene nadebudne lepe in vesele hčerkice Lenčike. „Lepa in vesela Lenčika!" Tako je imenovalo ljudstvo revno deklico: in ona je bila tudi lepa in vesela — rekel bi najlepša daleč okrog. In ako si vstopil v hišo, se n'si mogel naču.d ti le oti in snažnosti v hiši, vs,e je bilo v najlepšem redu. Ker je bila Lenčika sama lepa, hotela je tudi, da je bi'o v njenem stanovanju in okoli njega vse v redu, vse le. po. Pa radi tega se dekle ni prevzelo, ravno nasprotno; akor tvno zmirom vesela In j1 finega obraza, čisla Ia je dekliško sramežljivost in nedolžnost. Pa ker n m Zemljanom ni usojeno, da bi bili vedno srečni in veseli, tako je bilo tudi pri veseli LenČiki. Kaj se je zgodilo? Ljudje so stikali glave In poizvedovali, kij da je, da je tako bleda in zajokana. SHro ženice so kazale s prstom za njo in se ji posmehovale. b >li jezične so pa opravljale, Češ: „Neumno ('ek^! K »ko si je motrilo misl:ti, da jo bo ta bogati pekarski mojfter peljal kot nevesto pred oltar in potem kot ž©"0 v njegovo lepo, veliko hišo sredi trga?! Kaj Še! Take vr-
ste deklet ima človek nekaj Časa rad, da bi se pa s katero poročil, ni bilo še nikoli slišati." Tako so govoričile ženice in se razšle.
Mladi, fcogati pek Hrastnik je prevzel po očetovi smrti pekarski obrt. Zaljubil se je v lepo LenČi-ko, in ona seveda tudi — kdo pa bi zameril, mlademu, lepemu dekletu — v njega,. On ji je obljubil, d'a jo vzame za ženo. Oba sta plavala nekaj Časa v rajskem veselju v nedolžni ljubezni, dokiler niso posegli ostri ženski jeziki vmes, ki so črnili ubogo deklico Hostni, ku, kjer so le mogli. Neizkušeni in nekoliko tudi nagli mladenič jim je le prepad verjel in se je z°čel ogibati svoje neveste. To še ni bilo najhujše. Začel se je tudi on posmehovati njeni lahkomišljer.osti, da se je dalai tako hitro vieti.
Tako je prišel božič. Vse je hitelo v) cerkev, počastit novorojenega Odrešenika; in tudi LenČiea ni zaostala. Vneto je moli'a, da bi zadobila zopet notranji mir, ter kakor zamaknjena gledala na veliki oltar, kjer je daroval častiti gospod župnik najsvetejšo daritev. Niti slutila ni, da tam od enega stolov, ravno njej nasprotno opazujeta dve moški očesi n;e: o bledo obličje. Najprej je pošiljal skrivne poglede, potem pa, kakor bi preskuševal in opazoval, in nato se u-vrstijo pogled za pogledom, kot bi izražali ti pogledi notranjo radost. „Sveti Bog! kako je bleda," šeneče-jo njegove ustnice. „Pa lepša je postala! — Franc, to bi bilo vendar deklo za te; in kako me je ljubila! Lepše ne najdem nikier! Skoda, da je ta1 o uboaa!"
Ko Hrastniku, kakor ie že cenjeni Čitntelj uganil, da je to ta mladenič, take misli ro!ijo po glavi, se
srečata njuna pogleda. Mladenič se zdnzne. „Sveti Bog! Kakften je bil ta pogled? Kako globoka žalost je odsevala od njega! ? Nekako tiho trpljenje in tožba leži v teh očeh.
Sedaj se zasliši od oltarja sem zveneči, v srce segajoči glas mašnika: „Čast Bogu na vjš va.i in mir ljudem na zemlji!"
Enako železni roki primejo te besede prsi mladeniča. Kako je ravnal on z ubogo LenČico in koliko bridkih ur ji je prizadel; vse ito ni bilo v č^st božo, ne mir človeku, kateremu ga je ukradel. Z dvqjno silo mu bije srce, ko se spomni na pretočene dneve. O-sramioten posluša besede župni,ka, vsa kri mu sili v obraz, in zopet se srečata pogleda. In n'en pogled, tako mil, tako proseô, da mu je Šel v dno duše. V hipu je storil trden sklep.
„Sveta nebesa," reče sam pri sebi; ko bi jo mogel razvedriti, jo potolažiti. To bi bilo v) čast božjo in njej k mru. Tudi meni bi bilo k m ru in veselju!" Te in enake misli so mu rojile po glavi.
Sveto opravilo jo minulo. Ljudje vro iz cerkve in tudi Lenčika in Franc ne ostaneta za njimi. Zunaj se pridruži Franc k dekletu, jo pozdravi ter jo prime pred vsemi ljudmi za roko.
Njen bledi obraz ollije irudečica in po celem Životu se trese.
„Lenčika, odpusti!" ji je nežno Šepetal. „Odre-šenik je prišel danes na svet ter je prinesel mir in srečo ljudem — tudi meni, Lenika! — in tudi tebi — da, tudi iebi. Nič ne žaluj, ti si moja nevesta in mo-
'¡MET Današnja številka ima „NAŠ DOM" kot prilogo. "3MS
imel v to svrho 13 rednih sej in eden izredni občni zbor. Zveza je vedno ostala z društvi v stiku, jim pošiljala okrožnice, navodila, nasvete itd. Veliko število njenih jtojzadevn^h pisem v letu 1909, namreč 2349, glasno priča, da si je bila vedno v svesti svoje naloge. V ljudsko-izobraževalne namene priredila je letos 8 socialnih tečajev, in sicer v sledečih krajih: Svi. Križ pri Slatini, Velika Nejdelja, Slovenska Bistrica, Ljutomer, Šoštanj, Ptuj, Brežice in Braslovče. Vsi ti tečaji so bili prav lepo obiskani, bili so res prave Šole, ne samio za mladino, ampak tudi za odrasle. Kar se tiče stanja Zvezine blagajne, je isto naslednje: dohodkov 6686 kron 49 vin., stroškov 4131 kron 93 v,, preostane 2555 kron 56 vin., katere bo zopet v prihodnjem letu uporabljala za svoje koristonosne naprave.
Velik del njenega delovanja je bil namenjen narodni obrambi. Obdržati to, kar imamo., in Če mogoče, Še pridobiti, kar smo izgubili, je bilo nje geslo v tem oziru. Stopila je v zvezo s posameznimi hišami, jim pošiljala časnike in knjige, jih vedino vzpodbujala; danes stoji na ta način v stiku z 277 rodbinami na jezikovni meji, katerih Število pa hoče še pomnožiti. Veliko važnost polaga tudi na obmejne knjižnice, katerih sedaj vzdržuje, oziroma podpira 10, in v katerih je 744 njenih knjig. Razumljivo je vsakemu, da vse to in še druge naprave stanejo veliko denarja. Da pokrije svoje strjoške, je poleg osrednjega obmejnega sklada v Ljubljani ustanovila lastni obmejni sklad; izdala Se koleke in računske listke, da tako vsaj deloma poravna te velike izdatke. Stanje tega sklada je naslednje: preostalo od leta 1908 324 Kron; leta 1909 se je nabralo 184 kron 3 vin.; skupiček od obmejnega kolka 1353 kron 22 vin.,; skupiček od računskih listov 195 kron 20 vin.; skupno 2156 kron 45 vin. dohodkov. Stroškov, med katerimi zavzamejo podpore raznim društvom ob jezikovni melji, podpore društvenim domom, prispevki za božičnice itd. glavno mesto, je bilo skupno 1579 kron; ostane torej še v tem skladni 577 kron 45 vin. Naš obmejni kolek se je vsepovsod zelo priljubil in se ¡ga je dosedaj razprodalo 161 tisoč komadov; letos se ga je prodalo okoli 141.000 komadov. Računskih listkov se je razpečalo 7337 komadov.
Rodoljubi naj ne pozabijo, da je njihova narodna dolžnost, kolekovati pisma in dopisnice z narodnim kolkom.
Mariborski odbor se je vedno močno trudil, da je, če je le bilo mogoče, vstregel želji po govornikih. Osobito skrbi za predavanja v Studencih pri Mariboru in v Leite^sbergu. Zelo uspešno deluje tudi naša ljudska knjižnica, ki ima sedaj Čez 230 izposojevalicev ter je leta 1909 izposodila 2320 knjig.
Z mirno vestjo izjavlijamo, da smo; resrjobno in marljivo delali. To bomo storili tudi v prihodnjem letu. Saj se gre tukaj za napredek slovenskega naro-da< za katerega smo pripravljeni storiti vse in žrtvo-vati.
Navzoči so to poročilo z velikim zanimanjem poslušali ter ob koncu z živahnim ploskanjem in odobravanjem izrazili svojo zadovoljnost. Za dr. Hohnje-cem je govoril predsednik Z, S. M., Franc Zebot; njegov govor prinašamo v „Mladinskem Vestniku".
Nato se je na predlog gospoda kaplana, Sinka izvolil sledeči odbor: Predsednik dr. Anton Korošec; podpredsednik: dr, J. Hohnjec; odborniki: dr. Franc Kovačič, dr, Karol Verstovšek, dr. Anton Jerovšek, župnik Eviald Vračklo; knjižničar: profesor Ivan Kociper; Ferdo Lesfcovar, tajnik; dr. Franc Lukman, Franc Žebot, Franc GomilŠek; Vin-cenc Žolgar, blagajnik. Namestniki: dr. Anton Medved, Ivan Gorišek, Franc Spindler, Vladimir PuŠe-njak. R/ačunskfa pregledjival-ca: Alojz Haubeinreich, Anton Tkavc.
Predlog je bil z navdušenjem enoglasno sprejet.
V imenu kranjske S. K. S, Z. in uredništva „Slovenca" je govoril urednik M, Moškerc, Posebno je poudarjal potrebo izobraževalne organizacije, na temelju krščanske demokracije.
G. župnik Gomilšek je naglašal veliko važnost in pomen društvene revizije, katero naj Zveza prihodnja leto popolnoma izpelje. Potem je v bodrilnih in navdušenih besedah pozival navzoče, nag se tesno o-klenejo naših organizacij in naj skrbijo posebno za napredek in razširjanje našega Časopisja.
Zborovanje je trajalo že nad dve uri, in ker se je že napravila noč in so bili mnogi udeleženci od daleč, je dr, Hohnjec zaključil občni zbor z željo, naj šmarski okraj, kakor tudi vsi drugi, vedno ostane zvest in neomajan v katoliškem slovenskem taboru, ki ima pred očmi samo en cilj: blagor našega ljudstva.
Na zborovanje so došjli naslednji; pozdravni brzOjavi:
Dunaj. Zadržani po trdem boju za pravice
slovenskega naroda pozdravljamo vas in\ vaše delo. Roškar, dr. Korošec, dr. Benkovič, Pišek.
Maribor, Iskrene pozdrave vsem zboroval-cem, posebno pa nadepolni mladini. Pogumno na delo, ker resni so dnevi. Uredništvo „Našega Doma",.
R e m š ¡n i| k. Slovenska mladina v Rjemšniku se vam v duhu pridružuje in vam iz dna srca kliče: Na zdar! Podvinski.
Maribor: Zadržan kliče zborovalcem, vrli mladini in zastopnikom društev krepki: Živeli. Naprej na podlagi naših političnih načel na izobraževalno delo v prid in blagor slov, ljudstva, — Deželni poslanec dr, Verstovšek.
Dunaj: Iz vročega napornega boja na dunajskem bojišču pošiljamo iskrene pozdrave organizar ¿iji slovenskega naroda na Štajerskem in bodočnosti naši, junaški mladini. Za slovenski klub: dr» Suster-šič.
Duna j: Vrlemu ljudstvu in junaški mladini pozdrave: deželni glavar pl. Suklje.
Dunaj:' Moč poslancev se naslanja' na ozk; Stik z narodom. Živela vaša organizacija, temelj naše moči. — Pogačnik, podpredsednik) državnega; zbora.
Dunaj: Zadržana vsled razmer v državnem zboruj, vse iskreno, pozdravljava. Dtr, Krek, dr. Korošec.
Dunaj: Delavcem, delavkam na narodni njivi navdušeno kličeta: Bog vas živi! — Povše, Gra-fenauer.
Gradec: Bog blagoslovi delo za boljšo bodočnost slovenskega naroda,. — Društvo Kres.
olifičn! o
— Državni zbor. V pondeljek, dne 20. t. m. je
imel proračunski odsek sejo. Začasni proračun se je sprejel s 26 proti 18 glasovi. Za so glasovale stare vladne stranke, proti socialdemokrati in „Slovanska Jednota". Glasovalo se je po imenih. Glasovanja vzdržal se je Ploj (z nekaterimi tovj. v Jugpslovi. klubu, Govoril je med drugimi tudi dr. Korošec. V svojem pomembnem govoru je napadal sedanji sistem v Avstriji. Obsojal je nastop Bienertha v vprašianju bosanske banke in Bilinskega, ki se je ustrašil kartela pivovarnarjev in hoče naložiti davek na vino. Bie-nertihu in BjlinsJkemu Jugoslovani! n/ejboido nikoli odpustili.» Vladna politika na jugu (obstojaj 'fpdkuppvatniu, Vlada je sama na slab glas spravila avstr. misel. Na Hrvaškem se nihče ne upa nastopiti za Avstrijo, ker
raŠ biti moja žena. Še danes greva k gospodu župniku]! *
„Franc!" vsklikne glasno presenečeno dekle ter se oklene njegove roke. Pogleda mu globoko v oči, kot bi hotela brati, ali govori resnico, ali se zopet Šali. Pa iz njegovih oči. sije miloba in radost.
,.Da, Lenčika, še danes!" je ponovil glasno in odločno.
Zopet je občutil, kako se tresa njegovp telo. Vroče solze radosti in ljubezni močile so njeno bledo lepo obličje. Tudi njegove oči bile so mokre. Tako nekako mehko mu je bilo pri srcu, kakor Še nikoli ne, in zdelo se mu je, kot bi v tem trenotku ee naselil v njegovem srpu mir, katerega je danes prinesel Odre-» šenik. Okoli sebe sliši govoriti ljudstvo, sliši klice; njemu pa se je dozdevalo, kot bi se ti glasovi združevali k veličastnemu petju angeljev: „C a s t B o g u na višavah, in mir lju.demna zemlji!"
Sv. Lenart v Slov. gor.
Poekočnua za 8ilTeatrov ve^er 1909. — (Po napem rHops»s». Peter".)
Nemcev v Sent Lenartu skoro nič nI, Pač pa nemškutarjev vse mrgoli;! Kdor bi bil rad gospod, Vzeti pa nima od kod, Reče: „Jaz Nemec sem, Siidmark griiss Gott!"
j •
Nemška siidmarka prinese d*enar, Ki ga pri Nemcih dobila je v dar; Hitro ga spravijo,
Ki ga nevredni so, Drugi pa Čakajte, Ce še kaj bo.
Kadar pa Nemec sam pralzen 'ma žep. Takrat nemškutar povesi svoj rep; Dolge nared'n so, S šolo nemškutarsko, Zdaj pa Slovencev se Spomnili so.
Kdor pa Sloveticc le kiliče pred se,
Kadar za kako plačilo se gre,
Taki pač moti se,
In če tud' „Denker" je,
Kajti plačila zdaj
Brani se vse.
Zdaj pa od šole obrn'mo se proč, Kajti zdaj fajerber svojo 'ma noč; Fajerber bodi pre Svojo kobačo še Danes al' jutri podiral juhe! i1 1 " i Torej nemškutarjem rečemo zdaj, Predno kaj zidajo, rajtajo naj; Da se ne smešijo, Kadar dozidajo, Kakor šildbiirgarji Smeš'li se so.
takoj sumijo, da je za to odkupljen; s kakšnimi sredstvi dela vlada na jugu, dovolj jasno dokazuje proces Friedjung. Kar se tiče Slovencev, nagla-ša dr. Korošec potrebo slovenskega vseučilišča in ostro napada vlado, ki pri tem ne vprašuje za mnenje Jugoslovanov, marveč hodi v posvete k našim narodnim nasprotnikom. Zato vztraja „Slovenski klub" n6-izpremenjeno v nasprotstvu zoper sedanjo vlado, bojeval se bo zoper njo, dokler ne izgine s površja!
—	Štajerski deželni zbor se sestane dne BS. t. m. Zasedanje bo trajalo tri dni.
—	Razpust hrvaškega sabora? Hrvaški ban Rauch je bil dne 18. t. m. pri cesarju v avdijenci. Poroča se, da mu je dal cesar dovoljenje za razpust sabora. Hrvaška vlada pričakuje, da bo uspeh novih volitev za njo ugoden.
—	Na Goriškem so se vršile v nedeljo, dne 19. t. m. dopolnilne deželnozborske volitve namesto umrlega poslanca Alojzija Jeriča. Izvoljen je kandidat Slovenske ljudske stranke, Franc Zlobec. Dobil je nad 2500 glasov več, kot vsi nasprotniki skupaj. Liberalizmu je tudi na Goriškem za vselej odklenkalo.
—	Na Ogrskem se položaj še prav nič ni iz-premenil.
« — Ogrski kmetje proti nameravani trgovinski
pogodbi. Ogrska kmečka) zveza je imela minulo nedeljo občni zbor, na katerem se je zelo napadalo zu-najnjjejga miniral grofa A eh r e,n tajaj radi! rum(unsk)e trgovinske pogodbe. Sprejela se je resolucija, v kateri se odločno ugovarja proti izvedbi rumunske trgovinske pogodbe odredbenim potom. Predsedstvu so je naroČilo, naj energično nadaljuje boj proti vsemu, kar bi škodovalo kmečkim koristim.
Mala politična naznanila.
Dne 17, decembra: Rusko policijo v inozemstvu organizirajo popolnoma neodvisno od poslaništev. V Berolinu se .ustanovi agentura, ki bo imela svoje podružnice tudi v Avstriji, — Iz Budimpešte se poroča, da je stališče zunanjega ministra Aehrentha-la popolnoma omajano. J ust ovc i so začeli boj proti njemu sporazumno z dunajskimi odločujočimi krogu — Turškega artilerijskega ministra generala Nedžibe so radi nerodnosti odstavili.
Dne 18. decembra: Tržaški namestnik princ Hohenlohe v kratkem odstopi. — V tajni seji o-grske zbornice je prišlo do pretepa inedi Košlutovci in Justovci. — V Lizboni na Portugalskem so vrgli neznanci v škofovo palačo dinamitno bombo, ki je poslopje zelo poškodovala, — Nikaraguiški predsednik Zelaya je brzojavil predsedniku Združenih ameriških držav, Taftu, da; odstopi, ker hoče prijateljske razmere med Nikaraguo in Zedinjenimi državami.
D n o 19, decembra: Novi avstrijski poslaniki. Uradna „Wiener Zeitung" poroča, da je imenovan baron Kuhn za poslanika na Portugalskem, ba-ron Kasan za poslanika v Bernu v Švici in pl, Griesl za poslanika v Cetinju v Črni gori. — Francoski senat je sprejel oni del zakonskega načrta glede oskrbe delavcev v starosti, v katerem je ctoločeno, da morajo delavci, in sicer moški, prispevati na leto 9 frankov, ženske 6 frankov in nedoletni 4lA frankov. — Proračunska komisija ruskega državnega zbora je v tajni seji brez spremembe dovolila potrebne kredite za preosnovo armade.
D n e 20. d e o e m b r a: Cesar je sprejel vče. raj v posebni avdijenci ministrskega predsednika Bienertha, Biienerth je poročal cesarju o dogodkih v državnem' zboru. — Včeraj opoldne se je vršil na Dunaju ministrski svet. — Nemško-nacionalni kluib namerava prisiliti podpredsednika državnega zbora dr. Steinwenderja, da odloži mesto podpredsednika. Tudi bo klub izključil dr. Steinwenderja ii^ dr. Skedla, ker sta glasovala za nujni predlog Krek-Kramarž glede premembe poslovnika.
Dne 21. decembra: Današnja „Wiener Zeitung" je priobčila sankcijo o preosnovi državnozbor-skega poslovnika, — CeŠki deželni zbor je sklican na 10. Januarja, — Proračunska komisija gosooske zbornice je idanes sprejela zakonski načrt o začasnem proračunu. — V srbski skupščini je nek poslanec stavil predlog, naj vlada prisili kralja, da se odpove prestolu.
Podpora po suši.
Poslanci Slov. kmečke zveze so ponovno posredovali pri voditelju poljedelskega mini-sterstva in pri fin. ministru zaradi podpore po suši. Dosegli so, da se je podpora že dovolila. Toliko na znanje onim, kojira se je od okrajnih glavarstev drugače poročalo.
Cenjenim naročnikom!
Kmalu se bo približalo novo leto, ko bo treba zopet obnoviti naročilo na „,Slovenskega Gospodarja". Ker je ob novem letu v tiskarni silno veliko dela, zato smo že zadnji Številki priložili položnice, da spravimo s tem delo naprej. Prosimo pa cenjene naročnike, dabiposlalinaroC-
23, decembra 190&-
KiaiviMHKi DnBPDIESBL
aino Že pred novim letom, kolikor jim Je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem leta se nam delo v upravni štvu, kupiči, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Ako pa se začne naročnina že v drugi polovici decembra pošiljati, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši, kakor če pride na dan po 500 do S00 naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo še enkrat» da se začne pošiljati naročnino prej ko mogoče.
Kdor pošlje denar, naj, položnico natančno izpolni. Ime naj razločno zapiše, ravno tako tudi po-Stoj da se more dopošiljanje redno vršiti. Dosedanji naročniki naj napišejo na položnico nad bese-3o Položnica" besedo star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besede: nov naročnik. Ravno tako naj se napiše na nakaznico, če pošlje kdo denar plo poštni nakaznici. S tem nam prihranijo naročniki mnogo, mnogo Časa.
„Slovenski Gospodar" t) o s t a I s prilogo „Gospodarske Novice" kakor dozdaj 4 K na leto.
Vse dosedanje naročnike prosimfo, da nam o-stanejo zvesti in da delajo tudi za razširjenje lista s tem, da mu pridobijo novih naročnikov. Vsak dosedanji naročnik naj skrbi za to, da dobi Še vsaj enega novega, da se tako Število podvoji. Uredniki pa bodo posvetili listu vso skrb, da bo }X) vsebini zanimiv in zabaven. Posebno bo delal urednik „Gospodarskih Novic" na to, da bo ta prepptrehen list za našega kmeta prinašal mnogo raznovrstnega, koristnega in poučnega berila.
Zdaj torej, vrli somišljeniki, pridno na agita-eijsko; delo, )da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši!
Uredništvo in upravništvo.
Razne novice.
*	Imenovanje. Majorjem je bil imenovan Štajerski rojak g. Mihael Raudl, stotnik pri 92, c. kr. peš-polku v Kiomotavu na Češkem, doma iz St. Pavla v Savinjski dolini.
*	Iz finančne službe. Davčni referent okrajnega (glavarstva v Mariboru, iinančni komisar dr. V a-lenim Kermavner, je prestavljen k deželnem« finančnemu ravnateljstvu v Gradec.
*	Iz pošte. Poštna pomočnica Marija Goričar v Mozirju .jo imenovala za pošltno mojstrico 2. razreda v Mozirju.
*	Iz davčne službe. Blagajniški oficijal Alojz Jerovšek je imenovan za blagajnika 9. Činovnega razreda; davčni oficijali Viljem Klemenčič, Ivan Vrabl, Rudolf IlovŠek in Anton Stepič so. imenoviani davčnim upraviteljem; davčna asistenta) Anton Dobrave in Anton GorijnŠek sta imenovana ¡davčnim oficijalom.
*	Promocija. Dne 22. i m. je bili na Dunaju promoviran doktorjem prava g. Josip Regali, pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Božičnica za obmejne brate, Q Bož/ču je navada obdariti svoje prijatelje in znance. Kdo nam pa utaj bo večji prijatelj, koga se naj v večji ljubezni okjlenimo, nego svojih trpečih bratov ob meji? Božje dete naj nakloni vaša srca obmejnim 'Slovencem in njihovim dulševnim in gospodarskim potrebam! Ob novem letu bo začelo delovati naše novo obrambno jdrufšftvo. Pošiljajmo mu božična in novoletna darila!
*	Liberalci v škripcih. Liberalci so jo s svojo neumno protinarodno politiko tako daleč zavozili, da so pozvaili radikaljci dr. Žerjavja, za^itlojjniklat narpdpo-radikalnega krila v izvr&ev/alnem odboru kranjske narod,no-napredne stranke, da mora, vsled narodno-radikalnim. načelom popolnoma nasprotne politike liberalne stranke, ki se kaže zlasti sedaj, izstopiti iz izvrševalnega odbora narodno-mapredne stranke. Kakor poroča „Slovenski Narod", je dr. Žerjav že tudi v resnici izstopil. V seji starešinstva radSkalcev, ki se je vršila dne 20. t. m., so vsi obsojali nenarodno politiko liberalne stranke. Veliko jih je izjavilo, da je mnogo bolj pameten tisti, ki se pridruži Slovenski ljudski stranki, kakor pa liberalni. — Prvi korak) k ustanovitvi Vseslovenske napredne stranke" je torej že storjen.
*	Nemška kultura. Magistrat nekega mesta Je dal popraviti cesto; delavci so pri tem delu pokončali nekemu posestniku plot, in magistrat mu je povrnil škodo. Posestnik je napravil nov plot — Čez ne-kaf dni pa dobi ukaz: Ker je brez dovoljenja mestne gosposke napravil nov plot, ga mora takoj zopet podreti, če ne, ga pa podere mestna gospbska. — Drug posestnik je imel dolgo hišo. Magistrat mu ukaže, da napravi zid zoper ogenj. Posestnik je ubogal ter nekaj tisočakov potratil za ta zid. Isti stavbeni svetnik, ki je povzročil ta ukaz, pride čez nekaj časa pri neki priliki v to hišo, vidi tisti novi zid zoper ogenj, se začudi in vpraša lastnika: MCemu Vam je vendar ta zid< ki je čisto odveč?" — Nek3 nemftki list pifte: „Čednost (nravnost) med Nemci strašno hitro glne
Ljudje, ki to dobro vedo, pravijo, da ni v sedanjem Berolinu ni$ boljše, kakor v Babilonu ob Seini, v Parizu, i a še precej slabše, negjo vi starem Babilonu. Bolnišnice pripovedujejo vsako leto, kolikp imajo bolnikov s to ali ono boleznijo; grozno veliko je tam notri mladine, ]>osebno študentov, ki imajo francosko bolezen. In vojaški zdr avniki se boje, da bo nemška vojska (v slučaju mobilizacije zaradi tega precej mrša* va; posebno med mornarji je toliko bolnikov, da je groza. To gnilobo so že davno zapazili in na&vetoval (je/ zdaj nekdp to, zdaj drugi kaj drugega — toda doslej ni še vse nič izdalo. Ta grdobija razjeda nemški narod čim dalje hujše." O blažena nemška kultura!
*	Peter Rosegger piše: „Ali naj mar na odni boj vedno traja? Kajti razmejiti ne moremo danes narodov več tako, da bi napravili mir. Ali mora biti zato večen boj? Ali ni to nespametno? Toda so ljudje, ki> jočejo le boj, in naj velja kar hoče, Češ, da boj krepča človeka in ga dela plemenitega. Dobro; potem seveda morajo biti veseli, da se dvigajo zoper nje vedno hudi sovražniki, in naj se živo borijo ž njimi, toda brez sovraštva, brez osvetoželja, marveč" s spoštovanjem, d(a, celo z ljubeznijo napram nasprotniku; saj je ta tudi samo tak in dela samo to,;, > čemur oni sami hrepene in brez česar sami ne morejo biti. Toda ne, v resnici i.moram reči: zvestoba za lastni narod ne sme biti taka. Kakšen nacionalizem je tisti, ki lastnemu narodu budi vedno sovražnike med jdrugimi narodi?" In ta mož, ki tako obsoja ostudno ošabnost in surovost svojih rojakov, ta nabira zdaj 2 milijona kron, Wa se ustanove nove nemške šole po Slovenskem, v njih namestijo zagrizeni nemški učitelji, ki naj lovijo slovensko deco z grda in z novci in jo kradejo slovenskemu narojdu ter sejejo sovraštvo zoper Sloven.ce! In tega Roseggerja list „Heitn-garten" čita Š« toliko slovenskih družin! Ali ne vidite, kaj Čuti Rosegger v srcu in kjaj učijo njegova usta ? i
*	Koroški Slovenci zlasti zadnje čase izkušajo fanatično nemško nasilstvo. Sole so na Koroškem pravi zavodi ponemčevanja naše slovenske mladine. Na kolodvorih se na slovensko zahtevo ne dobi niti vofznih listkov, da, celo zaprejo one, ki ¡v Celovcu na kolodvoru zahtevajo slovensko voznih listkov. Proti tem žalostnim razmeram je v drža/vneta zboru zlasti poslanec Grafenauer ostro nastopil in očital vladi pristransko postopanje. Varovati slovenste pokrajine pred nemškim nasijstvom si prizadeva slovensko o-brambno gibanje, ki izkuša zlasti z denarjem, poslanim za obmejne Slovence, podpirati slovenske Šole in slovenska društva. Vsakega zavednega Slo, enca dolžnost je, da prispeva, kolikor more v ta namen. Spominjajte se obmejnih Slovencev, ko plačate naročnino za knjige družbe svetega Mohorja!
*	Koroški Slovenci .„Slovenskemu klubu'-. Gospod dr. Brejc je poslal v pondeljek dr. Susteršiču kot načelniku „Slovensjkega kjluba" sledječe pismo: „Častiti gospod poslanec! Vsa javnost sto'i pod vtisom včerajšnjega dne. Naš nemško-nacionalni ra.'!ika-lizem stoka, kakor da bi ga že držala za vrat — bodočnost, ki jo dr. Krekov ženijalni predlog odpira slovanski misli v naši državi. Žarek upanja je padel včeraj tudi na koroške Slovence, ki zadnje čase v prvi vrsti plačujejo stroške sedanjega vladnega sistema na jugu države. Ni dvoma, da je strahovit naval nemštva, ki ga je nekaj časa sem pri nas opazovati, spravil slovenstvo na Koroškem v tako krtičen pol o žaj, da se je brez vsakega pretiravanja bati najusod nejšili posledic, ako ne pride v najkrajšem času te-meljjita sprememba. Radi tega vem, da se bo naše ljudstvo globoko oddahnilo, ko bo izvedelo o velikanski parlamentarni zmagi, ki jo je izvojevalo sicer po številu malo, toda po polit čni moči in razsodnosti Hru-g& daleč/ nadkriljujoče zastopstvo našega naroda. Imenom naše politične organizacije Vas torej prosim, da „Slovenskemu klubu", zlasti pa njegovim voditeljem, poselbno gg. dr. Susteršiču in dr. Kreku sporočite iskreno zahvalo in zaupnico koroških Slovencev! Takemu vodstvu sme naš narod z mirnim srcem prepustiti svojo usodo."	'
*	Slabo berilo in njega posledice. V občini Jnl-!y na Francoskem sta dva mladeniča ubila 5 oseb. 0-rožniki so ju kmalu nato vlovili v gozdu, 12 km od kraja umora. Brala sta romane in hotela priti med ta-kozvane pariške „Apahe". Kot vstopnica v to družbo hudodelcev naj bi jima služil ta petkratni umor.
*	Tožba hrvaškega poslanca Sunila proti dr.1! Friedjungu In „Reichsposti". Prof. dr. Friedjung in „Reiclispost" so dolžili nekatere poslance hrvatske koalicije veleizdajstva. Člani hrvatske koalicije so težili dr. Friedjunga in „Reichspošto". Obravnava, se vrši n!a Dunaju. Baron Chlumetzky je pričal, da je Sunilo podkupljiv. Supilu se očita, da je prejel od srbske vlade denar. .Supilo in njegove priče to odločno taje. Za Supila je prišel na Dunaj pričevat bel grajski vse-učiliški profesor dr. Ma?kovič. Ko sta preložila dr. Friedjung in urednik „Reichsposte" prepise za Supila zelo obtežilnih listin, je Sutpilov zagovornik dr. Harpner odtegnil Supilu zagovorništvo. Zanimanje za to razpravo je velikansko.
*	Šolske sestre. Opozarjamo na dopis v letošnjem koledarju družbe sv. Mohorja: *,Novi zavod šolskih sester v Trstu." — Ker naše šolske sestre res požrtvovalno in vzorno delujejo za krščansko izobrazbo in vzgojo mladine v svojih zavodih, ki se od leta do letn množijo, a ž njimi tudi ogromni Izdatki za nove stavbe In upravo zavodov, zato poeivljamo vse
rodoljube in prijatelje dobre in potrebne krščanske vzgoje, naj se posebno zdaj o božiču, ko se mnogo daruje v dobre namene, pa tudi pozneje spominjajo s kakšjnim darom tudi šolskih sester in jim vsaj nekoliko olajšajo vsakdanje skrbi. Doneski naj se pošiljajo naravnost v Maribor ali v Trst, Via, Besenghi 14. Zavod šolskih sester v Trstu, ki je šele v začetku, in zato najbolj potreben podpOre, se bo obrnil do znanih rodoljubov tudi z, osebnimi prošnjami.
*	Izdaja novih kolkov. Od 1. prosinca 1910 naprej bodo izdani novi kolki z letnico 1910 v dosedanjih vrednostnih vrstah. Sedanji kolki izdaje 1898 so od 1. aprila 1010 naprej jAjpolnoma neveljavni; njihov» raba pomeni ravno toliko, kakor bi se sploh ne kolekovalo dotične- stvari ter ima za ppsledice v pri-stojbinskem zakonu navedene kazni. Neveljavne, sicer pa nerabljene kolke je od 1. marca do 31. maja 1910 mogoče zamenjati povsod, kjer prodajajo kolke. Dotične vloge strank so kolekovine proste. Prodajalci kolkov morajo izmenjati svojo zalogo starih, v bodoče neveljavnih kolkov v mesecih prosinec, svečan in su.šee 1910 proti novim kolkom. Obrtne in trgovske knjige, nadalje blankietei menic, račune itd., Jki so uradno prekolekovani s kolki prejšnjih izdaj, se morejo rabiti tudi v naprej.
*	Plačevanje neposrednih davkov v L četrtletju 1910. Tekom I. Četrtletja 1910 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, 'oziroma plačani v; naslednjih obrokih: I. ZemljiŠ|ki, liišno-razreldni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemnin-skega davka, in sicer: 1. mesečni obrok dne 31. januarja 1910. 2. mesečni obrok dne! 28. februarja 1910, 3. mesečni obrok dne 31. sušca 1910. II. Občna pridobnina, in pridobnina. podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 1. četrtletni obrtok dn^e 1« januarja 1910.
*	Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu, zadevajoč poziv vsem o-nim osebam, katere so dolžne izplačevati plače in pokojnine ali oddajati kakoršnekoli prejemke fti užitke, ki so podvrženi dohodnini, in znašajo za eno osebo na leto več kakor 200 kron. Vsak, kdor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati prejemke, znašajoče za enO osebo na leto več kakor 1200 kron, mora oddati vsako leto pri davčnem oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo do teh prejemkov pravico, z navedbo njih imen, stanovanj in posla, potem višine in vrste v prejšnjem letu. izplačanih prejemkov. Pozivajo se torej vse one osebe, ki so dolžne dohodnini podvržene prejemke in u-žitke izplačevati, da vložijo predpisana naznanila v dobi od 1, do 31. januarja 1910 pri davčnem pblast-vu prve stopinje (okrajno glavarstvo), v kojega področju stanujejo. Kdor tega naznanila v ravno omenjenem roku ne vloži, zakrivi zatajbo: kdor v tem naznanilu vedoma z namenom, da bi davek prikrajšal, poda neresnične napoviedbe ali kaj zamplči, kar bi utegnilo onemogočiti predpis davkov, kateri so po zakonu plačati od teh prejemkov in vžitkov, aii povzročiti predpis manjših kakor zakonitih davkov, zakrivi davčno prikrajšbo. Za davčno ziatajbo do'ocuje par. 244 globo z dvojnim do Šesterim, za davčno prikrajšbo s trojnim do deveternim zneskom, za katerega je bil davek prikrajšan ali v nevarnosti prikrajšbe. Za dotična naznanila se mora uporabljati tiskovina „Naznanilo o izplačanih prejemkih, obrazec E". Tiskovine se dobijo brezplačno pri davčnih oblastvih prve stopnje. V naznanilih napovedati je oni znesek, katerega so izplačani stalni in premenljivi prejemki v istini dosegli v predidočem letu, torej v naznanilih za davčno leto 1910 oni prejemki, ki so se izplačali v letu 1909 — pri izjemnih, to je izven navadnega roka podanih naznanilih pa je napovedati oni znesek, katerega so dosegli prejemki v dvanajstmesečni dobi pred vložbo naznanil. Pri premenljivili užitkih se prepusti s.'užbodaja!cem, da pridenejoi podatkom za zadnje leto tudi podatke prejemkov prejšnjih let, v kolikor pridejo isti v poštev pri določitvi odmoril-ne podlage. Ako taki stalni in premenljivi prejemki ali užitki niso trajali celo leto ali Če so se ta sti v teku leta spremenili, mora se način (nastop službe, povišanje ali znižanje prejemkbv, izstop iz službe) in pa čas te spremembe, oziroma dan, od katerega naprej ali do katerega so se prejemki, oziroma užitki izplačevali, ravno tako tudi letni znesek naznaniti, katerega so v resnici izplačani prejemki ali užitki dosegli. Par. 167. Dohodki iz službenih in plačilih prejemkov in pokojnin obsegajo zlasti: 1. Plače, osebne doklade, dejalnostne doklade, nagrade in vse druge, v naprej določene (stalne) prejemke v denarju ali pri-rutininah uradnikov, nameščencev in služabnikov drŽave, javnih družb in zavodov, in pa vseh društev in družb; naposled zasebnih uradnikov in zasebnih služabnikov vsake vrste. 2, Prispevke, ki so kot vŽi-tek odklazani svetnim duhovnikom in udom redovnih skupščin iz državnega zaklada, javnih zakladov in od občin, zlasti prejemki v dopolnilo duhovniške plače. 3. Vse druge užitke, katere sprejemajo v 1. in 2. točki imenovane osebe iz njih službenega razmerja aii njih poklica, kakor, preskušmine, štolne pristojbine, plače po dogovoru in kosu, provizije i. dr. 4. Pokojnine in nreskrbnine vsake vrste, katere prejemajo v I. in II. točki imenovane osebe, potem častnik |>o njih začasni ali stalni vpokojitvi ali pa drugačnem izstopu iz dejalne službo, in pa enaki vžitki, ki jih lem-Ijejo vdove in siro*e imenovanih oseb od službodajal-
ca in iz zakladov in blagajnie, v katere) / plačujejo sluižbodajalci prispevke.
*	Draginja. Prebivalstvo silno trpi ob sedanji splošni draginji, ki skoraj enakomerno vlada v vseh avstrijskih mestih. Izračunali so, da| se je tekiom nekoliko let stanarina povišala za 21 odstotkov, kturja-va za 23 odstotkov, obleka za 12 odstotkov, in potrebna živila za 18 odstotkov. Draginja se pa nikakor ne omejuje na Avstrijo. .Treba je v zadnjem Času samo primerjati tržna poročila z Dunaja in Berolina, in razvidi se, da niso n. pr. pene poglavitnih vrst mesa v Berolinu nikakor nižje, marveč celo višje, nego na Dunaju. Tudi perutnina in> divjačina, zelje, riŽ itd,, so v Berolinu dražje,. Se dražja nego y Berolinu, so živila v Parizu, ki je kakor Dunaj obdano od užitnin-ske črte, in da je po vsej Francoski prav taka draginja, kakor pri nas, to pač najbolje dokazuje francoski. vojni proračun za leto 1910. Francoski vojni minister zahteva namreč 14% milijona več za oskrbovanje armade, in sicer z izrečnim povda(rkom, radi obstoječe draginje.
*	Zt obmejne Slovence je diro^l g. župn'k Kukovič na Dobrni 2 K, in otarotrška dekleta 7 K. Srčna hvala vrlim rodoljubnim dekletom kst^ra bi naj našla veliko posnenu valk.
*	Zs „Šentiljski d< m" bo rd 1 no«. dq 16. dec poslali darovo (XV. izkaz): A. Skoiir, župnik v deželni bolnišnici v Gradcu 5 K, Neimenovani urednik v Mtri'ioru 1 K, na odbodnici piedsednika Mlad Zveze St. Faleža iložili süvniéki mladeniči 8 K. na g stiji Janko Wtlla Jerica Zemijič pri Sv Ani na Kremt.ergu 16 K. ó sti dubič-k Marti no^e veselice v Št. Ilju v Slov. gor 25 K, Slo'enjeb striška Posojilnic» 15 K, Fran Kren, iaplsn, Sv. Aatnn v Slov. gor. 5 K; skupaj 75 K. Ves nabrani kapital znaša 12.098 K 53 v. — Priporočamo se vsem Slovencem in Slovenkam, društvom denarnim zavrdom ter obč za'topom, da se ob bfžiču in novem letu blagohotno spominjajo našega „Slovenskega coma1- v Št. Ilju! Rsdi bi ga že v spomladi popolnoma dogoto-vili, da bi ga lahko izročili njegovemu namenu, a že do9edaj smo zsšli v dolgove, kaj šo le bo, prcduo bo dovrSea. Zatorej milo pros mo v»a blaga slofenska bratska srca, spoainjajte eu z darovi „bentiljskega doma". Darove sprejema „Bralno društvo" v Št. Ilju". — Vsem dosc-danj m darovalcem želimo imenom čentiljskih Slovencev: vesel božič in radostipoluo novo leto, biljše kot pa bodj im;li šent ljski Slovenci. — Št Ilj v Slov. g! r, 15. decembra 1909	Stavbeni odbor.
Krščanskim socialnim organizacijam v Trbovljah na pomoč!
V	Trbovljah delujejo sledeče naše organizar cije: strokovno društvo paznikov, strokovno društvo rudarjev, izobraževalno društvo, telovadni odsek Orel in kmečko-delavska hranilnica in posojilnica. Vse te organizacije pa se ne morejo raizviti, ker nimajo primernih prostorov, da., bati se ¿e celo, da bodo vsled pomanjkanja prostorov morale prenehati. IV očigled mogočni,, organizaciji socialnih demokratov, ki so si ravno letos ppstavijli, sjvoj delavska dom, v očigled dejstvu, da Trbovlje z več tisoči delavcev igra odločilno ulogo pri držav\aozborskih /volitvah (okraj Brežice-Sevnica-Laškq), ne smemo pustiti, da naše organizacije propadejo, temveč z vsemi sredstvi delovati na to, da dobe lastno streho, svoj1 lastni društveni dom.
V	to svrho se je ustanovila stavbins kM zadruga Lasftni dom, zadruga « omejeno zavezo, katera začne na spomlad z zgradbo društvenega doma. Da dobi za zgradbo potrebna sredstva, se obrača ' na vse slavne zadruge, društvto, p. n. gospode somišljenike itd. z nafuljndjnejšo prošnjo, da podpirajo stremljenja zadruge s tem, da vplačajjo jeden ali ¡več deležev po 10 K. Deleži se i^rvfih djeset let ne bodo obrestovali, pač pa izplačali, če zadružnik članstvo odpove.
Driištven dom bo obsegal dvorano, društveno gostilno in lokale za naše organizacije. Društveni dom je neobhodno potreben, ker sedaj ni mogoče prirediti ne večjih zborovanj, ne predavanj, ne /gledia,-lišfiih predstav, ne veselic, ker se telovadni bds|ek Orel ne more razviti, ker so vse naše organizacij? od danes do jutri.
Društveni dom v Trbovfljah bo pripomogel, da se bo krščajnsko-socialna organizacija v Trbovljah razširila in ojačijja. Kdor je flrijatelS krščanskot-so-cialnega delavstva, kdor želi, da nriše organizacije ne propadejo, temveč da napredujejo, se naj spomni o prihodnjih praznikih;', in ob Novem Jet,u st.avbiliske zadruge Lastni dom v Trbovljah, p)ristopi k nji kot član in pošlje vsaj jeden delež v znesku 10 K.
Ne pustite,1, da bi mednarodni socialdemokrati v Trbovljah, v največjem rudia/rskem središču /na Slovenskem, odtujili vse delavstvo veri in narodu! Odbor za zgradbo drušitv^nega dbma: Dr. Ivan Benkovič, državni poslanec. Za Slovensko krščansko-socialno zvezo v Mariboru: Dr. Aniop Korošec, dr. Josip H!olinj|ec, In Vllado
PuSenjak.
Za Kmečko-delavsko hranilnico, in posojilnico v Trbovljami:. kaplan Nikolaus JamŠiek, načelnik: nad-paznik Ivan Božič,' član načellst/va; kmet Mih. Gre-
šajk, čjan načelstva. Za Kmečko bralno društvo: kmet Ignac í3t,rovs, nar
mestnik predsednika. Za strokovno društvo paznikov;: paznik Iv„ ¡Zupan, ' predsednik.
Za strokovno društvo rudarjev: rudar Ivan Brunek, predsednik.
Mariborski okraj.
m Pokvarjena mladina. V Mariboru si je zadnje dni šolska mladež dovolila razne stvari. Ko je iie^Ia 7Oleína postrežnica Marija AndreaŠ košarioo,
v kateri je bilo pecivo, sta jo napadla dva, dečka, E-den teh je pograbil iz košarice Škatljico peciva v, vrednosti 1 K 20 vin. in zbežal. Deček} je Šele 12 let star in je bil radi tatvine že večkrat kaznovan. — Dne 15. t. m. zvečer je pokradla šolska mladež iz iz-lož^enega okna Macherjeve trgovine s steklom stvari, v vrednosti 44 kron. (Trije jdečki, ki obiskujejo Še ljudsko šolo, so tudi v Novakovi trgovini s papirjem v, gosposki ulici izvršili večje tatviine. Ti so v Mag-dalenskem predmestju vzeli is več stanovanj ključe in jih pri nekem plotu zakopali, 26 ključev in večino ukradenih stvari se je našlo.
Kinematograf v Mariboru ima tekoči teden zelo zanimiv program. Posebno krasne so slike, ki predočujejo rojstvo, življenje, trpljenje, smrt in vstajenje Krususovo. Naj nihče ne zamudi prilike ogledati si te sake.
Leitersberg pri Mariboru. V. nedeljo dopoldne je predaval v društvu v Leitersbergu potovalni učitelj Pirštinger o sadjereji, vinogradništvu in kletarstvu, zlasti o delu, katero lahko izvršujejo ljudje v tem času. Deželni poslanec tir. K, Verstovšek je opozarjal navzoče na važnost tak\h predavanj in jih spodbujal, da se pridno udelež ajejo vseh prireditev) v 'društvu in pripeljejo vse svoje osebe seboj. Predavanja se bodo vršila vsako nedeljo, razen prve nedelje zaradi praznikov; prihodnje predavanje je 2. januarja. Opozarjamo vse obiskovalce društva iz Leitersberga in Kr-čovine, da lahko pridejo vsako nedeljo po časopise. Od y210._ ure se bode s tem vsakemu postreglo.
Studenci pri Mariboru. V soboto, dne 18, t. m. je predaval deželni poslanec dr. K,. Verstovšek v katoliškem izobraževalnem društvu v Studencih o splošni draginji. Na splošno željo delavcev je dal Še nekoliko pojasnil o jpložaju v parlamentu in zlasti po-vdarjal velevažni trenotek, ¿i je za slovenske stranke ravno ta dan na Dunaju. Označil je (dobro položaj in že v soboto izjavil slovenskim delavcem^ da bodo tega dne ponižali napuhnjene in ošabne nemške poslance Slovani. To izvajanje je razburilo znanega nemšku» tarja iz 'Studenc, ki je prišel poslušat predavanje. Toda ni se brigal nikdo za njega.
m Studenci. Slovenska društva priredijo božič-nico dne 24. grudna 1909 ob treh popoldne v gostilni g. Nekrepa.
m Hoče. Z novim letom dobimo tukaj, kakor se nam poroča, orožniško postajo. V Račah se namreč ustanovi nova orožniška postaja, zato nameravajo sliv-niško orožniško postajo prestaviti k nam.
m Prani. Utonil je dne 14. t, m. ponoči v rač-kem ribnikfu Matevž Stern, posestnik iz Loke. Najbrž se ga je preveč navlekel, ker ni razločeval vod« od ceste. Sel je v Račje nelkemu krčmarju ponujat vina, doma pa niso vedeli, kam je izginil, drugi dan so ga prepeljali v Fram.
mj Fram. Hogenwart. Sele sedaj smo izvedeli, da je „Narodni List" z dne 7. oktobra poročal o našem trgovcu Hogenvvartu, da je imenoval nekega kmeta „vvindiseher Hund", to je slovenski pes! Podpisani kmetje odločno terjamo od dotičnega kmeta iz Rac, kakor smo izvedeli Faleža, naj v prihodnji Številki „Slovenskega Gospodarja" izjavi, ali je proti njemu gospod Hogemvart te besede rabil ali ne.
Slede podpisi veliko kmetov, m Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 16. t. m. se je tukaj zopet vršila komisija radi nove nemške šole. Pri tem se je dognalo, da se je za novo šolo toliko strank vsled pritiska lažniivih obljub in zvijač od strani nekaterih, od Siidmarke plačanih (agitatorjev nabralo, da znaša število otrok 44 dve petini. Z' ozirom na to število lahko zahtevajo že svojo javno enoraaredno nemško Šolo, katero bo pa seveda moral naš kmet plačevati. Toda k temu Številu 44 dve petini se je šte-. lo tudi nekatere otroke, ki so že 20 let stari, da šo ' celo enega mrtvega so zraven šteli. No, dozdaj se ni še v nobeni Šoli posrečilo, tudi mrtve poučevati, samo šentlenartski ,„|fiinfarji" so tako pametni.
m Sv. Lenart v Slov. gor. .Pri komisiji, ki se je dne 16. t. m. tukaj vršila radi javnosti nove nemške Šole, je bil navzoč tudi g. France Makso Kramber-ger, tajnik „Posojilnice" in okrajnega odbora. Ko ga . dr. Zirngast zapazi, se je gotovo moral takoj spom-' niti na njegov dogodek z dne 11. februarja 1909 z g. Krambergerjem, ali pa se ga je moral [grozno zbati, ker je takoj letel k predsedniku ter zahteval, da se g. Krambergerja odstrani. Toda, oj blamaža, g. Kram. j berger se je takoj izkazal kot zastopnik vrle občine t Partinje. Poprej že Štiri blamaže, dafries zopet ena. 1 in 4 >= 5.
{ m Sv. Lenart v Slov. gor. Jako burno Se bilo zborovanje radi javnosti, nemške Šulferajnske šole pri Sv. Lenartu, ki se je vršilo dne 16, decembra 1909. Udeležile so se ga vse občine po svojih zastopnikih, oziroma .bdborih, ter so razun trga Sv, Lenart tudi vse brez izjeme branile koristi kmeta, in se izrekle soglasno proti 1 ustanovitvi nove javn,e nemške šole. Jako živahna je bila debata, ko so se one stranke iz-praiševale, ki pošiljajo svojo dedb v nemško šolo, o svoji narodnosti, in ali Želijo javno nemško Šolo. Sed-minek in dr. Zirngast sta sjkupaj navflpkla imena otrok od vseh vetrov, da, imenovala sta čez polovico takih, ki so že čez 14 let stari, 2 sta celo že 20. leto prekoračila. Imenovala sta celo 20 let starega, Že leto dni umrlega sina tukajšnjega peka Heiterja, Seveda se ni ču,diti, da so na ¿a način Nemci tokrat dosegli 44 in dve petini otrok} za svojo ponemčevajnipo. Toda. občine t odo že storile svojo dolžnost* da naš
kmet! še ne, bo tako hitro plačeval za to Mo. St» Le-narčani naj le sami plačujejo svojo šolo. Marsikatero grenko Sta morala Sedminek in dr, Zirngast ta dan Slišati, posebno pa jima je bral cele levite posojilnič-ni tajnik Krambergar, ki je bil zastopnik občine Partinje.	| ; i J,
m Sv. Lenart v Slov. gor. Pri zadnjem zboro. vanju za javno nemško Šolo sta si na vse mogoče na* čine dr. Zirngast in pa Sedminek prizadevala da bi že sedaj zvrnila svojo Šolo na rame kmetov-davbopla. čevaloev. Imenovala sta vse tržke otroke, tudi take, ki so že čez 20 let stari. Sicer pa imata prav,, vsaj uvidite, da je še res potreba za nekatere velike tr-žane šole in šibe! Na grozen odpor je zadel trgovec Sedminek, ko je zahteval javno nemško šolo za svojo hčer, ki je že 15 let stara. Dobro bi (bilo, ko bi tudi Še za svojega sina Mundljna zahteval. A najlepše pa je bilo, ko privleče Sedminek nek kos papirja, na katerem je bilo okrog 15 podpisov* ter pravi, da je od teh vseh pooblaščen, v njihovem imenu zahtevati javno nemško ljudsko Šolo, in da so vsi podpisani pristni Nemci, Toda tajnik Krambergar, kateri je zar stopal kot pooblaščenec občino Partinje, je odločno zahteval zavrnitev tega takozvanega pooblastila, kar je tudi komisija po posebnem posvetovanju storila. Toda Še huje je prišlo za Sedmineka. Med zborovanjem namreč odkrije g. Krambergar, da so se podpisi na takozvanem pooblastilu, dobili na prav lep način. Pooblastilo je bilo napisano samo v nemščini in tako slabo pisano, kot bi ga pisal kak učenec I. razreda. Seveda je umevno, da naši kmetje tega pooblastila niso čitali, ker prvič je bilo sploh težko čitljivo, drugič pa ga vsi kmetje sploh niso razumeli, in tako so se podpisovali, ne da bi vedeli, za kaj. Do* tičnik, ki je lovil podpise, jim je kar kratko rekel: Tukaj-le podpišite, gre se za Četrti razred! Gospodje, ki zidate nemške šole, a jih hočete zvračati na kmečke rame, ali ni tako? Tožite nas, mi imamo priče na razpolago! — Kmetje! Ali Še niste uvideli, da vas imajo tržani povsod samo za norca, samo za plačevanje ste jim dobri. Pokažite jim že enkrat hrbet ter se poprimite gesla: Kmet za kmeta in kmet s kmetom !
m Sv. Lenart v Slov, gor. VseE sredstev se poslužujejo št. lenartski nemčurji, da bi zadostno število otrok nalovili za svojo šulferajnsko Šolo zraven lu-teranskega templa. Ker so uvideli, da ne opravijo ničesar več pri starišili, so se pa vrgli kar na otroke. Tako obljubuje nek znan št. lenartski „iiinfar" vsai-kemu otroku 1 krono, reci in piši eno celo krono, ako; gre. v nemško šolo ! Dobro ga je zavrnilo neko dekle, ki mu je reklo: Dajte jo le raje g. S., jo boljb potrebuje! Da, da, mi ne potrebujemo judovskih groŠev.
m Sv. Rupert v Slov. gor, Skoda, da nam Je tako pozno prišlo v roke. Pokazalo se nam je namreč, da je „Stajerc" z dne 21. novembra t. 1, Štev, 47.-prinesel neko izjavo, podpisano od načelnika našega konkurenčnega, odbora in dveh prič. Kako se je to zgodilo, smo izvedeli. G, učitelj Jožef Cuček, sedaj v Zieah pri Konjicah, predložil je g. Antonu Živiku izjavo, v kateri hoče nekaj povedati, česar mi ne verjamemo. Kako da, je g. A. Živko tisto podpisal, ne razumemo, saj dobro ve, da „zasluženi" (!) načelnik cerkveno-konkurenčnega odbora Janez Cuček iz dobe njegovega načelovanja, mora še priti s svo-] i m i r a č u. n i na d a n. Da se je g. učitelj Cuček tako pobrigal za imenovano izjavo, je jasno. G. učitelj kot sin tega „zaslužnega"' Janeza Cuček" bil je tajnik pri svojem očetu, „zaslnžnem" Zanezu Cuček, in je sprajvil nepravilnosti v plačilni nalog, tako, da so ¿annani odpirali oči. Ne hudujta se torej gospoda Cučka! Kako pa mislite g. Cuček o zaostalih prispevkih? Kdo je plačal in kako se je plačevalo? Vun z računi! Več radovednih davkoplačevalcev.
m Sv. Peter pri Maribora. V nedeljo dne 2«. dec po večer-nicah se vrši v prostnHh g Mnršeca ▼ korist bral. iu izobraž. d»*nâtva veselica. K obilni udeležbi vabi	odbor
ptujski okra).
p Ormož. Pri volitvah v okrajni zastop so bili v skupini veleposestva dne 16. t. m. izvoljeni slovenski narodni kandidatje,
p VoUtov v novi okrajni zastop ormoški {kmečka skupina) je dne 18. t. m. v Ormožu imela sledeči izid. (Prva volitev 8 zastopnikov,) 1. Janežič Anton, 2. Kuharič Florijan, 3. MeŠko Anton, 4, Meško Ivan, 5. MuhiČ Andrej, 6. Munda Anton, 7. Pavlinič Franc, 8. Vraz Franc. Druga ožja volitev 2 zastopnika. 9. Borko Anton in 10. Munda Jožef. Vsi izvoljeni so vrli Slovenci.
p Sv. Miklavž. Dne 19. t m< je bil pri Stam-parju v Vuzmetincili shod. Predimet razprave: novi vinski davek- En tak shod smo pri nas že imeli; čemu zdaj drugi, nerazumljivo. Shod je bil oznanjen za 2. uro popoldne. Kako to, da ravno, ko se začnejo večernice? To dela pač liberalna silna vera! Kakšna verska gorečnost! Oh, ti „dobri katoličani!" Ali ste se pa najbrž bali da bi vas ne prišel dražit kak klerikalec; pa rajši napravimo shod, ko so klerikalci, vsaj najhujši, v cerkvi.
p Ivanjkovci. V dopisul „¡Narodnegja Lista" z dne 16. decembra t. 1. pod zaglaivjem ¡„Ivanjkovci" stoji tarle stavfek: „Progovor pravi: „Pijancu se izogni z vozom sena," tudi mi pravimo tako. — Mislimo, da tudi nadučitelj Sijanec pravi tako
p; Vnrberg. Kedqjj ZVeličar prišel boš, zapeli so pevci na koru. 2e prvi adventni tedofa je prišel

Kralj mini v naša srca, ker kot dober dušni pastir, so nam prečastiti g. župnik naprosili 68. gg. misijonarje, kateri so skozi celi teden z [gorečo božjo besede» in z neutrudljivim spovedlovanjem pripravljali pot Gospodovo. In tako zdaj ¡vsi srečni in vieseli pričakujemo rojstva Gospodovega, V. zahvalo j& > g. župniku pa za božičnico in novo leto kličemo: Bog nam Se dolgo dolgo let ohrani — zvestega pastirja.
Vdane ovčice.
p Sv. Urban pri Ptuju. Kakon se nam poroča od Sv. Urbana, ne Odgovarja naš dopis v štev. 43. popolnoma resnici. Banka Slavija je pač izplačala pogorelemu posestniku celo svoto; drugemu, ki je imel razdrapa.no streho, pa ni nič prisodila, ker je izvedenec iz Ljubljane tak» razsodil.. (Toliko resnici na ljubo!
p Stoprce. V Crešnjevi grabi je dne 16, decembra t. L prodajala Ljudska posojilnica v Ljubljani po parcelah svoje posestvo. Prodalo se je 14 parcel. D-stalo je še 50 parcel travnikov; in njiv, največ pa lepe hosie, katere se'vsak čas prodajo. Vse podrobnosti se izvejo v Stoprcah pri Andreju Keček. To pose-stvt» je bilo nekdaj last treh kmetov. Od teh je kupil makjblski mesar Georg. Ta pa je pfrodal vse Tur ju RegprŠek v Kostrivnici. Vsa Regoršekovia posestva pa je kupila Ljudska posojilnica v Ljubljani, katera bi rafda ta posestva spravila zopet kmetom v roke. Kupni pogoji so zelo ugpdni.
p Občno bojno drastvo • Pt ju p"'redi dne 2. januarja 1910 običajni „Društveni večer" v gostilni g. Weissenstein-a.
p Leskovec. Tukajšnje kmi t'jsko društvo ima v pond. dne S. januarja 1! 10 ob 9. uri predpoldne v gostilni g. K. Brdnik izvar.relni občni zbor. Dnevni red: 1. Volitev likviditorja. 2, Slučajnosti. Ako bi ne bil ob dolofeni nri občni zbor sklepčen se vrši eno uro pozneje drugi občni r.bor v istih prostorih in z istim dnevnim redom brez oiira na število udeležencev.
Ljutomerski okraj.
1 Izkaz prispevkov za Vaudov nagrobni spomenik: Učit. društvo za šentUnarski okraj 81 K; Vauda Anka 20 K; po 10 K: Schneider Frane, Učit. društto za ptujski okrai, Bralno društvo v Veržeju, Cvetko Vrane; po 5 K: Kryl Ivan, Strelec Ivan, Janžekovič Lovro, Jurkovič Martio, Golobič Jakob; po 3 K: Herzog Anton, Cvahte Simon, Vogrinec Anton; po 2 K: Maurie Karol, Novak Anton, Jcrančič, Sterniša Josip, Lah Avgust, Zacberl Franc, We«ner Jo sipina. Petovar Terezija, Ko-cuvan Mar», Tomažič Ivan, Mnrsa Marija. Rožman Franc, Colnerič Alojzija, Seršen Anton, Dreflak Ivan, Ivančič Nina, Weixl Josip, Ro-bič Janez, Ostre Alojz, Rožman Julijan», Šprager Ferdinand, Gaberc Anton, Gaj ser Marija; po 1 4. K: Hayne Jo»ipina, Prelog Jožef; po 1 K: 8ever Franc, Mihalič Matilda, Horzotr Leoaids, Rubič Julija, Ma-horčič Hermina, Rajh Jožko, čeh Franc Seršen Marija, Pertl Kvirin. Pire Katarina, Mhalič Janko, Zencovich Emg, Mihalič Josip, dr. Leo Kreft, Schuller Kristina, Tonimir, Steraiša Franc, Neimenovana, Vau-potič Nuša, Bunderl Terezija, Pušenjak Anton, Seršen Alojz, Seršen Fraae, Hedžet Feliks, V» gaj a Elizabeta, Vreča Milan, Kosi Josip, Jo-Sipina Krea, Cmba Anica, Puieujak Toma, ErBcheujak Simon, Cvahte Olga, Fandl Fani, Prelog Ivan, Osterc Martin, Osterc Frančiška, Ze-lenko Terezija, Ivančič Josip, K. roša Neža, Šonaja Alojz, Zvare Frančiška, Rajnar Josefa, Kapnn Karol, Panič Jurij, dr Lebar Josip, Lubi Franc, H rvat Jožef, Ostre Anton, Štuhec Franc, Štubec Mtrlja. Gott-Kch Alojz, Gottlich Josipina, Jaušovec Franc, Pubar Alnjz, Sterniša Alojz, Stanetič Franc, Topolnik Jožef, Ht-ric Andraž, Ostre Marija, Rozman e Anton, Topolovec Martin, Kosi Anton, Bndja Leopold. Ko-reša Marija 80 v; po 60 v: Graataša Anton, Rantaša Franc; po 40 v: Hanptmann Ignac, Kupten Ana, Košar Anton, Lipša Karol, Cinerman Franca, Novak Fran.-, Kupon Marko; Šiuhec Anton 2t v; po 20 vin.: Pušenjak Peter, Auer Elizabeta, Batič Franc. Skupaj 242 41 K. — Vsem darovalcem naj prisrčne jši Bog plati I Za pripravljalni odsek: Karol Mai rč, učitelj pri Sv. Križu kot blagajnik.
1 Bralna društvo v Cezanjevcih pri Ljutomeru ima svoj redni občni zbor dne 2. prosinca prihodnje leto v Šolskih prostorih. Začetek ob 2. nri popoldne. Vspored tavadm Po zborovanju se viši veselica pri Ivanu Slaviču na Kamcnščaku z gledališko predstavo: „Zamorec" (burka v enem dejanju) in „Luknja na namiznem prtu" (šalo graj Med odmiri svirsjo križevski tambura^i. Vstopnina za osebo: sedež 40 vin. stojiš-.e 20 vin. K mnogobrojni udeležbi vljudao vabi	odbor.
1 Bralno društvo v Nsgovl ima v nedeljo dne 9. jan. po ve-iernicah v župnišču svoj redni obtni zbor. Odbor uljudno vabi vse k najobilnejši udeležbi.
Slovenjgraški okraj.
s Velenje. S 1. januarjem 1910 se otvori tukaj otroški vrtec. Stariši, pošiljajte pridno vanj svoje otroke.
s Razhor. Pri nas je začela, kakor smb se zanesljivo informirali, Narodna stranka pori vodstvom znanega samonarodnjaka zopet vzdigovati glavo. Imenovani zbira o priložnostih v svoji hiši ljudi, katerim potenu ratzlaga iz „Štajerca"1 (niarOdne zajhteve. Ima pa tudi somišljenika, ki misli, |da se četrta božja zapoved njega nič ne tiče. Vi RazborČani pa spet lahko vidite, kaki ljudje so v Nairodni stranki* !Ali se ji boste navzlic žalostnim izkušnjam Jioteli še nadalje pokoriti? Pustite liberalce, saj ste pokazali to že pri zadnjih volitvah. Nam vsem pa je komandant zopet živ dokaz, da med Narodno in nemŠkutarsko-Šta-jercijansko stranko ni bistvenega razločka. Vsled tega je lahko vsak somišljenik teh dveh strank; danes samonarodnjak, jutri pa štajercijanec ali pa narobe, danes Štajercijanec, jutri samonarodnjak, 'Opazovalec.
s tkUrltrg p : Siuteujgradcn. Brali». diumvu priredi v nedeljo, t. j. na Štefan« vo, božično ve eljco ob 4. nri pepold. v prostorih slovenskega gns'iln čarja Antona Ubel na p. d. Petrič s sledečim vspere-dom: 1. Zvezda naša Anton Ned ed, poje mešan zbor. 2. Oponrn k petju P. Hugolin Satto- r, meš zbor. 3. Večer, I A jaš, meS. zbor 4. Igro kaz: „Na Betlehem<kih poljanah', Božična igra v treh dejanjih. 5. De-klanaeije. 6. Mlatiči poje mešan zbor. 7. ProBta zabava a petjem, tam-bnranj>-m in šaljivo pošto. — Uljuduo se »abijo vii Slovenci, posebno pa bratje Korošei. pridite v ogromnem šte»iln. Najb >lj zagotovo in najbolj ljube'nivo se vabi pisatelj predzadnjega dopisa o Staremtrgu, da bo videl, da še ne spi, temveč še bedi. Na svidenje toraj v nedaljol
Konjiški okraji
k Konjice. GOletrrica obstanka Marijine ali v Konflioafi ¡Lmienovane Križe vsko driižibei^ ka|tera šttejo do '4000 udovr iz vseh stanov, se Je 8. grudna kaj olovoisno obhajala, flako da ostane vsem gotovo v
prijietnem spominu. Cerkvena slovesnost se je vršila prav, (veličastno in vernega ljudstva se je zbralo po-polda^n tulifkft. da je bija cerkev patUiačjeno polna. Posebni pastirski list eksicelence prem. kneza in škofa, poslan o tej priljjja Križevski drujžbi, je napravil na poslu šfalce globok utis. r- Po vječernicah pa je bila kmaju napolnjena obšarnft telovadnjlca slovanske okolišk^e šole z odličnim in priprostim občinstvom, da sliši in vidi, kaj premore pridnost in spretnost slovenskih deklet. Dekliška zveiza, še-le ustanovljena, je pod .vodstvom (vrle voditelljice Amar lije Solarjeve tako napredovala* da so mogla dekleta javno nastopiti y igri ¡„Luršika pa^tarica,"' i2ein-ski zbor nam je najprej prav lepo zapel Hladnikovo „Ave Maria", za kar gre vsa ¡zahvala pevovodkinji gospej Kropiej, ki je tudi sicer požrtvovalno pomagala pri pripravah za predstavo. Vič. gospod kaplan M. Jurhar pa Je V izbranih besedah razložil pomen in namen te predstave. Igralke so se brez izjeme skrbno naučile, ter svoje vloge dobro umevno in z naravn,im čustvom igrale, tako (da se je ¡res čutditi, če pomislimo, da, večina še nikoli ni videla, še manj sodelovala ¡pri kaki slični gled/&il$ki predistjaMl Le tako naprej! Končno bodi izrečena (zahvala slavnemu krajnemu šolskemu svetu za prepustitev dvorane, žičkemu bralnemu društvu za Oder ter sp;loh vsem, ; ki so kakorkoli pripomogli,' da se: je prireditjev, tako l izborilo posrečila.,
k Žiče, G. deželni in državni poslanec Pišek nam je v nedeljo, dne 8. grudna po večernicah natanko razložil, da namerava finančni minister, naložiti na vino davek. ,Ta riovica je nas vinogradnike silno ogorčila, ker imamo od vinogradov že tako. malo douitka, in ker dobro vemo,, da je množina vinogradnikov v dolgovih, potem naj pa ša od viua novi davek plačujemo! Da se vino tako težko proda, krivi so trije vzroki. Prvi vzrok je ponarejeno vino, katerega se po mestih in trgih prav mnogo popije. Drugi vzrok pa je pivo, katerega se v poletnem toplem Času več popije, kakor vina. In tretji vzrok je žganje, katerega se proizvaja iz špirita in ki ga veliko popijejo gotovi ljudje. Ker so te trojne pijače večinoma v rokah samih bogatinov, zatorej izjavimo mi vinogradniki: Ce v državni blagajni primanjkuje denarja, naj zgoraj omenjeni bogatini dodajo, ker namesto nas dobiček vlečejo* ,Ce pa nočejo tega storiti, naj pa te trojne ponarejene pijače popolnoma opustijo. Vinogradniki bomo potem lažje sVoje vino prodali, imeli bomo večje veselje do vinogradov in pridelali polagoma toliko vina, da ne bo treba onih kuhanih in ponarejenih pijač.
k Vitanje. Predzadnjo nedeljo je začela poslovati pri nas kmečka hranilnica in posojilnica in ima v bodoče svoje uradne ure vsak četrtek, nedelja in se-manjski dan predpoldan. Ob tej priliki je predaval potovalni učitelj Vladimir Pušenjak o politični, stanovski in gospodarski organizaciji kmečkiega stanu, nas poučil o ^sem poslovanju in bodril k neustrašenemu delu za kmečki blagor, Kmečka posojilnica sprejema hranilne vloge od vsakega in je obrestuje z 4% % Posojila daje proti 5Y2% obrestovanja na poroštvo; pri intabulacijah izvršuje prošnje in vse listine brez notarja ali odvetnika sama, in sicer brezplačno.. Delež znaša 2 kroni, posojilnica ima|kot Rajf-ajznovka pravico, rabiti nizke koleke po lestvici I,, in si stranke že pri kolekih mnogo prihranijo. Kmetje! Vlagajte hranilne vloge pri kmečki posojilnici, v sili se obrnite na kmečko posojilnico!
k Vitanje. V predzadnjem „,Nar. Listu" se dobro znani vitanjski liberalec, ki je gotovo v najbliž-njem sorodstvu z — „zavednim" slovenskim učiteljem, zaletava v našo novoustanovljeno kmečko posojilnico. Javno mnenje je, da se dopisnik boji, da bo v bodoče mastni zaslužek pri liberalni posojilnici manjši, radi tega napad na pristaše S. K. Z, Stara posojilnica je sedaj liberalna, ker je glavna in odločujoča oseba pri njej liberalen učitelj, ki pri vseh volitvah z mrzlično strastjo dela za liberalno stranko in ker je posojilnica Še vedno članica liberalne Zveze v Celju, akoravno so vse druge posojilnice, ki nočejo biti liberalne, že davno izstopile. Liberalna je posojilnica, ker podpira liberalne liste. Svojjo liberalno barvo je pokazala posojilnica, oziroma njeni organi s tem, da je nakupila zadnjo številko „Narodnega Lista" in doposlala vsem odbornikom kmečke posojilnice. Za nas je brezpomembno preiskovati, ali je storil to liberalni učitelj Koser na lastno roko ali pa z Vednostjo drujgih posojilniških odbornikov. Naši vrli kmetje so dali liberalnemu učitelju, ki je skušal ope-tovajno zasejati liberalizem med nas, dočim oibstoji vse njegovo narodno delo v tem, da požira na debelo stotake pri posojilnici kot — mastno plačani tajnik in ima lepo stanovanje od posojilnice skoraj zastonj, odgovor s tem, da so vrnili „Narodni List", odgovor pa bodo dali tujdi s tem, da se bodo posluževali v vseh slučajih le kmečke posojilnice in zanjo delovat li. Liberalni Koser nam gospodaril ne bol_
Celjski okrai
c Velike povodnji v Celju. Vsled silnega dfež-ja jo narasla Savinja skoro za štiri metre. Cela celjska okolica je poplavljena, istotako mestni vrt in več ulic. V Sovodnje in Teharje se skoro ne da priti. V plinarni delujp požarna braanba, da zabrani vhod vode v peč. Sole so zelo slabo obiskane. Voda še narašča.	I- . V«' i
e Celjska porota. Za prvo porotaio zasedanje v letu 1910 se je določilo pri »krožni akttniji .v Celju klot predsednika porotnega sodišča c. kr. dvornega svetnika in predsednika okrožnega sojdi^fca Antona! pl. Wurmserja, in kot njega namestnike deželnosodne svetnike Frana pl. Garzarollija Thurnlašjkiega, Afl* Kociana in dr. Adolfa Roschanza.
c Smrt vranam! Ker povzročijo vrane poljedelcu veliko škode, sklenil je občinski odbor Sv. Krištofa, dati „,streljnega" za mlado vrano 10, za staro 20 vin. Gotovo bodo fantje za Časa gnjezdenja tem rajo mlade vrane pobirali in lovci tem vesele je stare stre-' Iflali. Kakor se je dala nagrada na uničenje modrasov, in res jih je veliko manj videti, tako je Še bolj treba uničevati vrane, ker so te veliko škodljivejše za kmeta, kot vsaka druga žival. Občine, posnemajte!
c Petrovče. Tamkaj se je vršil dne 8. t. m. občni zbor društva „Gospodar". Vkljub skrajno neugodnemu vremenu zbralo se je obilo društvenikov.-Ko je deželni poslanec gospod ITerglav poučil zbrane o nameravanem novem vinskem davku% sklenila se Je ostra resolucija proti nameravanemu zakonu, s katero se slovenski poslanci pozivajo, zastaviti vse svoje moči in upliv, da se ta, za vinogradnike krivična postava prepreči. Obenem se je izrekla tudi soglasno zaupnica poslancem Slovenske kmečke zveze z željo in zahtevo, da vstrajajo v odločnem boju in v dosledni obrambi narodnih in gospodarskih zahtev,1 slovenskega ljudstva. Vsemu zborovanju so navzoči z zani. manjem sledili, društveno pdročilo in droge nasvete raznih gg. govornikov veselo na znanje vzeli ter se vidno veselili društvenega napredka. Društveni tamburaški zbon samii> mladih nadebudnih mladeni-Čev pa je zborovalce kratkočasil s krasno-milimi zvoki tamburice, Vsa čast g. klapelniku, ki se ne straši truda in tako vsitrajno vodi in vadi svoj mladi zbor.
c Okolica Mozirje. Burne občinske volitve za okolico Mozirje so končane. Nekateri trški liberaloi so divjali kakor besni, hoteč spraviti občinski zastop
v	liberalne roke, posebno se je odlikoval neki gospod, kateri je prav po „dohtarsko" nagovarjal kmete in jim obetal boljšo bodočnost. No, za to neutano delovanje pa so mu zavedni kmetje dali na njegov nos tako hud udarec, da je v vseh treh razredih padla trdnjava, katero so hoteli postaviti po svojem' kopitu. Na celi črti so zmagali kandidaitje, katere so postavili pristašli Kmečke zveze. To je bil hud ropot, kajne, gospodje liberalci ? Možje v občini trg Mozirje na delo, posnemajte okolico! Ne bode vam žal, oko bodete
vi	z nami, bodemo mi z vami. Torej, živeli zavedni volilci!	Okoličan.
c Ljubija pri Mozirju. V četrtek, dne 16. t. m. je umrl po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, posestniški sin Ivan Janko v 81, letu svoje starosti. Vdan v božjo voljo, je potrpežljivo prenašal svoljo bolezen. Nesrečna jetika ga je spravila v prezgodnji grob. Okoliški fantje darovali so mu krasen nagrobni venec. Bodi mu žemljica lahka!
c Sv. Pavel pri Preboldu. Na praznik brezmadežnega spočetja Marije Device se je v cerkvi med rano službo božjo, ravno ,ko je g. župnik pridigoval, naenkrat zaslišal glas: gori, 0)genj je nastal v ž'ig-radu in je zgorela v dveh shrambah vsa cerkvena obleka: 8 krasnih maŠnih plaščev, dva pluViala, dve dalmetiki, vsa druga cerkvena obleka je tako poškodovana, da ne bode več za rabo. Duhovnika imata le j še toliko cerkvene obleke, da moreta maševati. Zgo-■ rele so tudi dragocene priprave, katere so vrli žup-' ljani pripravili za novi maši naših dveh rojakov leta 1891., zdaj č. gg. župnikov Matije Skorjanca in Jerneja Vurkelca, Skoda znaša nad 4000 kron.
o Nova cerkev. V četrtek, dne IG1. & m. smo pokopali nad 80 let staro vdovo in prevžitkarico Se-neaačnik, Bila je blaga mati. Njeni sinovi so naročniki krščanskih časopisov. Sveti ji večna luč! — Soč-ki naročnik „Narodnega Lista" baje ne bo več spre-\ jemal. Prav je tako! Poštenemu človeku res ne more j ugajali protiverski list. — Več vinotočev se namerava | otvoriti, ker se vino silnjo slabo na kmetih prodaja, j v krčmah je pa vedno drago.
c Čast kokarske občine zahteva, da odstopi se ' danji župan g. Jože Praznik. Kako se vjema s finim | čutom kokarske občine, ki ima za župana nesamostoj-; nega moža! Pri porotni obravnavi 'dne 1.1, m v Mariboru je mozirski nadučitelj Praprotnild pod prisego izpovedal, da je župan praznik le ime, Knaflič pa de-; lavse, je pač župan, ki le figurira, ,v resnici pa je j drug. No Praznik, kako dolgt» boste v javnosti še ig-! rali župana, kedaj nastopite kot resničen, delujoči i župan?	I'	Kmetie.
c Slov. kat. pol. društvo za sodnijski okraj ! Cfornjigirad priredi začetkom prihodnjega leta velik javen ljudski shod na Rečici v Prislanovih prostorih. Vabijo se tem potom veleč. gg. dež. in drž. poslanci, da nastopijo kot govorniki in poročajo o važnih političnih dogodkih. Somišljeniki se vabijo in bodite pripravljeni !
o St. Jur oB Taboru. Bralno društvo in njegov telovadni odsek imata občni zbor v ponedeljek, dne 27. t. m., po sv. opravilu v cerkveni hiši. Posebno radi Orlov pričakuje velike udeležbe	odbor.
c „Stajerc" in župnik Ogrizek, ali spoznajte „Štajerca". „Stajerc" je v 14. Btev. dne 12. Juliia 1903 o župniku O. a lastnimi besedami podpisanega uSite-Ija Adamiča tako-le dobesedno potrdil, da ni žunnik ličitelja ob službo In kruh spravil: „To je resnico, dai sem jaz (učitelj Adamič) Rel prostovoljno v pokoj«

Stran
KUKHNSKI GOSPODAR,
25» decembra 1809.
Njegova (Ogrizekova) gorica želja pa, mene ob službo in pokojnino spraviti, se mu hvala Bogu, ni posrečila." Na te lastne učiteljeve besede je „Stajerc" pozabil, ko je lani v jesen in za božič ter letos maja ravno nasprotno trdil, vsled Česar, je prišlo djo tožbe. Po preloženi obravnavi je „Slovenski ¡Gospodar" „Štajerca" na njegovo lastno potrdilo opozoril, ker smo upali, vla se i)0 .„Stajerc" brez nadaljne sod ni j-ske pomoči poravnai. Pa „Stajerc" svojega velikega , obrekovanja ne poravna, ampaik imenuje v svoji 47. številki z dne 21. novembra t. 1. „Slovenskega Gospodarja" in župnika, da sta lažnjivca. — Na vse to opozorimo javnost in „Stajerčeve" bralce, da izprevi-dijo, kako strašno tepta „Stajerc" resnico, kako brezobzirno obrekuje duhovnika in kako neusmiljeno vodi na. kriva pota svoje bralce.
c Ponikva. Pretočeno nedeljo je ; priredil posl. Vrečko pri nas v gostilni g. Ošlak-a zborovanje, katerega se jo udeležilo lepo število zborovalcev,, zlasti posestnikov vinogradov. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen načelnik kmetijske podružnice g. Jurij ZJabukovšek, zapisnikarjem vrli kmet Ivan Brgjlez. G. predsednik srčno pozdravi zborovalce, zlasti pa g. deželnega poslanca, in mu podeli besedo. Deželni poslanec je v nad eno uro dolgem gpvjoru razložil prav poljudno in natanko bistvo novega vinskega davka; govoril je tudi o delovanju poslancev S. K. Z. v deželnem zboru, Zborovalci so z velikim zanimanjem sle-Iflili vsem njegovim izvajanjem. Zjelo so bili zfboroval-ci ogorčeni nad nakano finančnega ministra, ki namerava vino še bolj obdačiti in; tako zadati vinogradnikom smrtni udarec. Enako razburjenje se je pokazalo, ko je razlagal g. poslanec, kako nemška večina v deželnem zboru postopa proti slovenskim poslancem, Če spregovore v slovenskem jeziku par besed; odločno se jo zahtevalo, da naj neustrašeno stoje tudi za-naprej na braniku za slovenske pravice. Sprejele so se resolucije zoper vinski davek in zoper odprtje mej. Zahteva se, da prevzame država stroške za ljudsko šolo, da se gpspodarski (tečaji na mariborski sadjarski in vinarski šoli vršijo v slovenskem jeziku, in da se na Slovenskem povsod nastavljajo le slovenski in slovenščine popolnoma zmožni uradniki ter da se upelje v vseh uradih slovensko uraRlovanje. Ob koncu govora izrečejo zborovalci posebej zaupnico g. poslancu in tudi vsem poslancem S. K. Z.
o Šmarje pri Jelšah. {Zopet nova Šola.) Že se je mislilo, da je zmagala pravica, da se Je zahteva za zidanje nepotrebne nove šole opustila, kar bi bilo seveda najbolj pametno in pravično. (Toda prišlo je drugače. Se nikdar poprej ni bila tako odločna zahteva po zidanju nove šole, kakor ravino sedaj od višjih šolskih oblasti. Ne verjel bi Človek, da je kaj takega mogoče. Na tem mestu hočemo svetu pokazati, kaka krivica se godi s tem davkoplačevalcem in kakjo postopajo oblastva. Ko se je čutila potreba, razširiti Šolo, je, krajni šolski svet kupil lepo hišo od gospoda Vičerja za šolo. Predno se je sklenila pogodba, se je poklicala komisija, katera se je izrekla, da hiša popolnoma usti eza šolskim zahtevam, ter priporočala jo kupiti, kar je tudi kraijni šolski svet storil, in šolski pouk se je pričel takoj v tej hiši. Štiri leta pozneje je nek tukajšnji liberalni učitelj stuhtal, da bi se s kakim novim šolskim poslopjem s tujimi žulji EaJ lepo trg po'epšal in povečal. Res se mu je posrečilo s pomočjo učiteljev v okrajnem šolskem svetu, doseči, da je sklenil ta zidali novo šolo s pretvezo, da Vičerje-va hiša ne ustreza šolskim zahtevam. Krajni Šolski svet je odločno ugovarjal proti temu sklepu ter je šlo posebno odposlanstvo v Gradec, katero je izposlovalo od deželnega šolskega sveta, da je ta odredil komisijo, h kateri je poslal svojega zastopnika nadinženir-ja. da se še enkra,t pregleda omenjena hiSa. Ta komisija v družbi nad inženirja! se je izrekla zopet, da ustreza hiša popolnoma Šo^kim zahtevam, samo nekaj popravil jej je treba, katere je bil krajni Šolski svet voljan takoj izvršiti. Človek bi mislil, da se-dafl prekrižani vsi naklepi že omenjenega liberalnega učitelja. Pa temu ni tako. Naš takratni deželni po-slameo pete kurije, dr. Ploj, najbrž naprošen, je v Gradcu govoril) oblastim, da vse) tukajšnje ljudstvo želi novo šolo. Na podlagi teh poročil je deželni šolski svet zaukazal zidanje nove Šole. Na ljudsko prošnjo se je potem dr. Korošec mnogo trudil, da bi odvrnil to nesrečo od ljudstva, in res se mu je posrečilo, izposlovati pri deželnem Šolskem svetu, da je bil ta vo\jan, umakniti svoj ukaz, ako okrajni šolski svet ne bode tirjal nove 3ole. Na posebni listini se je s podpisi nadpolovična večina okrajnega Šolskega sveta izrekla proti zidanju nove Šole. Ko pa je okrajni glavar o tem zvedel, je takoj odredil, da se to vprašanje postavi pri seji okrajnega Šolskega svet li na dnevni red. To pot smo imeli pa nesrečo. Tačasni g. dekan šmarski in veleposestnik g. Gučar sta bila na bolniški postelji in se nista mfogla seje udeležiti. Tako so trije učitelji s pomočjo glavarjevega glasu zmagali proti drugim trem. ki niso bili za zidarje nove Šole, ter s tem naložili davkoplačevalcem 56.000 kron, kakor je piioralčfunjeno, da bode nova Šola stajlM. Za vsako stavbo, bodisi državno afli deželno, se mora prej potreba dokazati, potem se Šele denar dovoli, in vsak davkoplačevalec se lahko prepriča o tej potrebi. Z rito tudi Jludstvo tem potom zahteva od slavnega okrajnega Šolskega sveta in slavne komisije, da naznani, kateri razlogi so jo vodili do gori označenih sklepov. Najprej vam povemo, da vam ne verjamemo, ako nam rečete, da Vičerjeva hiša ne vstreza
šolskim zahtevam^ (Ako ste se dve komisiji izrekli, da
vstreza, zakaj bi vam pa mi verjeli, da ne vstreza, posebno, ker je bil pri drugi komisiji od deželnega šolskega sveta nadinženir, torej vaše nadoblasti zastopnik. Tudi vam ne verjamemo, ako rečete, da je sploh potreba šolo zidati Izmed « odbornikov okrajnega Šolskega sveta jih R ni čutilo te potrebe, in le trije učitelji so to Čutili, in še ti niso pravzaprav tega čutili, ampak čisto kaj drugega. Da so učiteljska čutila postala sklep, je bilo ojdvisno le od slučaja, da sta bila dva odbornika na bolniški postelji.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Gospod urednik! Ali veste kaj novega? Učitelj Kveder se bo oženil. Poleg ljudske šole poučuje že na obrtni šoli, in sčasoma nemara pride za učitelja na kmetijsko šolo. To tudi povsem zasluži. Kdo se trudi bolj ljudi spireobraSati in pridobivati za svobodomiselstvo, kakor neki človek, ki ga lahko vidiš ob nedeljah v krčmah hoditi od une mize do druge in ljudem vsiljevati svoje nazore, ki si jih je navlekel iz slabih knjig in Šel pridobivati na shod svobodomislecev v Ljubljano. Pa kako se zna prikupovati. Samo med je tistemu, ki ga >hoče posluša,tj. posebno pa mladim, neizjkuišfenim mladjeničem. žalibbže, da se dajo nekateri od njega zapeljati, katerim tudi spisuje razne govore za liberalne shode. G. Kveder, ali poznate tega človeka? Ki po krčmah uči, da je njegov praded orangu.tang, ki mu smrdi vse, kar je krščansko-katoliško in ki Je pred nekaj časa izrekel očitno te-le lepe beseide: Pereat fcaitoliSfco l >ralno društvo?! In so mu zapeljani mladeniči ploskali: Pereat, naj pogine? — Kaj se tako smukate okoli klerikalcev in jih lepo prosite, naj Vam prizaoiesejo in oblasti ne naznanijo? Pravite, da bi od tukaj radi prišli na kako drugo primerno mesto. Da bi se to ie kmalu zgodilo! Kako veselo bi bilo potem pri nas. Že naprej Vam želimo: Sre&no pot!
o Pova cerkev. Na 8 efanovo ta oj po večernicih bodo » sobi bralnega druUva predstavljali naSi mhdfirč! igroksz „Kmet Herod" z deklamacije. Prijatelji poltene zabave, prid te nas polastit z obilnim obiskom.
Odbor za ustanovitev šolska kuhanj« ? Mogiriu priredi v nedeljo dne 26. decembra v g Btilniških prostorih g Alojza Gorifisr v Libiji pri Mozirju ves«!ico s pra? zanimivim rspojed m Na dnevnem reda sc: predaja božičnega drere ca, srečalo* i dr Začetek ob 6. nri zvečer. Ker je čisti dobiček te vesel ce namenjen za ustanovite' Šolske kuhinje vabi se slavno cbčiuetvo, da se v irav velketa Stetilu vdeleži te veselice.
c Oorniigrsd. Inofcražeralno društro priredi na Štefanovo dne 26. decembra t, 1 v župnijskih prostorih v Gornjenuradu ob pol treh po poldne gledališko pr*dsta o Igral) ge bo: „Verna mladost in večna lepota", igroksz v treh dejanjih, in „Rdeči nosovi", burk» v enem dejanju. Videli boste <b'.eke iz starih rimskih č*sov, bengalični «genj. prikazni Igra „Vtčna mlad st in večna Irpoa" se g« d i (b časti pr.ga njanja kri stanov. Sedeii £0 v, st jiSdu 40 v, otroci iO v.
b Čebelarska p drožnica z* okraj IOzje iraa s<oj obČDi zbor v pond. 27. dec r-09 v Kozjem (b 10. tiri dipold&e.
c Br&slevče Pevuko društvo ima na Štefanovo ob 4 uri pop, v gostiln' g Franca Brivnik svoj XVII občni zb"r p > običajnem vspo-■ reda. Vabijo ss prav uljnino *si prijatelji petja k občanu zboru , Naše društvo je jedno najstarejših pe»skih (lr-ište* in oživa splošn. simpatije.
^gstmk
! mladinske organizacije.
Z. S. M.
Z S. K. S. Z. je zborovala tudi Z. S. M. Poročal je njen predsednik Zebot med drugim sledeče: Da si naredimo načrt za letošnje naše delovanje, sklicali smo dne 25. marca v Maribor mladeniče iz vsega Stajerja na posv.et. Razgovarjali smo se med seboj, poizvedeli smo, kje je še organizacija najbolj pomanjkljiva, določili shode in se tega načrta tudi kolikor mogoče držali. Šestnajst dobro obiskanih shodov smo priredili in še nismo mogli ¡nekaterim krajem Ostreči. T/i shodi, ki so nekake mladenič, e orožne vaje, so bili vedno v zvezi s službo bložjo, da smo takt» zadostili ne le narodni, ampak tudi naši verski dolžnosti. Število mladeniških. zvez je čez 25, a še vendar vse premalo. Vsaka župnija bi morala imeti mladeniško zvezo; in v tej zvezi naj se potem, če so le dani pogoji, ustanovi telovadni odsek „Orel." Takih odsekov je sedaj na Štajerskem 10, torej premalo, Liberalci so ustanovili Zvezo liberalne ndadine in jo imenovali napredno; toda dosedaj niso še ne enega naprednega koraka storili. Pravi napredek je le v naših vrstah. In da bo naša organizacija v vsakem oziru napredovala, naj vsak mladenič po svoji možnosti sodeluje. Vjsi za enega, eden za vse!
Pišece. Človeku se morajo od samega veselja oči iskriti, ko vidi toliko Število zavedne mladine v našem ^novoustanovljenem izobraževajlnefcn društvu. Da je naša mladina navdušena, to nam je pokazal
prekrasen ustanovni shod naše Dekliške zveze. Na sv. Štefana popoldne ob treh pa hoče tudi naša mladina poskusiti svojo srečo; zato bomo priredili šaljiv srečolov v prostorni dvorani g. Župana Iv. Kostevca, Vabimo tudi vas očete in matere, da poskusite svojo srečo. — Toda to še ni vse. Na novega leta si hočemo tudi mji fantje ustanoviti nov mladeniški odsek. Torej na svidenje fantje na ustanovnem shodu, ki se vrši po drugem sv. opravilu.
Drobtinice.
b Belgijski kralj Leopold II. jo dne 17. t. m za vedno zatisnil svoje oči. Že več let je bolehal na črevesnih boleznih. Dal se je operirati, a takoj po operaciji se je njegovo stanje poslabšalo. Kralj Leopold II. je bil i oročen z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Henrijeto, ld je umrla dne 19^ septembra 1902. Imel je ž njo tri hčerke: Lujizo, Štefanijo, bivšo avstrijsko prestolonaslednico, in Klementino. Za prestolonaslednika je določen sin njegovega brata grofa Filipa Flandernskega, princ Albert.
Najnovejše novice.
Državni ziior. V poljedelskem odseku se je dne 21. t. m. sklenil zakon za povzdigo živinpreje in nje prodajo. Določilo se je v to svrho 6,050,000 krom Potegoval se je ob tej priliki za svoje volilce tudi posl. Roškar. Natančneje poročilo sledi. — V podpornemj odseku se je oglasil dne 22. t, m. poslanec JRoškar z vso vnemo za vse na Sp, Štajerskem po toči, povod-nji in drugih uimah poškodovane. Zahteval je zadostne podpore potrebnim, in naglašal, da naj se kar naj-preje obvezno zavarovanje proti vsakterim ujmam sklene in uvede. — V razpravi pri drugem branju po-oblastilnega zakona za sklepanje trgovinskih pogodb, je govoril poslanec P i š e k v imenu Slovenskega kluba ter dokazoval, da bodo naši živinorejci trpeli veliko škodo, če se pooblaistilnj zakon sprejme, ker iz šitatistike je razvidno, da se iz Avstrije na Iieto (1908) 198.000 komadov živine izvozi ter ni potrebno meje odprati. Tudi je ožigosal vlado, da je podporo za po suši hudo prizadete odklonila in Še zdaj, ko so se poslanci K. Z. zopet počno potegovali, se je minimalna podpora kron 200.000 obljubila. Izjavil Je, da glasuje celi Slovenski klub proti.
Maribor. Katoliško gospejno društvo je dne 19. t. m. priredilo revnim otrokom božičnico pri čč. šolskih sestrah,. Obdarovanih je bilo 160 ubogih deklet z oblekb in obutalom. Obenem se je obhajal spomin na 7001etnico slovesnih redovnih obljub; sv, o. Frančiška. Deklice so proslavljale s petjem in deklamovanjem božično Dete in sv. o. Frančiška, prevzvišeni knez in škof pa so imeli prekrasen nagovor.
V Slivnici pri Mariboru je 23. t. m. zjutraj u-mrla gospa Cecilija Cabrol, rojena Hirti. N. v m. p.!
Cirkovee. Preteklo sredo se je od nas poslalo pismo v Maribor, a, kakor se nam poroča iz Maribora, še do danes ni tje prispelo. Slo se je za zborovanje, katero naj bi se vršilo v pondeljek, a govornik ni mogel priti, ker pisma ni dobil. Poštna olda-jalnica v Cirkovcah in poštni urad na Pragerskem naj preiskujeta,, kam je to pismo prišlo. V bodoče pa zahtevamo, da se take nerednosti opuste, ker se s tem škoduje dobri stvari in ljudstvo po nepotrebnem bega.	\
Opozarjamo slavno občinstvo, da bode otvoril g. dr. Josip Leskovar, večletni vojdja odvetniška pisarne g. dr. SusteršičE, meseca januarja odvetniško pisarno v Mariboru, gosposka ulica Štev. 15.
Frfedjiing oproščen. Friedjung in hrvaški poslanec Supilo sta se včeraj poravnala, nakar je porotno sodišče Friedjunga orrostilo.
Izid goriških volitev. Kandidat S. L. S. Zlobec je dobil 10.730 glasov, agrarec Vran 2358, liberalec Vrtovec 4079, socialist dr. Tuma 1218 gl'sov. Zlobec je dobil nad 3000 glasov več kot vsi nasprotniki.
Slovenci! Slovenke! Razširjajte „Slovenski Gospodar"!
Listnic uredništva.
Mala nedelja Osebnosti se I« iajSi iarovati. — Za prih'd'ijj §te'ilkc smo morali odoiiti: Mali nedelja, D rami je, 8top»ce, Gri e, Juršinci, Vel'č»re, T*anjkr.»e', Vit nje, Št. Jur i,b juž. žel., 8t Jiir «ib Taboru, 8v. Peter v Sav d 1, Zgor. Ponikva.
Lepa priloinost I Majhna in prav dobr> idoča trgovina zraven cerkve v prometnem kraju '-.e dk z i novim letom v najem. Naslov pri upravništvu.	1007
Ii6e se t; kg| prileten hlapec,
kateri mora bi'i v v»eb gos ol»r-1 skih delih izurjen, namreč pri iirini, na pnjja. pri treih in «možen vrtnarskega dela, ker je pri-taoran sam gt sp< darstvo peljati. Naslov ie isve v apravn fitvu
1008
Enpfm g stilno, kjer bi bilo posestvo zraven, da bi &e redila 1 krava in nekaj svinj, todi kupim bre* gostilne, pa v lepem rtvnen krsju in bliin cerkve, ali kol- dvora do 1000 kron. Kdor ima na prodaj, naj nasnanl Jan. Š»ag»n v Poljteaah.	692
Za božična m novoletna darila
priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albumov za slike, dopisnice in poezije. — Velika i/.ber božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. — Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic.
rva ilet>elo!	I^Ta drobno!
Goričar & Leskovšek, Celje.
O
lovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:
»p" angelu- Nova trgovina .m
z modnim In manufakturnim blagom
J. N. ŠOŠTARIČ 3i
Glavni trg štev. 19.
M. E. SEPEC
Grajski trg S MARIBOR Bnrgplatz 8«
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in p.edinega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (stofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
v velik! salcgl, ks5or laži matraee, divsnl, sirsžj« pagtelja ter
oglašala po nrjaii.fi ceni,
Ie?ošk« eetta S!. 10,
/¡feHbr, Tsflrtfris&vt resi* 4S
pipami« ?aža!i ssei« isvrstM domča *!ns t« sarjle in tople jeii.
Mer. Meti*
1000
Tovarna za aiinske izdelke


ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse z% Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
imiiiHM
xdeh>{e a parabei «feafi i* saj božji«, »«čisti g?sBs"stt gline	najbolj*® 'sdeike. kako;: pateatavac»
zarszno in fs&koTižtau drcgo streina epekoj cgs"3i2 ss zid n cbuke, dismise. rskoafcis- oprha, pldSše aa tlak, lončene itd. 50 naj nii ji seči.
šalogs tuli *	Ctmftti Niiai pri kaKeurfa S« ®sm&- :*.
1 1 in 11 nii'11 miln1 mu I.HIJM him ib 1 iiii i — r-	.....■«-»■n..»»»..««.,^
Tegetthoff-ova cesta štev. 21.
Največja zatopi 364 Največja zaloga!
mr 40, 50 ali 60 v -m®
v znamkah pošljite takoj in dobite 10 komadov krasnih razglednic (s cvetlicami, krajine, ljubeče, božične ah novoletne), kakrošne si želite. — V zalogi 100 000 komadov zato ZDižana cena.
Trgovina s papirjem
VILKO WEIXL, MARIBOR, Gornja Gosposka ulica 33.
Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča

\m
Berdajs Sofijin trg
9	~~~-—■
kot obveske nt božična drevesa, najnovejših vrst v velikanski izbiri, priporoča
============= nova slaščičarna-------
MIT ERIAN I LIC H. MARIBOR
mftimuuii;
Ca-rrnja Gosposka ulica štev. 38.
Naročila na razno pecivo za praznike se točno ter v popolno £ad0VGljn0St cenj. ob-činstvn izvršijo. — Za gospode trgovce posebno znižane cene. •••
Edina	steklarska
I
H
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledsl in okvirov %& pedebe. Prevzetje vseh steklarskih del pri eerkv&fe m privatnih stavbah. Najnižja cene — NajsoSidnejšs postrežba.
I^isa debelo — Na <3srolmo
Slavnsznu slovenskemu p. u. občin-dtvj nljadno naznanjam, da asm jtvoril v Mariboru, lolsSts ullea žtev. 2 nasproti kavarne ,Cedra!1
moderno urejeno biImso.
Isto priporočam vsem zavednim Slovesccm ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
I ¥ A N EERSLES, brivec.
Preklic
Zastonj y Celje!!
Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitey vožnje in bo-dem začssao, dokler ne bode
- -tam - ■ v-»»
pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdila čez plačane račune ali pa iste zneske daroval za sklad obmejnih Slovencev.
R. Stermecki,
narodni trgovec v Celju.
«roj i Is m w 33> j i 8

Ssst ipgotflna
Fr. Bureš,
oror, ečalar in zlatu
v BSariboru
Tigstthoffon cisti 81,
priporoča slavnemu občinstvu Bvojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, »čal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let
Tal popravki se toČB« :: hitro ixrril]o.
Spljst, Celovec :: in
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema sloge na knjižice is si tekoči raion ter je 8kre*teje po ¿istih
Stopanj* Ssa pršil »J a «pečice I» «se ^¡esa® wei s» osčaalla papir« jo-sr p® diievnem
OtiilaiSka glavaisa SS S,OOO.OOQ. — Besarvai fcafi S 3GO.OOO.
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
je največja slovanska zavarovalnica^
proti požara in življeniju.
Južnostajerska ltra.nilia.iea v Celju, v Narodnem domu
sprejema hranilne vlog® vsak dslavsik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrostoje po iilrl »tSatotti« ter pripisuje obresti vsakega pol ista h kapitala. Esatal flavak plačuje Šraailaica sama ter g M ne adtegaSe viagaSeljoa. Za varnost vlog jamčijo okraji: Serspgraa, Ssvnica, Saarla, Ssštanj ln Vraaska la mernta saklada, katera -"«inašata vž« nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote
t obžaicoristne io dobrodelna nameae za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.030 S, za napravo potov 1500 S, različnim učaim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šol, podpore različnim
požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.0
Slovenci, poslužujte se
A 2.400 S, za »0 E.
for ^rAlnlf*** pfl n»l»8«n|n svajega denarja ali kaflar nalagate denar za Mladoletne ali
jUži1iJ3£aj9r5i(9 lirdfHiniGa Taravance in sthisTi|te pri	hranilnim
sodiščih, fla sa nsloSl denar za Mladoletne la rarmnoe likljnčno le v |U2lltl»l«JBro!\U liralllllllUU.
Za bfeaplažno dopoiiljatsv denarja so položnice c. kr. poStnohraoilničnega računa 8t. 18.818 VBakemn na razpolago.
Ze cela zimska sbleka
s podlogoj za ženske
w 6 ICmbi -^m pu Druikovieu
g
snt V slov» bistriškem okraju
se vsaki vabi k naknpovanju vsakovrstnih reči v trgovino :: ::
Fšniervga
pri farsi cerkvi v Slov. Bistrici.
Oa Vam ponudi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo nizki ceni. V zalogi ima tudi novo Ž8 prepričano najmočnejše redilno sredstvo z» svinje „Lucullus". — Kartelnovo klsjno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, orodje, poBodo, barvo, steklo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, suhe gobe, vinski ksmei), maslo, jajce itd.
trgovina s špec. blagom, ? barvam! In dež, pridelki.
Celje, Opašk» cesta.
Kupujem po najvišji dnevni eeni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Opozarjam ži vinorejee na „Lucullus", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zalogi na drobno in debelo po najnižji coni.	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ravnikar«
Kemična pralmcg cblek
H. ¥olk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, koiu-hovin, rokavic itd. Lišpa cd oblek ni treba odstraniti. Edini
slovenski ¿avod te vrste. Nahlralnica v Marlborn pri J. Tezjsk, kroja5, Šolska nllca 4.
I^rt^t Rokavice zi zima in veselice, naramnica, irhaste hlačs itd. le domačega izdelovanja
__ * kupujete najboljše pri Franeii Podgoriek, rokavičar in bandažist Maribor,
Grajska ulica 7. Špeeijalist 2a kilne pase, pokončne držaje, umetne noge in roke,
varne stroje proti sktivljeaju trupla i. t. d. — V zalogi so tudi rasni predmeti za postrežbo bolnikov.
Izdelovanje dobro!	Cene nizke!
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelka. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo : na drobno. — Nizke cene : točna postrežba,
«WB* Olje *
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
„CROATIA
ožina hrvažka saTarovalalea, osnovana od ahčltte svobodnega in fcr. glav, tseata Zagreba
,8BG&TIA', osnovana na temelja vzajemnosti, sprejema v zavarovanje
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva
proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine VBake vrste: hišo, gospodarska poslopji, tvoraice, laiine itd. ter premičnine, kakor: tsišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako egcdnlh pogojih In clikih cenah.
7it, pojasnila dajo: Psdrninlsa ,GR0ATIA' T TVstu, Borna it. 1.
borovska tovarna orožja peter Wernl&
družba s omejeno zavezo v Borovljah vKoro ko).
dobijo zelo po nizki ceni vse šolske in pisarniške potrebščine v trgovini Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Dijaki
Čitampilje
la kavčuka se dobijo t tiskarni sv. Cirila r Maribora.
Priloga k Slovenskemu Gospodarju. JEMu
Kil Tiskarna sv. Cirila	Kjjjj
SflS	v MARIBORU	HK
KJE priporoča za trgovce:	SE
HK cenike, okrožnice, letake,	HK
lepake, račune, pisma, kn-
¡ESI verte i naslovom, dopis-	¡jlJK ^jj :: niče i. t. d. .:
loooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooog
Priporočamo našim gospodinjam pravi	}(0V: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne. '	g
Bi. Zaga U, T1161, 6:9 I. V.	¿¡f
iooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
ABLER"?
je izdelek pisalnega stroja prve vrste, takoj vidna pisava, samo 30 tipk, 90 črk, ki dajo zopet nad 100 pismenk. Vrste so zajamčeno ravne. Prebije 20 kopij.	~

Najvišja izpopolnitev!	okoli 50.000 v rabi! Brez vsake konkurence
Zastopnik: Robert F u c h s, Maribor, v trgovini z blagom H. J. Tarad.
Ivan Schindler, Dunaj lli/,
Srdbergstras@e IS
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice z& sadje in grozdje, škro pilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje,čie-tilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd., postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni. Kose za slamoreznice ii prima jekla po izdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke zs vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih vin, mlin za dišave, kavo, itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, stebereke tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za klučavničaije, kovače, klepaije, sedlarje, plesk&ije, vse pod dolgoletnim jamstvom po j najugodnejših plačilnih pogojih ;
da
tndi na obroke!
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in pošt. prosto. Dopisuje se tudi v slov. jeziku Prekup^l In agentje zaželjenl. Piše naj se naravnost:
Ivan Schindler, Dunaj III/! 296	Brdbergstrasse 12.
Novo! Čifaj! Pozor kmetice in dekleta!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rsst las in da lasje postanejo gosti 964	in dolgi, to je:
Rastolšt.IL
Odstranjuje prhljaj na glavi in vsako kožno bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončka K 5'-. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom:
Lekarna uri Sy. Trojici, Doljni MiHoljac 250, Slavonija.
Naznanilo.
C. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Celju dovolilo
549/9
je dne 9. decembra 1909 št
cijo „Kmetijske zadruge"
Gen. I 276 raZPU8t ifl likvida' vknjižene zadruge z omejenim
poroštvom v Slovenj gradcu.
Likvidator je gosp. Jakob Vrečko v Slovenjgradcn in njegov namestnik Franc Verdnik v Smartnem.
Upniki zadruge se poživljajo, da se do 1. febr. 1910 pri likvidatorju oglase.	997
AMERIKA
Kdor se za
AMERIKO
zanima,
dobi ta zahtevo
brezplačno pojasnilo o naj-bojjšesn prevažanju r Ameriko
Cesarski parniki
Cesar Viljem II ... . 215 metrov dolg. Prestolonaslednik Cecilija 215 „ „ Prestolonaslednik Viljem 202 „ „ Cesar Viljem Veliki ... 198 „ „ vozijo v 6—7 dneh iz Bremena do New-Jorka.
Odhoii v torek.
Cesarski parniki vozijo sam3 od Bremena, kdor torej hoče b cesar-parnikom potovati, lahko prosto brez ovir potuje, nihče nima pravice tega prepovedati. Vsak ima svojo prosto voljo, da se za svoj denar pelje, kamor se hoče.
F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30.
Prevažanje!potnikov iz Bremena v Ameriko, Avstralijo, Afriko.
Najnižje cene.	ips§r Dobra postrežba.
Izvrstni molitvenih

so:
Herg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Miišiie bukrice „ 3 — Venec snetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . . „—-40 Sv. Opravilo . . . „ 135
Vsi ti molitvenlki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne sv. Ciriia
= v Mariboru. =
¡t
Vsem mojim velecenj. dobrotnikom, naročnikom, znancem in prijateljem želim
srečno Novo leto.
Ob enem se priporočam vsem, naj mi blagovolijo to sedanje zaupanje tudi za naprej ohraniti. — Z odličnim spoštovanjem
Iv. Soje, kipar Vitanje.
1C03
Naznanilo.
Vsem vinogradnikom naznanjam, da imam na prodaj cepljene trte in sicer: laški rilček, šipon, žlahtnino (Gut-edel), beli burgundec, silvanec in kapčina. — Cena I. vrste 12 K 100 kom., II. vrste 5 K 100 kom. — Divjaki Rip. portalis 3 K 100 kcm. — Oglasiti se je, dokler bo kaj zaloge, pri francu Slodnjak, trtnar pri Sr. Lovrencu v Slov. gor , pošta: Juršinci pri pfujtf.	959
Slovenec Konrad Skaza,
v St. Ulrich, Qröden,
¿glavnica ta vsa cerkvena dela
THr-ot
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanski ssloga bv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj bi iiraiiko. Postrežba solidna in hitra.	881
topljene trte
B
Najboljše kakovosti imam na prodaj. Sorte so:	958 Silvaner Beli Burgunder Velki Riesling Muskateler
vse cepljeno na rip. Portalis. I. vrsta 100 kom. 12 kron. Trte se bodo le spomladi izkapale zaradi zdravili in svežih korenin. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri:
Francu Vnuk
posestnik v Saknša-ku p. Jnršinci-Ptnj.
Kaj je levograf ?
Levograf je najboljši pomnoževalni aparat ; on ima pred vsemi drugimi sličnimi aparati to prednost, da se zbriše pisava iz njega tako lahko kakor kreda raz table.
Ceniki zastonj; vzorni aparati v poskus na razpolago. Plačuje se lahko tudi na obroke. Dobiva se samo pri	1000
linauer & C©., Sv. Jakob v Slov. gor.
Novo! 964 Citaj! Pozor kmetje in fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je:
Rastol št, L
Deluje, da brke in brada postanejo gosti in dolgi, odstranja prhljaj in vsako drugo kožno bolezen z glav e. Naroči najsi vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K 3 t0, 2 lončka K 5 —. Pošilja se po poštnem povzetja ali če se pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom:
Lekarna pri Sy. Trojici, Doljni Mihoijac 250, Slavonija.
Pojasnila o inseratili daje
sprarništvo «amo tistim, ki prilogo vprašanju znamko xa i	10 vinarjev.
Cntftrigska «tevilke»
Du 18. decembra 1909.
Tret 72 37 18 21 3
Lin« 55 42 62 32 48
Mala kila s B&dnim vrtom in eno 'njivo v lepi »asi Libeliče ua Eo- ; roškem tik farne cerkve, dve sobi, kohij», kleti, svinjskim in krav- | jim hlevom na prodaj Posebno pri- i merno za kakega rokodelca Cena 2800 K; več se iive pri lastnika Pet« Ring, Libeliče, KoroSko. 917
Trt]« ca prodaj, mosler, muška-teler, gntedel, sylvaner, burgonder, beli riesling, traminer, portugi er, ranfsl, vse na portalis cepljeno; eepljeske stanejo 1C0 komadov
11 K m 100(00 korenjakov por-
I
Trgovci poior I V najem se da
dobro idoča trgovina ne daleč od Maribora na veselem kraja blizu cerkve. Konkurenta se ni bati se lehko prevzame nekaj obrti špe cerijske kakor galanterijske reči vse po najnižji ceni. Odda se zaradi družbinskih razmer. Kje, se izve v upr&vništvu.	956
Halo posestvo, ki je primerno za kakega rokodelca, blizu farne ctr-kve, šole >n mesta Ptuj, se takoj preda. Posestvo meri 2 orala Cena je 2SCO kron. Vpraša se ust-ineno ali pismeno pri Andrfju Imenšek na Gornjem brega pri Ptuju štv. 19.	982
Lepa hiša se takoj odda v W>lden-rainergasse štv. 14 v Maribora, ^r i Okna na sodnijsko ulico. Parterre, 9 komadov korenjakom sta- Vpraša se pri hišni šte-w 3 K. Janez Verbnjak, posest- ? ^ , £ 979 Bik-1 rt ri ar. Breg, Ptuj.	916 i ...______
Vsak dan 10-20 E zasluži
vsak brez truda in brez predznanj». Pošljite takoj svoj naslov na: Scb»echter, Dunaj 104, Postfach 46.	936
Ha prodaj je malo posestvo, obstoječe z lepo zidane hiše. kozolec in nekaj čez dva orala, njiv in travnika, ca zelo prijaznem kraju, ter 3 minuti od župne cerkve, ™naj vasi novoeerkovšfce, pripravno za vsakega gospoda (pensijo-nista) obrtni ks ali rokodelca. Cena
Suhe brezdimne hruške kilogram po a8 vm. — Sladek lavantlnski
hrušo eo liter po Ii v n razpošilja Schmelzofen, pošta Wolfsberg Koroško.	972
T Ormožu prodata Jožef in Marija Ltšič posestvo, obst> ječe iz poslopja, dobro obdelanih njiv, sadovnjaka in gozda.	977
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 19G6: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne io rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. Serravall^
Trieste-Barcola«
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 2 60 in po 446	1 1 i K 4-80.
K
►f
Našim rodbinam priporočamo
Mol ins ko cikorijo.
290
►t ►I ►i K

je tukaj, toraj glasno kličem, pridite vsi nakupit za zimo mnogovrstnega manufaktnrnega blaga, trpežno in po ceni, kakor malokje, se dobi samo pri
Valentinu Gorenšek,
trgovec na FRA.NKOLOVEM, p.: VOJNIK.
81»
Trsje na prodaj: Bilvaner, gntedel, rjevma, velšr zling, cepljeno na p< rtil.s in solon is, cena .00 kom. 14 K. Anton Turin, Globoko, p: j« 7000 K. Naslov lastnika je: j 8tudenice pri Poljčanah. 993
Karo! Masti ak, poBe3tnik na Straži -------.-----
občina Novacerkev pr; Celju. 941 j Na prodaj imam 6 hI lastnega in
___dobrega vin», ki ga dam po 24
Lep travnik, pet oralov ve- \ *1D- l>ter. Apolonija Hudina, po-lik, tik ob državni cesti blizu i S88tnica * Gradisžl na Bizeljskem
Fr&roa proda pod ugodnimi :___
pogoji cLr. R Pipnš, Maribor. \ Proda se lepa zidana biša s tre-
952 mi šotami, kuhinjo ia tri kleti, --------------- I hlev. sadoaosn.k, vrt, na zelo prijaznem kr&ju eno uro od Maribo ra. Naslov v npravništvu. 696
Defel», stara 20 let, želi stopiti v službo za 4 rešene, psi taki družini, kjer bi imela priložnost se učiti kuhati in likati. Naslov v upravništ?u tega liBta. 995
Mi podpisani svarimo vsakega, Frideriku Horvatiču iz Bučečovec, na katero koli ime ' njegove rodbine, denar ali kako drugo blago izposojevati, ker mi za njim nismo pla- • čevalci.
V Bučečovcih, dne 7. grudna 1909. Rodbina (rubina, Horvati fi, Farkaš.
Ceno p&sie3jn@ perje.
974
Priden, pošten krejaški učeuec
ae takoj sprejme pri gosp. Franc Kosecafey, Tegetthoff o >a ulica št 24 v Mariboru.	950
V H>!vi vasi pri Mariboru na Sp. Radvanski ce-ti št. 21 je pusest-V0, ki obsega 1 oral njive, vrt, hiš» s tremi sobami, 2 kuhinjami, 1- kletjo, te proda. Natančneje prve hišni gospodar.	951
Klad raiursU pomočnik iz dežele sp sprejmi pri J-?. Vogrinee v Zg r Hajdini št. 85 pri Ptuju.
962
üaznanif
1 feg «i>ega taljenega K !■—. po. aois;*» ft S'80. belega K 4 — prtrn»
r-ja mehkega kakor pnh K S1—, velaprima uglajenega najboljše iivv 8'—, mehkega perja (paha) sivega K S-—, belega K 10---, pranega inha K 12* oii 5 k? n&prei jjoSrnfm Drn»'''
Narejene postelje
ta goBtoMieg&. i ieeegi, aiucuoK», maonos« aH oeiega inidu (r.aokinj;»,) pernica, velikost 170 X116 cm a čvema ifflavaicama-, ts dre 80X58 m» •»dosti napolnjeno, i novim, sivim očliienini, koiatiir ia stanovitni» perjem K 16'—, napo! maha K SO'—, mah* K S4 psrnKi samo W («•
14-—	«Klavnic* ff 8' - S"50. 4-— pernice 180 cm)(l40 cm velike K
15-—,	18-—, SO'- -, »glavnice 90 x 70 ali 80x^8 cm, K 4-50, 5'—, 5'SO, Maline iz gradla 180-(-ll6 cm K 13'—, K 16-— raipoiilja po povzetju, ua-S47 auten). oč 8L 10. naprsl poitnine nro»5-._
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50 000 trt na prodaj, kakor najimenitnejše sorte nmškateler, sylvaner, bur-gtmder, beli mosler, žbhtnina redeča in bala, purtngiser, tra-miner. vse na Rip portalis cepljeno ; trte so dobro zaraščene ¡n vkoreninjene in 40.000 korenjakov Rip. porralis. Cep'jenke stanejo 100 kcmudov li K, "horenjaki 100 komadev 3 K. Tudi drevesa se dobijo. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge.
Anton ZasiraerleSf, posestnik in trtnar ICisniža,
Piul
M
'j
;«! HoČe¥ar»Cei|e
¡ Glavni trg te. Í0.
933
Milo posestvo v Savinjski dolini ji se pj ni?.ki etni proda. Obstoji iz | malega mirna iz gospodarskega ' poslopja, isadoniisuega vrta, trav- i nibe, goše )n štirih njiv. akupna *. cena je K 900J'— in se tudi po- « sestvo na drobno proda. Več se j
-----———------- izve pri Mat ji Turcšek, posestniku 5
Andrej Hasnar v Zg. Kungoti pri v Založah, pošta Polzelft. 988 !
Mariboru, proda svoje posestvo, ; —- j
vsega skupsj 14 oralov, obstoječe Prod« se enonadstropna lepa zi- 1 iz travniki v okoli 5 oralov, drugo J—	-- c --•-—5
gozd, nj ve in padonosnik. vse v I. razredu. Prodajo se tudi posebej sjiiao trsu n ki. Celo p' sest t o s poslopjem vred za 11000 K.
955
?roda ali tadi v najem se da hi- i ša (vila) pri Ljubljani, v isti nahaja se dobro idoča trgovina, ter jako ugoden kraj za predajo vina na debslo. Odda se le spretnemu trgotcu. Pojasnila dr J. Bevc, gostilničar t Ljubljani. 961
Posestvo se proda blizu državne ceste z novim trsjun, s hišnim in kmetijskim poslopjem v dobrem atinju. 7 o.&lov zemljišča, za 5200 kron. Posle restsnte št 25l», F. P. Pran kolu v o, Vojnik.	960
IŠ6ea akušenega kurjača za mali parni štr. j; prednost <majo t'ezni, slnžba stalna, prosi se za, pritožbo spričeval M. D. 180 postrestance Idrija, Kranjsko.	985
Pot gr.itični aparat v dobrem stanju format 18x24, taai 2x16 z obiektivom iz inozemske tsriike ▼ Mitve di na Saškem aparat eitri rapid Nr. S, ki je sam veljal 64 bron, se vse skupaj tudi št&tiv, z dvema dvostranskima ka setcica samo zavoljo premembe stanu po ceni proda. Kje, pove upravništvo.	970
Zaradi selitve v večje mesto se proda, dobro idoča pekarija, 23 '/t orala zemljišča, vse moderno ure-jeuo io brtz konk arene«. Razpeča m na dan za 100 - 140 k Proda se vse stoječe in ležeče za 22 ti-•oč K. Potrebno plačilo znaša 7000 do 8000 K Vpraša naj se pii g. Simona Bergbaus, pekarski mojster v Gornji Polskavi pri Pra gerskem (otajersko).	975
Ktteri ima 20 K, lahko zasluži na d»n 6 do 6 K in to brez vsa kega velikega truda in znanosti. Po<lje naj hitro naslov na I An-derlnh, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah.	973
dana hiša obstoječa iz 5 sobami, 2 obokane kleti, 2 kuhinje, zraven svitski hlevi, lep vinograd, le^a njiva, tik glavne ceste, 5 miuut od farno cork»e in '/« nre od železniške postaje, vse v dobn m stanju zraven hiie vrt, se proda pod zelo ugodnimi pogoji; cena je 8000 K. Vpraša se pri Janezu Švagan v
L
SI
Poijčauah.
988 |
Piod* se posestvo obs oječe iz le-	f
pe zidane hiše, goveji in svmski	(
hlsvi, obokana kitt, vinograd zra-	i
ven hiše, lapa njiva, sadonoBnik in	j
travišče. kjer se redi labko 2 kravi,	;
in log; celo posestvo skupaj se pro-	j
da z letošnjim pridelkom vred za	i
40 0 K. Proda se tadi brez pii-	j
delka za ceno 36'H> K Pose«tvj	j
je pol brtžno. Nsslov: Jan. Š a-	'
gan v Poljčanah.	9tf0 i
--j
Proda se vinograd, zidana klet in travišče pod hišo, ter nekaj zemlje za s»inje rediti, poletu se tudi krava rt dt in meri vse skupaj biizu 3 or»le. Proda Be po zelo ugodni ceni 1200 K. Vknjiž-no ostane j 800 K vsaki lahko kupi, kdor i ima veselje do vinograda. Vpraša se pri Jan. ovagan v Poljean»h.
991
Prva štajerska
trsnicarska zadruga
pošta (Juršinci pri Ptuju)
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah.
■^mr Letos so znižane cene. m
Ceniki so brezplačno na razpolago.	^

|-fTF
Priporoča sa napravo domske pijača posebno dobro pripravo ali t?arino, tadi za vsa vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrska salaiaa, kave 1 kg od 8 K naprej, rogatako in radajnsko kisla
vodo, galioo, žveplo in rafije.	180
m dobro in solidno postrežbo.
v
Zveplenokisli
amoniak
Averikanskih trt ključe (podla go) na cepljenje želi kupiti več tisoč I štajerska trsničarska zadruga pošta Juršiaci pri Ptuj u, kateri se naj pismeno ponudbe takoj dopo41 jejo.	988
Zdrave delavke in tudi delavci dobi. o v tovarni za vžigalice v Rušah pri M»riboru trajno delo in tudi prosto stanovanje. 1002
PoiUbtijene trte, dobro zarašče-n« in bogato ukereničene: i urgun der, beli in mali rizling, gutedel, Bilvaner, traminer, mosler, pertu-gieer, veltbner, muSk.telvr in ru-lender Cene po dogovi ru Dobijo se pri P. 8rebre, Maribor, Tegett-hcffova cesta 23	1004
Sosestvo blizu farne cerkve pri
t. Janiu na Dra>»kem p- l u se proda. Je ntva ziden» hiša in gospodarsko poslopje, vse novo in pristrani Sestoji iz 5 oralov o-rane zemlje, vrt z- zelišče, mlad sadni vrt, na lepi leg, priue>no z» gof-tilno ali trgovino mvšaoe.a blaga Cena Hf-00 K. Vknjižen-ga dolga je 1200 K. Manjš etno pove lustuik Franc Drobnič v T«r-ničah, p. šta R«če.	999
X X X X X X X X X K
z vsemi okraski se dobijo
y trgovini Tiskarne sy. Cirila
in sicer ja 3 krone vse sledeče reči: 1 papirnate jaslice, mali svečniki, zlate in srebrne niti, zlate pene in šumeče zlato, angeljci in pastirci z ovcami. Plačate iahko v poštnih znamkah. Na naročila bres plačila se ne ozira.
XXX!
X X X X X X X X X X X
(amonijev sulfat)
vsebuje 20 6 do 21 oitatotkov dušika in ga je up rahljati kot gnojilo k vsaki rastlini. K ozimini je gnojiti že jeseni četrtino do tretjine vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi, ali pa je po-abiti vso množ no za p očesno gnojenje v zgodnji spomladi
75 kg amonijevega sulfata učinkuje ravno toliko, kakor 100 kg čilskega so-litra. Amonijev sulfat ne sprijemlje prsti, zabranjuje razne rastlinske bolezni, kakor n. pr. jja itd. in prepreči poleganje žita.
Dušik je v amonijevem sulfata csneji, kakor v čilskem solitrn, io vporabljenje sulfata pomenja torej velika prihranitev za kmetovalca.
Žveplenokisli amonijak, kakor vse ▼rste zajamčenih gnojil prodaja
P. Majdič, ,Merkur4
trgovina z
žeieznlno In skiml sfrojl.
pcljedell-
833
oooooooooo
Kapljice za želodčni krč: J*» "tekleoic»s»■»»50 Žganje proti trganjn: : J^l^rcT^
Steckenpferd-
milo z liiijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegami
Miíl
mestna lekapna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 825
Dobiva ie poTtodi.
IBS
Ru.
03228998
Scodmešlaiersla lin
registrovana zadruga z neomsjeno zaveza
SsgST Stolna ulica šf. II (med glavnini trgom in stolno cerkvijo).
flrantine vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4V». Obresti ne pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-etovanje kaj prekinilo. Za ralaganje po pošti so poštno hranilne položnice na ratpolstgc (šek konto 97.078). Rentai davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 45/«0/., na vknjižbo sploh po 5*/», na vknjiibo in poroštvo po 5 7,% in na osebni kredit po 6*/». Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzeme posojilnica v svojo !a->t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka pia&i le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvaemši praznik«. — V uradnih nrah se sprejema is odplačuje denar.
pojasnita se dajejo
in pročnje sprejemajo v*ak. delavnik cd 8.—12.
dopoldne ia od 2.-6 dopoldne.	6
I"»»ojiinirn t».h tudi nn rncpslujs«) ilamate hrnulln« n«blr»ln!U«.
nmr Zastonj!
dobi polegstoječi
gramofon
oz. krasen foncjjrif, kdor naroči 30 velikih plošč po 4 K, ozir. 15 Edisonovih valjarjev po 1 K 50 v. Ako ne verjamete, blagovolite poskusiti Na razpolago so tudi vsakovrstni najboljši gramofoni od 28 K naprej in fonografi že od 7 K naprej ter najlepše dvostranske plošče od 3 K do 9 K v vseh jezikih. Kdor kupi 6 velikih plošč, dobi eno enako povrh Z3St nj. NOVO: gramofonske plošče v obliki raz i ednic. Stare in strte plošče se po najvišji ceni zamenjajo. Priporočamo nadalje krasne orkest-rijone in električne klavirje od 530 K do 20.000 K. Plačuje se lahko tudi na obroke. Ceniki zastonj. Tako ugodno se kupi samo pri:
Zinauei* & Cc$.f
Sv. Jakob v Slov. gor.
Priznalna p sma na raz; olago.
Najlepše božično darilo!
,Imperator1 - večni ogenj.
afiSP''' ■p
Najboljše liadoaegtiio za žveplen-ke. Ei pritisk in ogenj je tukaj. K'mtd stane samo 2 K 90 vin; 3 komadi 8 K 40 h; 10 komadov 26 K. Kdor pošlje 3 K naprej se ma pošlje franko, drugače po povzetju Navadilo priloženo. Tako po ceni «e dobila samo pri: Zi-nauer & Ca. Sv. Jakab v Slov. gor. Preprodajalci se išlejo. £40
»»a»®«® »uraattKJseftOife.
Štefan Kaufm
trgovec s želestpMi
» HLoaIJS «.»>»» t,
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih „ nagrobnih križev po
jako nizki ceni.
Prodaja vinskih sodov.
Rabljene od K 490 naprej Nove „ „ 9 —
»*
po 100 litrov od
S. Radan-a : Zagreb,
G-ajeva ulica i5.
91S
rvvvvvTTvvv
i
K
K
X

■V
Zenitna ponudba.
Kladi mojster z dobrim dobrim ebrtom bi se rad seznanil v svrhi ženine z deklico, ki ima tndi nekaj premoženja. Pisma se vrnejo. — Nasl«v: F. R , ^ d-gona, poste restante. i 0.1
K
S
X
K K

V.
zjava
Johan Doki v Slavšini obžaluje vse žalitve katere sem izrekel proli Alojzija Rižnar v Slavšini hiš. šiv. 52, ker so bile moje besede neresnične, ioo«
Dalmatinska
trgovina z vinom
V nobeni t« dbini ne sme manjkat po ziaii ki.p ca doftrpga vina. Dobro, pris>no d.ilm*tnko vino odstrani mr^l no, pie
hlajenje, mulokrviost io dri ge bolezui Tii bta Etaro pritto' ddm iin-Vo vir se d» izvrstno uporabiti k čaju in kuhano.
Ponarejanja, ki se dajo dokazati, se obdarijo s 1000 kronami.
Redka priložnost.
En" velika, zelo dobro idoča gostilna ob državni cesti v Slov. B'str ci na zelo prometnem prostoru z velikim pol-ijem in vso opravo se takoj zavoljo preselitve iz preste roke proda.
Kovačija, v dobrem prometnem kraju na ria boljšem pro toru ob glavni cesti se takoj zavoljo družinskih razmer proda.
Zelo dobro idoea pekarija z gostilno in 2l/t orala polja z vso opravo, 3 vozi, 2 konja itd. ob državni c^-sti na p*oroe nem kraja brez vsako kenkurence, dnevni doh dek 100 do 140 kron, se takoj zavoljo borzni iz proste roke pro la Potrebni kapital je 7 do 8000 kron.
Gostilna s t-govino in novozidano hišo ob glavni cesti se takoj zavoljo družinskih razmer proda, potrebni kapital samo 1000 do 2000 kron
Eoo prav lepo 3J oralov velik» posestvo z lepim sadonos-ni ouj, njivami, travn ki, gozdom novim poslopjem, vso opravo, 6 g'av goveje živine, 18 svinj, 3 voze. 4 ¡luge, 15 sodov, seno, slamo in drogo gospodarsko opravo, eno uio od Maribora, četrt ure od firne cerkva in državne ceste oddaljeno, se takoj zavoljo urf selitve za 230' 0 K proda.
Vne natančneje o zgornjih posestvih pove Prane Peteline „Rotenhof", Zgor. Poljsk&va pri Pregarskun 981
I
laznanilo
m
Posestnikom vinogradov naznanjam, da imam letošnjo jesen in prihodnjo spomlad več tisoč na suho c« pijenih trt na prodaj in sicer: šipon, laški rizling, silvanee, žlahtnino belo in rudečo in muškat Trte so dooro zapičene in dobro v koreni njer.e in od toče nepoškodovane. C^na je 100 kom. I. vrste 12 kron. ako se odvzamejo v jeseni. Naročila za te trte «prejemam do konca novembra t. 1.
Oglasiti se je pri frsneu fl\uriiposestnik» ln trtnarjn v Senftakn, Sv Lovrenc v Slov. gor., pošta: Jurslncl pri piuju.
8«9
Mladenko,
ki želi postati samostojna gosoodinja na posestvu, želi tem potom spoznati mladenič, samostojen gospodar. Ponudbe s sliko, ki se precej vrrs, izvoli naj se nasloviti: Trg št. 22, Poste rest&nte Celje.
Stroga tajnost zajamčena.	978
Išče se
a j e mi ml a.
za „Narodni dom" v Velik^vcu na E^oroškem.
Najemnik mora biti zmožen slovenščine in nemščine in mo-
---- ra biti na vsak način tudi mesar. Gostilna in mesarija
t^ma^ fcififff ^ ffitfUrf 'iHMf 16 MfljlT fll aHM Je najboljša v celein mesta Z^lasiti seje treba, kakor fii-S^Es^Sisi^i 410 le n,0goie' Ve6 p0ve »Hfani!nica in posojilnica^ v Ve-
ro/or! Slovensko podjetje! 1'uzor!
Slavnemu občinstvu se priporoča due ll febr 19(19 n» novo otvorjena manafaktnrna trgovina	116
^rod-aja sa.ms:
mtmmmtmt
^niiic Soiivaii.slri Cepljene trte
Vdova Franca Cvitanič
MARIBOR, Burggasse 20. 9(9
* stari Semvanovi hiši na M«stn«m trgn 22 ♦ LJUHI..I A ^ I
najboljše kakovosti, vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni:
Trsoicarska zadruga Sv.Bolfenk p"
Ceniki brezplačno. — Opozarjamo na našo špecijaliteto: Mnškatni silvanec:	926

TUk tlatam «v. Cirila » a.ir!»«