NA 
RAJŽO GRE... 
STR. 4 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 12. julija 2007 • Leto XVII, št. 28 

Ljubljana: VII. vseslovensko srečanje v Državnem zboru 

SLOVENCI V ZAMEJSTVU – DEL SLOVENSKEGA NARODA 

Na VII. vseslovensko srečanje v 

pisatelj Boris Pahor. Največ po-Državnem zboru minuli četrtek 
zornosti je namenil oceni, da so prišli Slovenci z vseh koncev 
v Sloveniji ne poznajo resničsveta in celotnega zamejskega 
nega položaja Slovencev v soprostora. Porabske Slovence so 
sednjih državah, čeprav »smo zastopali predsednik Državne 
del slovenskega naroda.« Da bi slovenske samouprave Martin 
v Sloveniji spoznali položaj Slo-Ropoš, predsednik Zveze Sloven
vencev v sosednjih državah, se cev Jože Hirnök in raziskovalka 
morajo o tem učiti v šolah, tudi na Inštitutu za narodnostna 
na univerzi. Učenje mora ob vprašanja dr. Katarina Munda 
splošnem zajeti tudi konkretne Hirnök. Pridružil se jim je novi 
teme in podrobnosti, zakaj ima, slovenski generalni konzul v 
denimo, Trst slovenske šole, ali Monoštru mag. Drago Šiftar. 
»vsi vemo za fojbe, le redki pa, Za prijeten uvod so nastopili 
zakaj so nastale.« Drugo je podijaki slovenske sobotne sred
dročje kulture, sledijo mediji nje šole iz Argentine – Buenos 
(o tem več in podrobneje v Airesa. Zelo doživeto so se pred
prihodnji številki) in skrb za stavili z recitalom na temo Mar
slovenske knjige, zlasti za potina Krpana. Pripoved dijakov 
natis tistih, ki so razprodane, je bila v lepi slovenski besedi, 
njihova vsebina pa je povezana čeprav so nekajdesettisoč kilo
s pomembnimi dogodki v zametrov oddaljeni od domovine 
mejstvu, denimo požigom Nastaršev ali starih staršev. 
rodnega doma v Trstu. Ugledni Okoli 150 zbranim je uvodne sta bila ustanovljena na osnovi Tem nalogam bodo namenili ska škofovska konferenca pa pisatelj Boris Pahor tudi ni pozdravne besede povedal pred-lani sprejetega zakona o odno-vso pozornost v naslednjih me-ga je pooblastila za pastoralno povsem zadovoljen z odnosom sednik Državnega zbora France sih Slovenije do Slovencev zunaj secih, ko bo 5. septembra tudi delo povsod, kjer Slovenci ži-Slovenije do Slovencev v sosed-Cukjati. Slikovito je dejal, da je njenih meja; svet za Slovence v seminar za mlade podjetnike. vijo, je postavil tudi vprašanje, njih državah. V skupini so se lepo biti v Veliki dvorani Držav-zamejstvu je bil ustanovljen ja-Zorko Pelikan je poudaril, da kakšen je slovenski nacionalni tudi zavzeli za več sodelovanja nega zbora, »kjer je zbran cvet nuarja in že dela, Svet za Sloven-mora Slovenija bolj kot doslej program. Po njegovi oceni nanj med Slovenci v zamejstvu. Doslovenstva iz celega sveta. ce v svetu pa so ustanovili pred izkoristiti intelektualni poten-ne odgovarja tudi lani sprejeti bra oblika tega sodelovanja je Kajti tudi to kaže, da Slovenci kratkim. Janez Kramberger je cial Slovencev v zamejstvu in zakon o Slovencih izven meja Slovenska manjšinska koordipo svetu in v zamejstvu imajo tudi poudaril, da je dober zakon po svetu, kajti na tujem je vsak Slovenije. Kritičen je bil tudi do nacija, ki jo vodi Rudi Pavšič, radi svojo domovino. Zelo po-premalo, zdaj so potrebna kon-peti Slovenec. razmer v Sloveniji v nekaterih ki je tudi sodeloval v skupini za membno je, da vas ima tudi kretna dejanja. Zadnji v vrsti uvodničarjev je bil poosamosvojitvenih letih. Slovence v zamejstvu. domovina rada, ampak ne Državni sekretar za Slovence v Janez Pucelj iz Slovenske katoliš-V drugem delu so se udeležen-V skupini za Slovence po svetu samo z besedami, marveč z zamejstvu in po svetu Zorko Pe-ke misije v Münchnu. Povedal ci VII. srečanja razdelili v dve so se zavzeli za zastopstvo Slodejanji.« likan je ocenil, da srečanje daje je, da Slovencem na tujem ni tematski skupini, in sicer za vencev v Državnem zboru ozi-Predsednik komisije za odnose s pomembne smernice tistim, ki lahko tudi zato, ker se soočajo Slovence v sosednjih državah roma možnost sodelovanja na Slovenci v zamejstvu in po svetu v Sloveniji skrbijo za Slovence z drugačnimi, bogatimi kultu-in Slovence po svetu. volitvah. Na srečanju so sprejeli mag. Janez Kramberger je med v zamejstvu in po svetu. Opo-rami. Slovenska država pa je po Uvodno, dobro uro dolgo vse-tudi protestno pismo zoper ravpomembne dosežke v kratkem zoril je tudi, da Slovenija še ni njegovem temelj za ohranitev binsko zanimivo in tudi pro-nanje Avstrije pri zavlačevanju nagovoru umestil ustanovitev razrešila vseh težav, ki sprem-slovenske zavesti. Janez Pucelj, vokativno razpravo v skupini postavitve dvojezičnih krajev-Sveta za Slovence v zamejstvu in ljajo tiste, ki se želijo vrniti, ki živi kot izseljenski duhovnik za Slovence v zamejstvu je imel nih napisov na Koroškem. Sveta za Slovence v svetu. Sveta najti stanovanje in se zaposliti. v Nemčiji od leta 1981, Sloven-v Evropi uveljavljeni tržaški Ernest Ružič 

2 


Pogučavanje z nauvim generalnim konzulom, mag. Dragom Šiftarom 

»V DÜŠI MO VSIGDAR OUSTO PREBIVALEC MED MÜRO IN RABO« 

Pred dobrim mejsecom je na sam pa na občinskij volitvaj kan-ga že od prva. Zaka ste se od-dokumente, steri bi mogli tau za-venske vlade. Ka mislite, se s mesto varaškoga generalnoga didiro za mestno občino Murska laučili za tau slüžbo? gotavljati tüdi v Porabji. Poznam toga leko kaj dobro rodi za Slokonzula prišo mag. Drago Šif-Sobota, pa biu sam tüdi izvoljeni. »Porabje sam rejsan pozno. Bile manjšinski sporazum, ki je zame vence v Porabji? tar. Kak je pravo o sebi, v njeg-Zdaj na zadnji volitvaj sam pa te so tüdi drüge ponüdbe za slüžbo vrhunski pa unikatni akt, samo »Telko politike poznam, ka gda vom živlenji so štiriletni ciklu-več nej kandidiro.« na takšnem nivoju v politiki, pa ga trbej enako v živlenje spelati kama pridejo, bi radi kaj podpiši. Skurok na vsakša štiri lejta • Na sprejemi ob dnevi držav-sam se nej odloučo za njé. Gda na tej pa dügi strani granice. sali, radi kaj prejkdali, oprli. Tau zameni slüžbo ali začne nika nosti ste povedali, da je samo je pa prišla ponudba v Monoštri, Sicer znam, ka se tau ne da na-je čas pa prilika, ka je trbej vöponauvoga. Najprva sam ga pi-tista politika dobra, stera dela sam se morau v zelo kratkom gnauk. Gnauk pa trbej djati – ge nücati. Meni je žau, ka sam nej tala, kakšna je bila njegva živ-za ljudi. Politika, stera je sama časi odloučiti. Nej je šlau za par pravim tomi – bot med špice, ka kakšen mejsec, dva prva prišo, lenjska paut do Monoštra. zasé, je nej v redi. dni, šlau je za par vör. Malo sam se nekaj staroga stavi pa se zač-ka bi meli več časa. Vsepovsedik »Ges sam se že pred padcom »Ges sam v politiko stau
ne neka nouvoga. gučim lidam, ka se moramo zguberlinskega zidu začno s politi-po zavolo toga, ka bi 
Znam, ka je brez moč-čati, ka je tisto, ka rejsan najbole kov spravlati,« je povedo gene-rad premekno stvari. 
ne - ali bar brez krepit-nücamo. Ka se stau stvari ne da ralni konzul, s sterim sva se Dugo sam se sploj nej 
ve - gospodarske baze napraviti. Ka je najbole nujno, bi na začetki najinoga srečanja emo za politika, gda 
žmetno o vsejm drü-pa morali zdaj spremeniti. Ges zgučala, ka va se pogučavala sam v politiki delo. 
gom senjati. In sam bi pravo dvej stvari. Najprva sejo po naše, se pravi porabsko pa Zato, ka sem meu v 
si zadau, ka mo probo mešene komisije. Te zapisnike prejkmursko. glavi tiste politike, ste
vse napraviti, ka bi poznam, opažam pa eno napa»Sam že kak gimnazijec razmiš-ri so prišli na televizijo 
pripelo enoga ali več ko. Dosta stvari sprejmejo, vse pa lo o slovenski državi (rosagi), pa so modrüvali, pa so 
močnejši investitorov nikak tak: ’bomo preučili, bomo če gli so tau tistoga reda nikak obečavali kakšne stva
iz Slovenije. Slovenija vidli, bomo morali…’. Tau so vsi nej radi meli. Te sam mislo, ka ri, ka si znau, ka ne
je gospodarsko moč-takšni nejdokončni glagoli, nej so tau bole moje mladostniške mrejo biti napravlene. 
na. Rad bi nji prepri-obvezujoči. Tau so glagoli trajasenje kak pa nikša realnost. Ges sam biu od začet
čo, ka se splača es dati, nja, se prenašajo iz enega zapis-Vörvo sam v tau, samo sam nej ka politični delavec, 
investirati. Obenem bi nika v drugoga. Nej bi rad, če bi v brodo, ka tau leko tak brž grata. sledi sam se začno 
pa rad prepričo lidi v letošnji zapisnik pa en küp želja V politiko sam se nej s kakšnimi zavedati, da sam biu 
Porabji, ka se splača napisali. Sam za tau, ka se zapiše völkimi željami spüsto. Tak sam visiko. Biu sam tüdi 
računati na Slovence, par konkretnij stvari pa tam vcuj si mislo, ka vsakši človek mora ustanovitel stranke 
nej samo na nemški napišemo datume, gda morajo bar nikaj napraviti za svoj kraj. (párt), stera je vedno 
živelj. Slovenci smo biti naredjene. Te so me nagučali (takratni ostala ista. Gnesden 
mogouče boukši pot-Tak je s cesto med Gorenjim Sepredsednik občine Ivan Obal), nosi ime SDS in je naj
rošniki kak Avstrijci. nikom pa Verico. Kamakoli sam ka sam kandidiro v izvršni svet. večja parlamentarna 
V Sloveniji je zdaj pri-v Porabji prišo, nikoga sam nej Rad sam delo v izvršnom sveti v pa tüdi vladna stran
merna klima, lidje so srečo, ka bi nej pravo, ka tau ces-Soboti, nejsam emo namena, ka ka. Ges sam z njou šeu vse faze premislo, sam pito, kakšni po-zainteresirani, ka bi spoznali to trbej napraviti. Če se ceste ne bi odišo iz Prekmurja. Dapa tak skouz. Te sam tüdi biu član, gda goji me čakajo, pa sam pravo, ja. Porabje. Je pa ešče drüga stvar. da napraviti zavolo dokumentaje naneslo, ka sta dva moja prija-nas je bilau malo, pa gda smo s Ges sam tüdi dau en pogoj, ka so Če bi prišo es slovenski kapital, cije v tom kratkom časi do jesetela kandidirala za parlamentar-te stranke bili samo štirje v par-me malo čüdno gledali. Te pogoj bi leko pravli, kak Nemci pravijo, ni, te bi se mogla podpisati bar noga poslanca (képviselő), eden lamenti. Gnauk je eden avstrijski je biu, ka de šla žena z menov. gda pride nemški kapital. Ka bi konkretna pogodba (szerződés). v Soboti, eden pa na Goričkom, kolega pravo, ka pravi politik ne Funkcionirava kak par, vsakši za vodilni kader bilau obvezno Se pravi, ta firma je dobila tau pa te se je par dni pred tistim, more biti tisti, steri na srejdi poti ima svojo funkcijo. Ene stvari znati slovensko – knjižno ali nalogo, pa začne delati te in te. kak trbej kandidaturo vložiti, na cug staupi, ampak tisti, steri bolj znate ženske, za druge smo porabsko – za mene je tou ena-Tau bi mogla biti pogodba, nej premislo. Me je takratni pred-je začno plakate raznok nositi pa primernejši moški. kovredno. S tem bi dali veljavo pa samo temeljni kamen polasednik – leko povejm tüdi moj keliti. Ges sam jij rejsan kelo. Pa Mogouče so me našli tüdi za tau, slovenskomi jeziki. gati. Ges sam že na dosti mejstaj prijatel – dr. Jože Pučnik nagučo, nej samo tau! Gda smo nej meli ka sam razmere pozno. Poznam Druga moja naloga, ka sam si jo biu, gde so položili kamen, pa te naj idem samo telko kandidirat, pejnaze za tiskanje, smo jij ešče lidi v vladi pa v parlamenti, pa zadau, rad bi pomago dvignoti s tistoga nika nej gratalo. ka stranki pomagam. Ka nika pisali na rokau. Tak ka sam vse sam skouz gučo, kak bi trbelo samozavest tem lidam. Ka do Druga stvar je pa šaula. Bom gvüšno prinesem. Pa mogauče delo. Zatok znam, pa se toga stvari v Porabji spremeniti. Te so znali, ka je te naš jezik vsega spo-probo vse naprajti, ka bi tej dvej gli zavolo tauga, ka sam šeu to-tüdi držim, ka gda politika gra-mi pa pravli, zdaj pa maš, če ščeš štüvanja vrejden. In gda gnauk v šauli ostali in gratali rejsan dvotalno neobremenjen v tau, sam ta sama sebi v namen, te je nej spremeniti. sebi tau začütijo, te nas več nede jezični. Ges bi rad, ka bi ostala zmago. Te mi je nej drügo pre-dobra. Ges sam ponosen tüdi na Ge sam nej zatok prišo, ka bi li-straj, ka je nej dobro, ka tak gu-porabščina, slovenščino bi pa ostalo, šeu sam za poslanca pa te del živlenja, gda sam se s poli-dam pamet soliu, tau oni nema-čimo ali ka smo nej telko vrejdni deca sprejela skozi igro. Deca tau sam štiri lejta živo v Ljubljani. tikov ukvarjo. Skauz sam meu v jo radi. Tau je takši posel, ka mi kak drügi. So tej lidgé – Porabce znajo. Nej samo zatok, ka je tau Delo je bilau trno zanimivo, me glavi, ka nede tau meni koristno, po štiri lejtaj odidemo, lidje pa in Prekmurce gledam z gnakimi del kulture toga življa, gnesden je veselilo. Tak ka sam celau ešče nego de koristno cejlomi kraji. ostanejo. Lidje mogauče majo v očami – dosta vrejdni, majo nika, je praktično znati več jezikov. gnauk kandidiro. Te je pa usoda Vej je pa pametno, ka tüdi tebi glavi – sploj pa gda pride nouvi ka se postavlajo na svoje noge. Če V tej štirij lejtaj bi rad napravo tak ščela, ka mi je sfalilo 34 ali kaj koristi, ka pri nas pravijo, če generalni konzul – te de se nam pa pride nekak drügi, ka mislijo, šüršo cesto med Mursko Soboto 36 glasov na 111 voliščaj. Če bi ne vejš za sebe poskrbeti, ne vejš zdaj tü delo čednoga, te pa odide, ka je avtoriteta, se podredijo. Ges in Monoštrom, med Soboto in v vsakšoj tretjoj vesi samo ešče tüdi za drüge. S tejm sam pa nej mi pa moramo s tejmi njegvimi sam nej za tau, ka bi nikšo fronto Porabjem, nej samo v fizičnem en plus glas daubo, bi zmago. Pa mislo, ka kaj potegneš pa delaš eksperimenti živeti. postavili, samo moramo vedeti, smislu, temveč v kulturnem skoro bi si zaslüžo, ka sam emo stvari, stere so nej lejpe pa nej Dvej stvari sta mi pred očami. da mi smo mi, mi vas sprejme-smislu. Gdekoli mo živo, v düši telko lidi, sterim sam v živlenji poštene.« Dobro poznam lendavsko ob-mo, dapa mi tak razmišlamo pa mo vsigdar ousto prebivalec med dobro napravo. Ali tak je usoda • Nauva slüžba pomeni nau-močje, nenazadnje sam lendav-tak ščemo živeti.« Müro in Rabo.« ščela, pa te sam več nej kandidiro ve izzive (kihívás) tö. Porabje ski zet. Dobro poznam prednosti • Geseni bau skupna seja, Marijana Sukič v državni zbor. Do zadnji volitev je za vas nej nauvo, poznali ste dvojezičnosti. Poznam tüdi razne skupni djilejš vogrske pa slo-

Porabje, 12. julija 2007 

3 



INFORMACIJE ZA DRŽAVNO SREČANJE ZBIRKA MED RABO IN PORABSKI SLOVENCOV MURO OSTAJA 
Gda bau? 
Na tradicionalno, zdaj že 
7. državno srečanje Porabski Slovencov, zovemo Slovence s svojimi držinami iz Porabja, s cejloga Vogrskoga rosaga pa v drügi rosagaj živeče ranč tak. Srečanje bau v nedelo, 
19. avgustuša 2007. 

Gde bau? 
Srečanje de v drügo najmenšoj vesi Porabja, na 
Verica-Ritkarovci. 
Tak mislimo, ka smo pravični té, če vsakša ves dobi tau poštenjé, ka se več stau Slovencov leko sreča s taum živečimi domanjimi. Tau leto smo si ranč zatok odabrali Veričane-Ritkarovčane, ka se v vesi lepau obnovlen, vönapravlen kulturni daum dá gora posvečati pa svetešnjo oprejti. Zatau de z enim mejla ves svoj Vaški den tü. Vesi, konkretno lokalni samoupravi (helyi önkormányzat) se je vala Baugi posrečilo vküper s Turističnim informativnim centrom v Občini Moravske Toplice v Sloveniji sprajti s projektom Interreg vekši tau potrejbni pejnez za obnovo kulturnoga doma. Več o tejm de nas informiro sam župan Andraž Dončec s partnerji toga projekta v Sloveniji. Srečanje de v velkom šatori na začetki vesi, skrak veške baute, steroga postavi Turistično informativni center občine Moravske Toplice. 


Ka bau za programa? 
Lüstvo čakamo od 10.00 vöre v šatori. Po menši pogostitvi de kulturni program. Po tejm mo se dola šetali do kulturnoga dauma, steroga uradno opre med drugim minister Péter Kiss z Vogrskoga. Gora ga pa posvečeta gospauda Feri Merkli iz Porabja pa Lojze Kozar iz Odranec. Blagoslov olepšajo pevci cerkvenoga zbora Črenšovci iz Prekmurja. Gda se tau lejpo delo opravi, demo nazaj v šator, gde de nas z obedom čakala restavracija Lipa z Varaša. Zadvečerek, gda se že vsakši redno vöspočini, vam nidimo večfele programov, med sterimi sami leko prebirate. Ves je s projektom vönaprajla učno paut tü (tanösvény), stera je duga 6 kilometrov, pela skaus po asfaltirani ali kamnati pauti. Etak se leko nota zopodi pa vidi cejla ves. Med potjauv je 6 postaj, gde do pripravleni razni programi. V vekšom tali de indašnjo paversko delo nota pokazano, gda vsakši sam leko vösproba tü, bau, gde se leko pokaže, sto je najbaugši, pa nej pitanje, ka bau tašno mesto tü, gde si malo gunte namaučimo pa kaj domanjoga pošlemo v želaudec tü. Leko si pa odabarete ležejšo paut tü. V vesi ma panzio Karči Kókai, steri ma kočij pa vozi lüstvo po vesi. Nagnauk se leko pela pet lidi, za čas se pa leko zgonči direktno tü. Paut s kočüjom vsakši sam mora plačati. Drügi program vas čaka v nauvom kulturnom daumi, leko se poglednejo filmi, kak najnovejši z naslovom »O, kako je duga, duga paut« pa film v spomin na pokojnoga lončara Karela Dončeca. Tretji program je najbola za mlajše pa mlade. Lončar Zelko Štefan iz Lemerja v Prekmurji de emo lončarsko delavnico. Sto želi, sam tü leko vsede pred mašin pa napravi lončeno posaudo, potrejben förtok tü dobi. Lončarsko delo mlajšov v lončarskom kraužki de tü vöpostavleno. Mlajši, pa sto de emo zavolé batrivnosti, de se leko noso na konjaj tü. Za poglednit de oprejta spominska iža lončara Karela Dončeca, stera je nej daleč od šatora. Leko 
V Porabju in v Sloveniji uveljavljena knjižna zbirka Med Rabo in Muro, ki jo od leta 1998, ko je izšel roman Ernesta Ružiča ERD, izdajata Podjetje za promocijo kulture Franc–Franc iz Murske Sobote in Zveza Slovencev, ni ogrožena in bo izhajala naprej, je zanesljiva informacija iz Ljubljane. V Porabju in nekaterih slovenskih medijih je Podjetje za promocijo kulture Franc–Franc iz Murske Sobote objavilo odprto pismo, v katerem opozarja na ravnanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki da je odrekel sofinanciranje pomembne zbirke, ki ob vsakoletnem slovenskem koledarju sestavlja Porabski knjižni dar. Problem vseeno ni tako velik, da bi bil nerešljiv oziroma lahko z gotovostjo objavimo novico, da bo tudi poslej Slovenija zagotovila del denarja – lahko bi ga nekoliko več – za knjižno zbirko Med Rabo in Muro. 
eR 

se šetajo po vesi, staupijo v panzion, v krčmau. • PRIJAVNICA 

Sto so šče itak nej najšli pravoga programa zasé, leko si vsedejo pa spejvajo, pogučavajo. Prauti večera do pa špilali muzikanti, ansambel Plamen iz Prekmurja. Bal je do paunači planiran, če de potrejbno, de leko tadale tü. Trno radi bi bili, če bi domanjo porabsko lüstvo, najbola srejdnja generacija malo tü ostala na bali. Kak so mi tau željo nisterni indar živeči Slovenci dali na znanje. Rejsan je tak, ka v bali zvekšoma furt samo dalečni lidgé ostanejo. Vmes mamo ške pogostitev. Če nam vrejmen dopisti, mo med balom meli ške piknik. 


Sto pripravlamo program? 
Lokalna samouprava Verica-Ritkarovci, Turistični informativni center v občini Moravske Toplice pa Slovenska zveza v Monoštri. 


Kak se trbej glasiti? 

JELENTKEZÉSI LAP 
(Prosimo nazaj poslati do 6. augustuša 2007!) 
Menja........................................................ 
Iz držine pride......................................lidij 
Domanji atrejs:........................................... 
Telefonska numara:.................................... 
Pridemo (okraužite odgovor): 

1. 
S posebnim avtobusom (különjárat) 

2. 
Ovak, na svojo ceringo 


Datum:.......................... 

............................... podpis 
• 


Prosimo vas, ka nam prijavnico pošlite najkasnej do 6. augustuša 2007 na naslov Slovenske zveze: 
Zveza Slovencev na Madžarskem 9970 Monošter, Gárdonyi ulica 1. 
ali nas pozovte na telefonsko numero: 94/380-208, 552-596. 
Domanja ves Verica-Ritkarovci naj se glasi doma pri župani Andraži Dončeci. V Budimpešti, v Mosonmagyaróvári pa Somboteli živeče lidi prosimo lepau, naj se povežejo s predsednicama Ireno Pavlič, Marijo Kozar ali predsednikom Lacinom Brašičom, kak vsakšo leto. Hvala lejpa vam že naprej. Z veseljom vas čakamo. 
Klara Fodor sekretarka 

Porabje, 12. julija 2007 

4 






KO ETNOLOG NA RAJŽO GRE... 



Lanjsko leto so slovenski prauškarge s Sombotela bili v Kozjem, blüzi rovačke grajnce, gde ji je gospaud Slavko Kremenšek, profesor etnologije (néprajz) v penziji, lepau gorprijo. Nut je poka
zo mali muzej, šteroga so iz indašnjoga mlina napravili. Gnesnaden leko človek v tom starom rami vidi, kakša je bila iža pred trestimi lejtami pa kak so delali klepari (bádogos). Sombotelski Slovenci so te pripelali fudaša tö, pa je gospaud profesor leko pleso z ženskami z Vogrskoga. Kak je pravo, je čako andjele pa so prišli vrazgé. Malo za hejc. Sombotelčani so toga nej pozabili, so gospauda Kremenška nazaj pozvali v njini varaš. Profesor pa je nej sám prišo, liki je 16. junija pripelo eške osemnajset lidi iz Etnološkoga drüštva Slovenije. Na paut so odišli rano, ka bi skem prva prišli v Somboteu, depa so na pauti malo zablaudili. Na grajnco so prišli pri Tornyiszentmiklósi, ka so brodili, ka de trbölo pri Dolgi vasi pri Lendavi dugo čakati. Pozvali so Sombotelčane, šteri so pravli, ka morajo priti do Zalalövőja pa te do Körmenda. Pau vöre je minaulo, uni so bili že pri Ivánci. Če človek malo prebrodi, te vidi, ka je tau cejlak naaupek. Depa do Sombotela so donk prišli, čegli so zamidili pau vöre. Po obödi je slovenske etnologe Marija Kozar, predsednica sombotelske slovenske samouprave, malo pelala po varaši. Oprvin so šli v cerkev svetoga Martina, gde jim je dühovnik pokazo nauvi center za obiskovalce (lá
togatóközpont). V Slovenskom etnološkom muzeji v Ljubljani tö majo stopaj od svetoga Martina, tak ka so gostje z veseldjom poslüšali guč o pauti svetnika, štera de pelala prejk Slovenije tö. Po tistom je plebanoš Géza Aigner – kak šagau ma 
– pauzvo »prauškare«, ka bi koštavali Martinovo vino. Slovenski gostje so od cerkve slobaud vzeli, pa so odišli v Muzej Savaria. Tam ji je čako Šandor Horvath, direktor muzejov v Železnoj županiji. Oprvin so si poglednili razstavo (kiállítás), štera kaže, kak so inda svejta z Vogrskoga pa z Burgenlanda ojdli lidge na prauško v Mali Cell pa Veuki Cell. Prvi je biu Celldömölk, drügi pa Mariazell v Avstriji. Na toj razstavi se dosta vsega leko vidi, na priliko mali kejpi s svetnikami pa veuke zastale, štere so nosili med prauško. Leko najdemo vogrska, rovačka pa nemška pisanja tö. Gospaud direktor je rovački gučo, ka so gostje dobro razmili. Na konci pa so se postavili pred veuki kejp, gde so ji tak dojvzeli s fotoaparatom, kak če bi uni na prauški v Mariazelli bili. 

Drüga razstava guči o mlašeči lejtaj, o tom, kakše špile so meli mlajši inda pa majo gnes. Tau razstavo so napravili vküper z Avstrijcami. V etoj sobi leko najdemo male autone, karte, babe pa eške vacalejge od cicibanov (kisdobos). Takša pisma tö gestejo, v šteraj mlajši dojspišejo, kakše špile ali kakše iže bi steli meti. Depa je nej vse samo moderno, tau tö leko vidimo, s kem so se pri pavraj mlajši inda svejta špilali. Slejdnja razstava, ka so si poglednili, guči o Avgusti Pavli, šteri je gnauksvejta biu direktor toga muzeja tö. Na vrnjom štauki je nutpokazano, ka vse je najšo, gda je po vesnicaj stare Železne županije odo, pa kakše kejpe je o tom napravo. Razstavo so oprli lani, gda je minaulo staudvajsti lejt od njegvoga rojstva. 
Tačas, ka so etnologi muzeje gledali, so se v skanseni že pripravlali domanji Slovenci, ka bi goste skem lepše gorprijali. Uni so pa več telko časa nej meli, ka bi si varaš malo bole poglednili, nej so steli, ka bi ji dugo čakali. Gda so prišli v skansen k slovenskomi rami, so ji že z nauto pozdravili. Ljudske pevke »Sombotelske spominčice« so spejvale, gostje pa so dobili žmano domanjo palinko iz Števanovec, ka bi ji nej zeblo. Gda so si vsi dojsedli, se je začno »pravi« program. Domanje pesmarce so spejvale zvekšoga takše porabske pesmi, štere so fejst stare ali pa ji gnesnaden ne spejvajo več. Gostje so poslüšali z oprejtimi lampami. Če pa so že prišli na Vogrsko, se šika, ka nikšo porabskovogrsko gesti vösprobajo. Na talejraj se je kado goveji golaž (tau so poznali) pa dödölle (tau so nej poznali). Vsi so spitavali, ali so tau domanje küjarce sküjale. Istina, ka tau nej njino delo bilau, depa dobre domanje figice so donk prinesle. Med gosti je biu gospaud Janez Bogataj tö, šteri je ranč te dni grato šestdeset lejt star. Gda so tau pesmarce čüle, so včasik ziskale fudaša, pa zospejvale: Našoga Janeza živi naj Baug, če de nas vaula, pijmo ednauk. Gospaud Bogataj je gnauk piu, depa tau nej bilau zavolé. 
Pesmarce so včasik začnile: 
Nej smo spili, nej smo spili. 
Gda je vina sfalilo, so ma vsi gratulejrali za rojstni den. Potom toga pa se je začno veseli ples pred slovenskim ramom kauli fudaša. Pomalek je kmica gratala v Somboteli, etnologi pa so meli eške dugo paut pred seuv. Domanji so ji nej steli domau pistiti. Depa pobejg biu, zatok so pa gostje obečali, ka se julija pá vidijo s Sombotelčani, gda do uni šli na prauško prejk Ljubljane. 

Besedilo in foto: Dušan Mukič 


Porabje, 12. julija 2007 

5 

Zveza Slovencev na Madžarskem je na konca juniuša organizirala izlet za člane svojoga predsedstva v Slovenijo. Slejdnji taši izlet je že vejn tak pred desetemi lejti bijo, gda smo si 
Gorejnjsko pa Primorsko poglednili. Zdaj smo tö na Primorsko šli, dapa po drugi pauti. Naš izletni program je vodič Emil Konkolič vküppostavo, pa mislim, nikoma je nej bilau žau, šteri smo se vzeli za tau. Petek zazranka v petoj vöri je nas že autobus začno vküpbrati po vasaj. Dočas smo na gorenjiseniški mejni prehod prišli, je že tak šest vöra minaula, pa smo leko prejk meje šli, pa cejlak do Tepanja smo ranč nej stanili. Tam je vsakši nika malo k sebi vzejo pa smo včasin baukšo volau meli, niške že nej bijo zaspani. Mi, tisti, šteri smo ozajerk sejdli, smo že od začetka z dobro volauv bili, vejn zato, ka smo koštavali medeno palinko, ka je firma B&H (Brašič, Hanžek) naredla. Od Ljubljane smo se proto Vrhniki pelali pa smo stanili na Molčniku, gde izvira Ljubljanica in se začne slovenski Kras. Istino, ka nika vode smo nej vidli, dapa mi smo zato dali valati vodiči, ka je tau rejsan izvir (vretina) Ljubljanice. Sploj pa že te, gda smo zaglednili tablico gor na skali, štera je rejsan od tauga pisala. Gda smo si tau poglednili, potejm smo se pelali do Idrije pa smo se stavili pri Antonijevom rovi. Tam v rudniki živaga srebra (higany) smo spoznali delo in živlenje rudarov (bányász). Leko mi 



IZLET V SLOVENIJO 

vördjete, nej je bilau léko, ka so oni delali. Gda sam vö na vrata staupo pa sam zagledno sonce, sam se odlaučo, ka bola mo desetkrat pavar kak gnauk rudar. Od tec smo se pelali na 
Most na Soči, gde smo obed meli. Gda smo se od kosila že malo zmantrali, te smo se s šiftom Lucija na panoramsko vožnjo pelali po Soškom jezeri (tó). Tak mislim, ka z menov vret dosta vse smo nej vidli iz panorame, zato ka je nas kapitan šifta skauz zabavo. Zgodbe, norije je gučo, zdavo nas je, vö nas je zvau, naj šift ravnamo, tak ka je edna vöra brž taodišla. Potejm smo znauva na autobus vseli pa prejk Nove Gorice pa Kopra smo se v Izolo pelali, zato ka v hotelu Belvedere smo spali. Tam si je vsakši vöodebro sobo pa smo meli edno vöro, naj si malo počinemo, vejpa tak dosta smo 
se „mantrali” cejli den. Nej zaman je Lali Hanžek pravo, ka 
mi se samo vozimo, uživamo, 

tisti srmacke, ka so doma, oni pa žetvo delajo, zato ka je tau bilau ranč na Petrovo. Za volo tauga smo na autobusi z ednominutno tišinov brodili na tiste, šteri na njivi švicajo. Gda smo si malo vöpočinauli, te smo na večerdjo šli, gde so nam od rakov do polipov vse ponüjali, dapa tak mislim, ka nas je nej dosta bilau taši, šteri smo tau koštavali. Po večerji so se edni šetali dola do maurdja, drugi so na terasi sejdli pa so ocenjevali primorsko vino. Na deseto vöro smo pa že vö meli dano, ka na »sprejem« moramo titi k Lalini pa Brašiči. Pa tak je bilau. V desetoj vöri je soba že tak puna grata-la, ka nej bilau kama bi dola vsedli, zato pa vsakši s svoje sobe prineso s seuv stolec, kama si je rit dola leko djau. Gostitelja sta dvaujo fela rdečo vino ponüjala. Edno je bilau Brašiča, ka je z Badacsonya prineso, drugo pa Lalina domanjo vino, štero on samo tak zove, ka »Alpesi varázslat« (alpska čarovnija). Vsakši je svojo vino valo, mi gostje bi pa mogli ocenjevati, dapa nikak smo se 


nej mogli odlaučiti, štero vino 
je baukšo. Zaman smo koštavali do paunauči. Med košta

vanjom so ešče malo spejvali tisti, šteri majo glas, mi drugi, šteri nejmamo, smo je pa samo poslüšali. Kaulak pau edne je že vsakši v posteli bijo pa spau. Nej dugo, zato, ka so se edni, šteri tak spijo kak zavec, gorpribidili na grmanco. Dja sam tö čüjo, dapa tau so pravli, ka je gnauk sploj fejst črepnilo. Nika mora v tejm biti, zato ka Brašič, steri je z Lalinom v ednoj posteli spau, se je tü prebüdo. Nej samo zato, ka je zgrmalo, liki zato, ka se je Lali tak zbojo, ka ga je za šinjek zgrabo. 
Grmanca je odišla pa zazranka do ausme vöre je mir bijo. Po zajtriki smo si poglednili Piran pa Portorož, istino kaupati smo se nej kaupali, ka mi je do gnes den žau. Tau se doma ranč vö nej ovado, če me je stoj od tauga spitavo. Proti daumi smo si ešče poglednili jamo (barlang) Vilenico, štera je znana po srečanji pesnikov, gde podelijo istoimensko nagrado. 525 stumb smo šli tadola pa ranč telko nazaj. Redno smo se vönalecali, dapa vrejdno je bilau, zato ka je jama sploj lejpa. Potejm smo malo trüdno pa žalostno šli na auto-bus pa smo štartali domau. Tak mislim, ka se je vsakši dobro počüto, pa leko je vam žau, šteri ste nej mogli priti. 
Karči Holec 




Porabje, 12. julija 2007 

6 


Črenšovci: zaključek arhivskega tabora 


ZANIMIVI DOKUMENTI TUDI IZ PORABJA 

Ustanovna seja Odbora za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika 
Svet za Slovence v zamejstvu je bil zasnovan kot posebno posvetovalno telo Vlade RS za področje razvoja odnosov in sodelovanje RS s Slovenci v zamejstvu že v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Svet sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike Vlade Republike Slovenije ter pripravlja strategije na področju skrbi za Slovence v zamejstvu. Podlaga za sklic seje Odbora za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika je bila v sklepu prvega sklica seje Sveta za Slovence v zamejstvu, ki je bila 16.01.2007. V sklepu je določeno, da se za bolj uspešno in operativno delo oblikujejo trije odbori, ki jih vodijo ministri, in sicer: 
• 
Odbor za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika (minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver) 

• 
Odbor za gospodarska vprašanja (minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak) 

• 
Odbor za statusna in pravna vprašanja narodnih skupnosti (minister za pravosodje dr. Lovro Šturm). Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je kot predsedujoči sklical in vodil ustanovno sejo Odbora za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika v zamejstvu, 27. 6. 2007, na MŠŠ v Ljubljani. Predvidene teme je določil skupaj z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na sejo so s strani Urada bili vabljeni predstavniki zamejskih skupnosti, ki so tudi člani Sveta za Slovence v zamejstvu, pedagoške svetovalke za zamejsko šolstvo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem z Zavoda RS za šolstvo ter vodja sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. Odbor se bo sestajal po potrebi nekajkrat letno, z namenom izmenjave mnenj in predlaganja ukrepov na področju kulture, šolstva in ohranjanja slovenskega jezika ter z namenom reševanja morebitnih odprtih vprašanj glede Slovencev v zamejstvu. Minister Zver je v uvodu poudaril, da je šola danes bolj kot kdaj koli prej prostor oblikovanja celostne osebnosti mladega človeka. Posebej občutljiva so ta vprašanja v zamejstvu. Poslanstvo narodnostne šole je na teh večnacionalnih vozliščih svetov večje kot sicer. V času, ko je osrednje vprašanje v Evropi vprašanje integracijskih procesov in sodelovanja (povezovanja), so številčno šibkejši narodi in narodnosti postavljeni pred še večje zahteve in izzive, kajti manjšina se ne more uveljaviti s svojo številčnostjo, lahko se uveljavlja le s svojo kakovostjo. Učitelj ima na teh mejnih območjih nalogo poleg visoko kakovostnega izobraževanja oblikovati mlade ljudi v trdne, samozavestne in močne osebnosti, ki bodo znale najti svoje mesto tako znotraj lastne manjšinske skupnosti, kot tudi v povezovanju v širšem socialnem in kulturnem prostoru. Šola je del širše družbene dinamike in zato jo tudi prizadevajo problemi in vprašanja širšega okolja. Problemi upadanja števila šoloobveznih otrok, iskanje primernih rešitev ob šolskih reformah in vsi ostali problemi, ki niso neznani tudi našim učiteljem in naši šoli, se v šolah manjših skupnosti odražajo toliko bolj boleče in ostro. Od zavzetosti pedagoških delavcev je precej odvisno, ali bo šola v zamejstvu ostala hrbtenica družbenega in narodnostnega razvoja. V takšnih specifičnih razmerah je mnogo odvisno tudi od posluha šolske in siceršnje politike večinskega naroda ter pripravljenosti za reševanje sprotnih problemov. Potem so sledili prispevki predstavnikov Urada, državnozborske komisije, prispevki predstavnikov krovnih slovenskih organizacij, prikaz strokovnih nalog pedagoških svetovalk in kot osrednja točka predstavitev Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, v kateri ima skrb za ohranjanje slovenščine izven slovenskih meja tudi pomembno vlogo. Odbor je torej zaživel, od vseh akterjev v njem pa bo odvisno, koliko bo konstruktiven in produktiven. 



VALERIJA PERGER 


Na zaključni slovesnosti v prekmurskih Črenšovcih so predstavili rezultate 17. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. Razstavo zbranega gradiva bodo prenesli jeseni tudi na Dolnji Senik. 
Letos je dvanajst dijakov, šest iz lendavske dvojezične gimnazije in šest iz Zalaegerszega in Sombotela, iskalo stare dokumente v dvojezični vasi Gaberje, slovenski vasi Črenšovci, v Sakalovcih, kjer ob Madžarih živita slovenska in romska manjšina, in na Dolnjem Seniku, kjer ob Madžarih živita slovenska in nemška manjšina. Mladi raziskovalci so se srečevali z življenjem v narodnostno zelo različnih naseljih in bili povsod deležni prijaznega sprejema, je povedala Gordana Söveges Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva Maribor, ki je organizator tabora v sodelovanju z arhivoma iz Zalaegerszega in Sombotela. Čeprav so se po desetih letih vnovič napotili v Gaberje, tudi letos niso ostali praznih rok: kar nekaj dokumentov so dobili pri enajstih hišah. Uspešni so bili tudi v Črenšovcih, kjer so jim pomagali učenci osnovne šole Franceta Prešerna, ki bo letos slavila 200-letnico ustanovitve in namerava ob jubileju izdati zbornik o preteklosti te prekmurske vasi. Del mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora je potekal v Sakalovcih in na Dolnjem Seniku. Pred dvema letoma so prvič iskali stare dokumente v Porabju, prej pa so se lotevali dela v naseljih zalske županije. Delo v Porabju je bilo zanimivo iz več pogledov: pogovarjali so se z domačini v njihovem narečju, po potrebi tudi v madžarskem jeziku, kajti vsi udeleženci tabora so govorili oba jezika, in tudi po predmetih, ki so jih dobili pri domačinih. Zlasti zanimivi so molitveniki v 
prekmurskem narečju in natisnjeni z madžarskim črkopisom. Najstarejši je iz leta 1873. Kot pravi Gordana Söveges Lipovšek, so med dokumenti, ki so jih našli na slovenski strani, nekateri posebej zanimivi in tudi pomembni. Denimo leta 1902 natisnjene Shakespearove tragedije, v tiskarni pa je nastal Shakespir in seveda številni drugi dokumenti v pisani obliki ali na fotografijah. Na zaključku v Črenšovcih je bilo rečeno tudi, da gre v primeru mednarodnih arhivskih raziskovalnih taborov za edinstveno obliko sodelovanja arhivarjev v Evropi. In tudi, da zbrano in pozneje obdelano gradivo prispeva pomemben delež k nadaljnjemu proučevanju preteklosti v teh krajih. Škoda je le, da z zbiranjem gradiva niso začeli že prej, kajti ljudje so mnoge, tudi dragocene listine in dokumente uničili. Najpogosteje, ko so se odločali za novogradnje ali adaptacije: kar je bilo po njihovi presoji neuporabno, so sežgali ali drugače zavrgli. Z leti se je sicer odnos do teh dokumentov spremenil: če so najdene predmete pred leti darovali Pokrajinskemu arhivu, morajo letos sleherni dokument po obdelavi vrniti lastnikom. Zbiranje na videz drobnih in manj pomembnih dokumentov cenijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z našo preteklostjo. Ali se (še) splača raziskovati preteklost Prekmurja? je bil naslov poljudnega predavanja dr. Andreja Hozjana v Murski Soboti. Prekmurski rojak, sicer profesor na pedagoški fakulteti v Mariboru, je razpravo razdelil na dva osrednja dela, in sicer se je najprej ukvarjal z vprašanjem, zakaj se ne splača raziskovati preteklosti Prekmurja. Ocenil je, kako je Prekmurje zapostavljeno v pomembnih slovenskih zgodovinskih delih, in se vprašal, ali zdaj, ko smo samostojni, ne potrebujemo preteklosti, seveda v strokovnem oziroma znanstvenem smislu. Kot primer drugačnega razmišljanja je povedal, da imata manjšini v Sloveniji s strani matičnih držav zelo dobro logistično podporo za raziskovanje svoje preteklosti. Zelo viden je napredek pri prekmurskih Madžarih, ki odlično sodelujejo s sosednjima Zalsko in Železno županijo in tudi Budimpešto. Dr. Andrej Hozjan je naštel več razlogov za to, da se splača, kakor da ne kaže raziskovati preteklosti Prekmurja oziroma celotnega prostora med Muro in Rabo. Kot vzpodbudne primere je naštel tudi ustanovitev lendavske enote ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja in zametke enote Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Petanjcih. Prednost vidi tudi v bodoči ustanovitvi pomurske regije; Pomurska akademija znanosti in umetnosti – pod njenim naslovom je bilo tudi predavanje – ima vse pogoje za ustanovitev zgodovinskega inštituta, razen denarja, se razume. Predavatelj je predstavil tudi pomen izobraževanja bodočih raziskovalcev, kjer je ob siceršnjem teoretičnem znanju poudaril vlogo znanja jezikov, od latinskega do teh, ki se govorijo v tem prostoru. V pripravi je tudi Monografija o zgodovini Prekmurja, katere urednik je dr. Andrej Hozjan. 

Ernest Ružič 

Porabje, 12. julija 2007 

7 






ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH 
SKUPIN 

Nastop se je odvijal v večernih postane bolj izrazito in dra-V soboto smo se z družino 

festival urah na osrednjem mavhinj-matično. gospoda Paula, (on je tudi 

amaterskih dramskih skupin v Mavhinju v Italiji. Med povabljenimi skupinami 

je bila tudi otroška gledališka skupina z DOŠ Gornji Senik. Polni pričakovanja smo se v petek odpravili na dolgo pot čez celo Slovenijo -od »glave kokoši, pa vse do njenega repa«, bi rekli po domače. 
skem trgu, kjer sta bila postavljena dva odra. Večji oder 
je deloval zelo veličastno pod 

okriljem dreves in vaškega zvonika, manjši oder pa je bil v šotoru nekaj metrov stran. Naša skupina je nastopala v šotoru in verjetno bi vsi z mano vred rajši okusili oder pod milim nebom, kjer vse 
No, kakorkoli že, mladi igralci z DOŠ Gornji Senik so se potrudili po svojih najboljših močeh in igro odigrali tekoče in doživeto. Publika je igro sicer spremljala z očmi in ušesi, a verjetno ni kaj dosti razumela. Porabska govorica in njihova slovenščina, pomešana z italijanskimi besedami se razlikujeta kot dan in noč. Po našem nastopu smo si ogledali še predstavo Pika Nogavička, kjer so nastopali že odrasli in izkušeni igralci Radijskega odra. Imeli so zelo dobro sceno in tudi igra je bila zelo gledljiva. Sledila je večerja na trgu in dogovor z našimi gostitelji, da se naslednji dan dopoldne odpravimo na izlet do morja na grad Duino. Prenočevali smo na kmečkem turizmu, sezidanem v prelepem primorskem stilu. 

predsednik ŠKD Cerovlje-Mavhinje) odpravili na ogled gradu, ki stoji na strmi pečini nad morjem. Ponujal se nam 
je čudovit razgled po okolici, izvedeli pa smo tudi veliko zanimivosti o kraju in njegovih prebivalcih. Izlet oziroma ogled gradu smo zaključili s pokušino pravega 
naših gostiteljev. Čas je bil za odhod, odhod iz zamejske Primorske v Slovensko Porabje. Iz enega konca meje na drugi 

konec meje Slovenije, kjer živi še slovenski jezik in se ohranja narodna identiteta. Naj živijo amaterske dramske skupine, ki ohranjajo domači materni jezik! 

Irena Kalamar 




Od 18. do 20. junija je trajal tabor za predšolske otroke iz Porabja v Murski Soboti. Na njem so sodelovali malčki, mamice in babice iz Slovenske vesi, Monoštra, Gornjega Senika in Števanovcev. Tridnevnega tabora sem se udeležila kot vzgojiteljica. V ponedeljek okrog devete ure smo se pripeljali v vrtec Miške, kjer so potekale aktivnosti, prenočišče smo pa imeli v soboškem dijaškem domu. Sprejeli so nas ravnatelj Dane Katalinič in vzgojiteljice. Tudi tamkajšnji otroci so nas čakali in pozdravili z igrico. Potem smo vsi dobili enake, rdeče majice. 
imen cvetlic in živali. Po kosilu smo malce počivali, po
tem smo pa odšli na kopanje v Moravske Toplice, kar nam je v vročem popoldnevu bilo zelo všeč. Zvečer nismo potrebovali uspavanke ne otroci, ne odrasli, utrujeni smo bili 
pobarvali, kakor tudi rožice, 
sonce in oblak. S temi slika
mi, pripomočki smo dramatizirali zgodbo ter jo zaigrali na zaključku, v sredo popoldne. V torek smo se naučili tudi pesem o metuljčku. Po popoldanskem počitku pravami na zaključno prireditev, ki jo je odprl gospod ravnatelj. Na kratko je predstavil namen tabora. Pozdravil je goste, med njimi Ireno Kumer, predstojnico Zavoda za šolstvo iz Murske Sobote, in Jožeta Hirnöka, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem. Veselilo nas je, da smo se lahko srečali z vzgojiteljicami, ki so od začetka hodile k nam v Porabje. To so: Marta Pintarič, Vera Vogrinčič in Marjeta Lapoši. Osrednjo vlogo so pa imeli otroci, metuljčki so zaplesali, pokazali kako pijejo med. Za darilo smo dobili male miške, album in knjižico »Desetletje sodelovanja in nudenja strokovne pomoči porabskim na-Zveze Slovencev Jožeta Hirnöka, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, staršev in vzgojiteljic Agice Čuk, Agice Holec, Kristine Nagy Gyeček, Tünde Ropoš, Marije Gašpar, Marjete Lapoši, Vere Vogrinčič, Danice Roškar, Fride Cör, Marte Pintarič, Jadranke Časar, Helene Drk. V Porabje smo se vrnili z zelo lepimi spomini. V imenu staršev in otrok bi se rada zahvalila Zvezi Slovencev na Madžarskem, ravnatelju Vrtca Murska Sobota za organizacijsko in finančno pomoč. Prisrčna hvala tudi vzojiteljicam iz Murske Sobote, ki so delale z nami. 





nali smo treh Cilj je bil ponavljanje prisluhnili zgodbici o metu-lahko v Rakičanu jahali. liniča, višje svetovalke mag. b a r v , ljih, smo jih tudi narisali in V sredo smo nadaljevali s pri-Valerije Perger, predsednika 
Pred kosilom smo si ogledali 
Gregorčičev vrtec. Spoz

Porabje, 12. julija 2007 
zgodbo o in hitro zaspali. smo se peljali z vlakcem na rodnostnim vrtcem«. V knjigi 

metuljih. Naslednji dan smo imeli raz-izlet. Najprej smo si ogledali so prispevki ravnatelja Vrtca 

ne aktivnosti. Še enkrat smo 


letališče, potem so pa otroci Murska Sobota Daneta Kata

PETEK, 13.07.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 TABORNIKI IN 
SKAVTI: GUSARSKI KRST, 11.20 ŠTAFETA MLADOSTI, 12.05 PATER STANISLAV ŠKRABEC -OČE SLOVENSKE FONOTEKE, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: BODICE, 16.30 SORODNI DUŠI, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... ROMANSKI ROKOPISI IZ STIČNE, 17.45 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.-JAP. POLJ. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 FESTIVAL VURBERK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 0.45 ČUDEŽNI PLANET, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 INFOKANAL 
PETEK, 13.07.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.55 SLOVENSKI VENČEK 2006, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.00 VOJNA V HARLANSKEM OKROŽJU, AM. FILM, 15.40 MOZAIK, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 TOVARIŠ, FELJTON O IDRIJSKIH RUDARJIH, 
18.35 ARGENTINSKI SLOVENEC, KI JE OČARAL JAPONCE, DOK. ODD., 19.00 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 20.00 HOMO SAPIENS: IZUMITELJ SANJ, FRANC. DOK. ODD., 21.00 ATLETIKA - ZLATA LIGA, 23.00 SOVRAŽNIK LJUDSTVA, NORV. FILM, 0.25 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 
2.55 ZABAVNI INFOKANAL 


SOBOTA, 14.07.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB: ZNANI MARIBORČANI O SEBI, 12.00 TEDNIK, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.10 SMRT NA NILU, ANG. FILM, 15.55 POLETNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS.,19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 PREKLETI KRALJI: KRONSKI STRUPI, FRANC. NAD., 21.30 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.50 PROCES PROTI FRIEDMANOVIMA, AM. FILM, 1.35 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL 
SOBOTA, 14.07.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 ARGENTINSKI SLOVENEC, KI JE OČARAL JAPONCE, DOK. ODD., 8.30 TARČA, 10.00 HOMO SAPIENS: IZUMITELJ SANJ, FRANC. DOK. ODD., 10.50 SNEGULJČICA, KOPR. FILM, 12.55 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 14.15 SP V SKOKIH V VODO, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.50 EP V KOŠARKI (M) DO 20 LET, 20.10 SUPERPOKAL SLOVENIJE V NOGOMETU, DOMŽALE - KOPER, 22.05 SLOVENSKI MAGAZIN – POSOČJE, 22.35 POLETNI VRTILJAK, 0.50 HUFF, AM. NAD., 1.45 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 ZABAVNI INFOKANAL 

NEDELJA, 15.07.2007, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 ŠPORT ŠPAS, 10.25 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.50 SLE
DI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 FESTIVAL VURBERK, 14.30 VRTIČKARJI: ŠAH, TV NAD., 15.00 GOLA PIŠTOLA, AM. FILM, 16.20 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: MAJDA GRBAC, 18.15 PAJKEC PIKO, RIS., 18.20 VETRINAR JOC, RIS., 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DAJMO, NAŠI! 21.10 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.05 ARS 360, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 MAMBO ITALIANO, KAN. FILM, 0.15 DNEVNIK, 
0.40 INFOKANAL 

NEDELJA, 15.07.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.15 SKOZI ČAS, 10.25 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 11.05 NAŠA PESEM 2007, 11.40 MED VALOVI, 
12.10 SLOVENSKI MAGAZIN - POSOČJE, 13.10 SP V VESLANJU, 15.00 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 15.50 EP V KOŠARKI (M) DO 20 LET, 17.50 FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ULIČNI KOŠARKI, 17.55 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.50 EP V KOŠARKI (M) DO 20 LET, 
21.00 SLOVESNOST OB SVETOVNEM BIBLIČNEM KONGRESU: IOSOT 2007, 23.10 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE – POLETI, 23.25 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 0.10 SPET MARIAN, ANG. TV FILM, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 ZABAVNI INFOKANAL 

PONEDELJEK, 16.07.2007, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 ČUDEŽNI PLANET, 
FRANC.-JAP. POLJ. SER., 12.00 SLOVENCI V AVSTRALIJI: SREČANJA V SYDNEYJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DAJMO, NAŠI! 14.30 NEKAJ MINUT ZA POPULARNO GLASBO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: ALJASKA, 
16.15 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZV. ODD., 16.35 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PELIKANI Z JEZERA DUHOV, FRANC. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 20.45 OSMI DAN, 21.20 V KADRU, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ANDORA: MED DVEMA OGNJEMA, KAT. NAD., 0.40 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.35 PELIKANI Z JEZERA DUHOV, PON., 2.20 DNEVNIK, 3.00 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 16.07.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 POLETNI VRTILJAK, 13.45 VRTIČKARJI: ŠAH, TV NAD., 14.10 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 14.40 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 15.45 ARS 360, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 
18.05 ELIZABETA I., ANG. NAD., 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.00 SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO, NEMŠ. FILM, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL 

TOREK, 17.07.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 PELIKANI Z 
JEZERA DUHOV, FRANC. POLJ. ODD., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ARGENTINSKI SLOVENEC, KI JE OČARAL JAPONCE, DOK. ODD., 13.50 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: MRAVLJE, DOK. ODD., 16.15 KLJUKEC KOT INDIJANEC, LUTK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 VSAKDAN NAŠEGA TELESA, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 BABICA GRE NA JUG, SLOV. FILM, 21.20 SRČNA IGRA, PREDSTAVA GLEDALIŠČA GLEJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ABSOLUTNO GLOBALNO, 23.35 LADY CHATTERLEY, ANG. NAD., 0.30 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.00 VSAKDAN NAŠEGA TELESA, DOK. ODD., 1.50 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL 
TOREK, 17.07.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 11.20 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 12.20 STUDIO CITY, 13.20 SLEDI, 13.50 V KADRU, 14.15 MOZAIK, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.45 SMRTONOSNI CILJI, ANG. NAN., 22.25 NESREČNI DOGODKI, DANSKI FILM, 0.10 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL 
SREDA, 18.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 VSAKDAN NAŠEGA TELESA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ODPETI PESNIKI, 13.30 LUMP, DANSKI FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 MOJ POGLED NA SVET, DOK. FILM O MILANU VIDMARJU, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDVEDEK IN PTIČEK, RIS., 18.45 ŽELEJČKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 LUŽINOVA OBRAMBA, ANG. FILM, 21.40 KAPLJICA V MORJU, KRATKI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 EVROPSKE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKE KULTURE IN POLITIKE, 23.20 BREZ REZA: DR. ANDREJ VOVKO - NACIONALNI SIMBOLI IN UVEDBA LASTNE VALUTE, 23.55 SKRIVNOSTI VOJNE - POZABLJENA ITALIJANSKA INVAZIJA, ANG. DOK. ODD., 0.45 MOJ POGLED NA SVET, PON., 1.30 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 2.00 DNEVNIK, 2.40 INFOKANAL SREDA, 18.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.35 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 14.00 LESTVICA NA DRUGEM, 14.45 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 15.40 MOZAIK, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 PET DNI, IZR. DOK. SER., 18.00 POROČILA, 18.05 OČE GORIOT, FRANC. FILM, 20.00 PRVO PREDKOLO LP V NOGOMETU, DOMŽALE - TIRANA, 22.30 CYRANO DE BERGERAC, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL  
ČETRTEK, 19.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.40 OMIZJE -SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 13.45 POLNOČNI KLUB: TAI CHI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.05 MOJI LASJE SO ČRNI, RIS., 16.15 SAMA, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ TURČIJE, 16.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ISKANJE NARODNOSTNIH KORENIN, DOK. ODD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KNJIGA MENE BRIGA, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.35 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 19.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.05 LABIRINT, 14.55 PET DNI, IZR. DOK. SER., 15.45 MOZAIK, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 BREZ REZA, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK 2006, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 NEZNANKINO PISMO, FRANC. FILM, 21.35 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.15 MARI, KAT. TV FILM, 0.15 NOČNA IZMENA, FINSKA NAD., 1.05 ANGLEŽINJA IN VOJVODA, FRANC. FILM, 3.10 ZABAVNI INFOKANAL  



SREČANJE DRAMSKIH 
SKUPIN V ŠTEVANOVCIH 


Že lansko jesen smo se z učitelji števanovske osnovne šole, ki so takrat pri nas gostovali in se nam z učenci njihove šole predstavili z zanimivim programom, dogovorili, da bo naša dramska skupina pripravila gledališko igro, s katero bi jim popestrili zaključek šolskega leta. Žal se to naše načrtovanje ni uresničilo, ker smo imeli veliko obveznosti, ki smo jih morali še pred koncem šolskega leta spraviti pod streho. In kot ponavadi se je tudi tokrat vse dobro razpletlo. Na pikniku v brezovskem vrtcu sva se srečali z gospo Agico Holec, ki je prišla na piknik z otroki iz števanovskega vrtca. Po kratkem pogovoru sva se zmenili za datum nastopa, in to je bil 24. junij ob 15.00 uri, ker takrat imajo ljudje največ časa, da pridejo na predstavo, je po

vedala gospa Agica. Da bi združili koristno s prijetnim, je gospa Agica povabila k sodelovanju še dramsko skupino z Gornjega Senika. Srečanje obeh dramskih skupin je bilo v prijetnem vzdušju. Kmalu smo ugotovili, da smo se že enkrat videli, in to na srečanju dramskih skupin v Murski Soboti, seveda se takrat nismo tako družili kot tokrat. Pravijo, da enkrat ni nobenkrat, in to je res. Večkrat bi se morali srečati in se skupaj predstaviti občinstvu, lahko bi celo skupaj naštudirali kakšno igro. Z druženjem se rodijo nove ideje in sklepajo prijateljstva in to je tisto, kar si verjetno vsi želimo. Pred pričetkom predstave sem bila rahlo skeptična, kaj če ne bo gledalcev, in bo mačkovska dramska skupina nastopala seniški in obratno. Pa ni bilo tako. Majhna dvoranica v števanovskem kulturnem domu se je počasi začela polniti. Obe predstavi sta si prišla ogledat tudi gospod župan Sándor Fodor in gospod Laci Kovač, čeprav je imel še polne roke dela s pripravami na lončarski tabor, ki se je pričel naslednji dan. Obe predstavi sta si na koncu zaslužili buren aplavz. Vsega lepega in prijetnega je enkrat konec. Upam, da bo takšnih prijetnih koncev v prihodnosti še veliko. 
Mentorica dramske skupine iz OŠ Mačkovci 
Anemary Puhan - ANITA 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 

Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. 

Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB