Politični ogled. Avstrijske dežele. V pondeljek 29. jul. so naši 7ojaki začeli marširati 7 Bosno in Hercego7ino. Ta dogodek je toliko 7ažen in zanima ljudi tako močno, da na razpisane 7olit7e za deželni zbor ae le raalo mislijo. — Za zapuščene žene iu otroke na Turško odšedšib 7ojako7 pa že uinog07istno skrbijo; 87itla cesarica je daro^ala 1000 fl. V Gradcu, 7 Celo^cu, 7 Ptuju in 7 Ljubljani so se sesta^ili posebni odbori, ki milodaro7 pobirajo. Vojaške 7aje reser7isto7 so uata^ljene na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Piimorskem, ker je iz teh dežel itak že 7eliko ljudi moralo k 7ojakom; le aitileristi se bodo na kratke dni poklicali. Dalmatiuaka deželna bramba je pa od cesarja pozvana, da se pridruži 7ojakom, ki inarširajo 7 Boano. — Italijanske prebi^alce Trsta, Istrije in Gorice iznemirujejo laški in lahonski rogo^ileži in jib Š5ujejo zoper A^stiijo; to ao biitke skušnje za naše politikarje, ki ao Labe 7 Tržanskem, Primorskein, in 7 Gorici podpirali zoper 7edn<> z^este Slovence; sedaj čejo Italijani iineti 07e dcžele in inesta, ker pia^ijo, da so celd italijanska! V Ljnbljani so za^olj 72 nemških učencev aklenoli, da se ima 974 slovenakih otrok poduče^ati 7 nemčini, katere se čisto niato ni5 ne razumijo. To je ra7nopra7nost, da se Bogu usuiili! — Minister Hluraecki se je mndil 7 Wolfsbergu na Korošketn ter je bil iraeno7an za častnega mestjaua 7 zah^alo, da je privolil 7 sta^ljenje železnice iz Wolfsberga 7 Spod. Drauburg. — Cesarjevič Rudolf se je 1. augusta preselil 7 Prago, kder je bil sijajao sprejet. Na Ogerskem postaja 7olilna borba čedalje silnejša. Erdeljski Rumnnci in Saksi so 7si zoper Tiszaje^o stranko; kaj pa naai Prekmurci počenjajo, lc vemo, da mislijo izvoliti g. Imreta, v Cako^cu pa g. Gezo Remetija. Jagerski nadškof dr. Saiiiassa je aolskini seetram 7 Miakolcu pripra^il za7od, ki ga je.stal 66000 fl. Izredna požrtvovalnost; o židov skih niilijonarjih na Dunaju in 7 Budimpestu kaj enega ui nikder brati. — Hr^atski dosedanji poslanci opravičujejo 87ojo dosedanjo politiko in se h^alijo, da a<>, kolikor jitn je bilo mogoče, delali na to, da bi se zaseli Bosna in Heicego^ina in potem 7si jugoslo^anski prebi^alci A^strije zdiužili 7 eno skupino, mo5no zaslombo celega cesarst^a zoper nemško, magjarsko in labonsko pre7zeto7anje! Dal Bog, da se to 7i-esniči! Vnanje države. Na Rnskem imajo iz7rstno letino in se nje mo5no 7eaelijo; tndi sklenjeni mir z Turkom bi Rnsom bil še naposled po volji, ko bi rcs bilo misliti na stalen mir. Ali nibče ne misli na stalen mir; 7sak le pra^i, da je kratko premiije, za kateriui bo sledila konečna 7ojska za turako zapuačino in zoper angleaku grablji^ost; Rnsi se torej mailji^o orožajo, iz Turčije od^ažajo bolenike domo7, iz doma pa odpošiljajo rumh 7ojako7, tudi se ne genejo nikamor od Carigrada in Bolgarijo bodo bržčas sebi pridržali. — Nemški cesar Viljelm se je pripeljal 7 Toplice na Českem, kder bodo naa cesar 7isokega gosta obiskali in mogoče je, da dojde še ruski car. Tako bi se zopet sesli 3 cesarji. Velik nemir napra^ila je no^ica, da hoče liismark pograbiti bogato Holandijo in jo NemSiji pritakuiti. — Francoske republike predaednik maršal Mak-Mabon ho5e odstopiti in leliko se zgodi, da bo freimaarer in jud Gambetta jegov naslednik, — 7elika sramota pa tudi nesreča za sla^no katoliSko ljudst^o! Italijanski kralj je baje pisal nemakemu cesarje^iSo, naj bi mu ta pomagal od A^strije dobiti iz dobra Trst in Tiidentinsko. Cesarje7i5 se je obrnil do a7strijskega cesarja, ki pa ga je za^rnil rekoč: ,,da brez 7ojske še pedenj zemlje ne odstopi Lahom!u Tako poročajo francoski listi. Italijani pa res čedalje bolj Š5ujejo in ro^ljejo zoper naa in 7 Romagni, potem 7 Geno7i, že o5itno nabirajo prosto7oljce7, rudečesrajčarje7 Garibaldince^. Vojski z Italijo smo bržčas že pra7 blizu. Angleži nasta^ljajo 7 Mali Aziji, za vsako turako pokrajino enega, angleakega oakrbnika, kateremu bodo 7si turaki uraduiki pokorni; tako bo Anglež 7elik del Tnrčije pogoltnil; Angleži mislijo tudi že na 7eliko železnico po Enfiato^i dolini mimo starega Babilona do Perzijskega zali^a. Srbska skupstina je sklenila železnico potegniti od Belgrada 7 Niš in Sofijo in od Niša do Mitio^ice. Proti Grkotn in proti šte^iluim gr.škim 7stasem 7 Macedoniji, Tesaliji in Epiru je sultan poslal 12 bataljono^ 7ojske. PerziJ8ki šah pa je na Dunaju naroSil mnogo 7ojne apra^e, ki se mu bo iz cesarske orožarnice ali arsenala doposlala. Bosna in Hercegovina. V nedeljo 28. jul. Z7ečer je iz cesarje^e kancelije po telegrafu došel ukaz, da se ima prekoračiti turška raeja. Ob 3. uri zaran so že trobentaai in bobnjarji budili 7ojake iu ob Vž^- uri so bili 7si za poto^anje pripra^ljeni. Po 3dnevnem dežu se je z^edrilo. Ob 3/t6 so se 7ojaki 27. in 9. bataljona Io7ce7, 4. škadrona 7. regimenta busarje^ in 4. kompanije ženijskega polka na pontonib, barkata, flosih in čolnih začeli peljati 7 Brodn 5ez Sa7o. V par minutah so prebrodili reko, 7odnik ffllbier) 27. bataljona Io7ce7, Franc Mttller stopi pr7i na bosensko zemljo. Drugi t()7aiši pritisnejo za njim, lo^ci in konjeniki preiačejo okolico, 7lo7ijo 12 turškib žandarje7 7 leseni 5ii7arnici ali 5ardaki, jim poberejo puške in sablje iu jih 8pustijo. Med tem pa 78tane 7 mautnici turšk major,- se bitro obleče in 5ez Sa7o pripelja k geueralu Filipoviču z pismom, 7 katerem je 7 imenu sultana ugo^arjal zoper 7hod A78trijance7. Ker pa fcm. FitipoviiS pisma ni sprejel, ga je Turek na zemljo položil in odsel. Med tem 80 naii vojaki vdrli 7 turško mesto Bosud in pri mautnico raz sohe vrgli turško zasta^o z polumesencem 7ied. Pijonirji pa so do 10. ure 200 korako^ dolg most na 39 pontonib potegnili čez Savo in tedaj je začela gla^ua moč prehajati 7 Bo8no: 7. reg. husarje^, 52. reg. pešce7, potem reg. Belgier, Molinari in drugi ter so med veselim vriskanjera, živio-klicaujeiu razvili velikansko avstrijsko bandero na turški zemlji. Isti den so naši vojaki začeli prodirati 7 Bosno se 7 Samacu, 7 Gradiški, kder so takoj 7zeli tursko mesto Berbir, in potem pri Konstanjici. Redna turška vojska se pred naso povsod pomika nazaj. Ali bo vseskozi tako, to ni lehko po^edati. Popolnem pogodilo in porazurnilo z turakim sultanom se ni; tudi je slišati, da je nek Hadji-Loja 7 Seraje^u mohamedance hudi razdražil zoper A78trijance. Mohamedanci so dobro orožani. Pravoslavni Bosnijaki nam tudi niso piijazni, le katoličani 86 nas veselijo. Zato pa je tudi slišati, da se 87. o5e Leon XIII. namislijo trdno poprijeti miaijonskega dela 7 Bosniji ter skuaati tamošnje Turke pokristijaniti, 3 škofijske sedeže bodo ondi ustano^ili. Neljuba no^ica pa je, da naai 7ojaki 7eliko trpijo ia mnogi bolehajo, posebno 7 Dalmaciji, od koder je parobrod te dni 81 bolenih pripeljal 7 Trst. Ali so naii 7ojaki že iz Dalmacije 7 Hercego^ino začeli prodirati ali ne, to še ni znano. Pač pa so moiali z torpedi zapreti pristanišče 7 Stagaem in Kleku; to pa za^olj italijanskih rogO7ileže7, ki namera^ajo iz Romagne mahniti bosenskim vstašem in Turkom na pomoč, 5e bi med Italijo in A^strijo res prialo do razprtja. Resnobna je st7ar 7»akako, ker je iz no7a ostro prepo^edano no^inam poro5ati o šte^ilu, razpostavljenju in maiširanju uašili vojakov! Tudi je turški general Mehemed-paša naglo zginil iz Dunaja, ker se ni mogel z našim ministrom Andrassi-jem pia7 pogoditi!