Osebne vesti Srebrni mašniski jubilej. Ob priliki nove sv. maše na Bučah zadnjo nedeljo je obhajal srebrni mašniški jubilej tamošnji g, župnik Miloš Turk. Jubilant se je rodil leta 1888 na Pilštajnu. Gimnazijo je končal v Celju, bogoslovje v Mariboru. Kaplan je postal ob izbruhu vojne pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Kmalu po prevratu je prišel za nekaj časa za kaplana v Šmarje pri Jelšah, od koder so ga poslali najprej za provizorja na Buče, kjer je ostal za župnika. G. Turk se je veselil največje priljubljenosti povsod, kjer je služboval. Z vseini močmi je bil na delu v cerkvi in izven nje pa v prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Očeta svoje župnije se je izkazal zadnje leto, ko je pobila toča 26. julija spodnje kraje in je bila najhuje prizadeta bučka fara. G. Turk je ziial potrkati na razna vrata, odprla so se usmUjena srca in z neutrudljivim dedom je dosegel toliko, da je obvaroval lansko zimo krajevno bajno-lepe Buče pred stradanjem. G. MUoš bi se bil že lahko večkrat preselil iz malih Buč na kako večjo župnijo, a je v svoji Bkromnosti in res pravi ljubezni do Bu6anov še danes prepričan, da je poklican od Boga samo za Buče, kjer se veseli popolne vdanoeti dobrih faranov, s katerimi po očetovsko deli veselje in bridkosti. Delavnemu in dobremu g. jubilantu iskreno čestita »Slov. gospodar«, katerega je širil z največjim uspehom po vseli župnijah, na katerih je pastiroval. Slovo dveh jubilarjev od dela. V Katoliški tiskarni in knjigami v Ljubljani sta stopila zadnje dni v zasluženi pokoj dva gospoda, katera sta si pridobila v podjetjih skozi desetletja neumornega dela velike zasluge. Gre za ravnatelja uprave »Slovenca« g. Ivana Rakovec, kateri je vztrajal na zaupanem mu odgovornosti polnem mestu 42 let. Drugi jubilar pa je vodja, »Jugoslovanske knjigarne« ravnatelj Ivan Mesar, ki je vodil knjigarno 48 let. Osebje obeh podjetij oe je ganljivo poslovilo od svojih šefov. Nesreče Smrtno povožen od avtomobila. 20. .iulija zvečer se je zgodila v St. Hju v Slov. goricah pred gostilno Batiman prometna nesreča, katera je zahtevala življenje očeta šeetdh otrok. Sadrd trgovec Srečko Kranjc \z Pesnice se je mudil omenjenega dne z avtomobilom v Št. Ilju in se je vračal na večer proti domu. V trenutku, ko se je peljal skozi St. Hj, je zavil na kolesu z obcinsfce ceste na državno 49 letni Pranc Friedl, zidarski poiir iz PoJičke vasi. Kranjc je opazil koHeearja prepozno, da bi bil zaustavil avto, katerega je sain šofiral. Sicer je zaokrenil vozHo na stran, a je zadel Priedl od strani v avto tako, da ga je vrglo nekai metrov na stran in ie obtežal mrtev s prebito lobanjo in z notraaijimi poskodbami. Trupk> smrtno ponesrečenega so prenesli v mrtvašnico. Friedl je bii zaposlen v zadnjem času s prenavljanjem gostilniških prostorov pri Baumanu in zapušča vdovo s šestimi otroki. Dve smrtni žrtvi strele. Na Eta-avskemi polju v Prepolah je udarila strela v hišo posestnice Barbare Žunkovič. Zadela je> 16 letno hčerko Matildo, katera je obležala pri priči mrtva. — Pri Mali Nedelji je urezalo med nevihto v hruško poleg hiše. S hruške je odskočila strda v dirrmik in od tam v hišo. Sredi sobe je udarila v 45 letno gospodinjo Terezijo Karba, katera je stala poleg moža med otroki. žena je bila koj mrtva, mož je oglušel, otroci so ostali nepoškodovani. Karbova zapušča moža ia šest otrok. Kolesar ja trčila. Zadnjo sredo popoldne se je vračal na kolesu proti Dogošam pri Mariboru 24 letni tovarniški delavec Štefan Strmšek. Na povratu je zadel tako nesrečno v drugega kolesarja, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico z zlomljeno desno nogo in s hudo poškodbo na glavi. - Nesreca motociklista. Franc Petrovič, 28 letni mehanik, je padel na ovinku med Turniščem in Št. Vidom pri Ptuju z motornim kolesom v obcestni jarek. Petrovič je dobil pri padcu hude notranje poškodbe, njegovemu sovozaču se ni zgodilo nič hudega. Huda poškodba zaradi padca s skednja. Egidij Praprotnik, 50 letni posestnik iz Bukovelj pri Konjicah, je padel s skednja in je obležal s hudo poškodbo na glavi. Praprotnika so oddali v celjsko bolnišnico. A^i« in motomo kolo trčila. V Kanrmiku sta trčila na križišču cest pred Rodetovo hišo osebni avto Antona Kregarja iz Kamnika ki lesni trgovec Lenassi, kateri se je peljal na motornem kolesu. Lenassija je vrglo s kolesa ki si je zlomil pri padcu levo nogo, povrh pa si je še razbil motor. Poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bobiišnico. Huda prometna nesreča. Z Rakeka je vozil šofer tvrdke Verderber iz Kočevja proti Preski les, nazaj pa leane odpadke in žagovino. Med vožnjo se je avto nenadoma pokvaril in se štirikrat prevrnil. Iz kabine je pognalo na cesto šoferja Urbana Hrovata, kateremu je zmečkalo nogo v stopalu. Vozniku Antonu Pojetu je stisnilo desno roko tako, da so mu jo morali odrezati, sovoznik Rihard Griinsaeh je dobil notranje poškodbe, le delavec Jože Mahar je ostal po naključju nepoškodovan. Škoda na avtomobilu znaša 30.000 din. Velika požarna nesreča pri Varaždinn. Huda požarna nesreča je ddetela vas Kolarec pri Varaždinu. Kmet je streljal iz stare puške na golobe. V puškmo cev je pritrdil šibre s konopljo. Konoplja se je pri izstrelku vnela, priletela na sifcreho in zanetdia (^enj. Zgorelo je 23 stanovanjskih hiš ter 115 gospodarekih poelopij. Ob streho je 106 ljudi. Škoda znaša 1,200.000 din. Huda potresna nesreča na Grškem. Dne 20. julija ob 2.15 v noči je zadela huda potresna nesreča Grčijo. Najbolj sta trpeJi pokrajina Atika in pa otok Evbeja. Že prvi potresni smiek je v preotolnem meantu Atene zbudil vse prebivalce, ki eo pobegnili iz hiž. V Atenah je trajal potres 15 s&kund. Nessreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je popokalo nekaj zktov in gten. V Oroposu, 60 km od Aten, so trajali potresni sunki 20 sekimd. Zmšila se je velika jetnišnica s 500 kaznjenci. V splošni zmedi so skušali jetniki pobegniti, a jim je preprečilo pobeg vojaštvo. Od tpaznikov je bilo pet ubitih, 10 pa huje poškodovanih. število žrtev med kaznjenci jni znano. V bližini mesta Oropos je poIfcres popolnoma razdejal vasi Palatia in Alkusa. V Palatiji je bilo ob življenje 15 Ijudi, 50 pa hudo ranjenih. Tudi v nadaljnih osmili vaseh je povzročil potres mnogo škode in je zahteval oloveške žrtve. Po prvih vesteh je smrtno ponesrečilo zaradi potresa samo v pokrajini Atika 50 ljujdi. Na otoku Evbeja je trpeio n&jhuje tneBto Halkis, kjer je porušil potres 20 hiš in je bilo ubitih pet ljudi. Skupno število Bmrtnih zrtev na Evbeji znaša 17. Vlada je odposlala koj po nesreči v prizadete ikraje reševalne odprave, oddelke vojaštva in orožnikov, da so pomagali vzdrževati red. V najhuje udarjene kraje so biie poslane večje količine živeža in šotorov za one, kateri so ostali brez strehe. — Uradno poročilo o zadnjem potresu na Grškem pravi, da je zahteval potres le 18 mrtvih in 194 ranjenih. Prvotne števiike so se izkazale kot netočne. Razue požarne nesreče. V Brezuli pri RačaK je vžgal udar strele hišo posestnika Predikake, ki je oškodovan za 25.000 din. — Nenadoma je nastal nočni požar y gospodarskem poslopju Šrajbarskega turna pri Krškem, ki je last g. dr. Ferdinanda Trenca. Ogenj je zajel vse poslopje, katero je bilo polno slame ter krme. Sosedi in gasilci so komaj rešili živino in svinje. Poslopje je pogorelo do tal in znaša škoda 100.000 din. — Matevž Bogme, posestnik v Stoprcah pri Rogatcu, je vzel b seboj na polje svojega triletnega sinčka. Tam je njegov kozolec, pod katerega je posadil otroka, da bi bil v senci. Pod otroka je razgrnil telovnik, v katerem je hranil vžigalice. Otrok je s časom iztaknil vžigalice, se je pričel igrati z njimi in je zažgal poln kozolec krme. Zgorelo je vse do tal. Pogorelec je bil zavarovan za 10.000 din, a je samo uničeno seno vredno 12.000 dinarjev. Razne novice Našim cenj. čitateljem. Podldstek »Habakuk« je končan. V nekaj tednih bomo začeli priobčevati novo Reimihlovo kmečko povest. Velike spremembe v »Jutrovi« deželi. Naša ljubljanska dnevnika sta že napovedovala, da se bodo izvršile krog »Jutra« in njegovih priveskov velike spremembe. Na te napovedi naših listov je odgovorilo »Jutro« od 23. julija in dalo javnosti tozadevno natančnejše pojasnilo. Dosedanji načelnik družbe ali konzorcija, katera vzdržuje »Jutro«, g. Adolf Ribnikar, je izstopil in odložil mesto njenega poslovodje. Njegov delež je prevzela zadruga »Napredni tisk«. Predstavnik izdajateljev »Jutra«, »Ponedeljskega Jutra« in »Življenja in sveta«, ki je vsakotedenska priloga ponedeljskega »Jutra«, bo odslej g. Stanko torej pripro.vni tudi za kmetovalce, oškodovane po zadnjih povodnjih. Pojasnila dajejo zadružne organizacije ali Privilegirana agrarna banka. Virant, glavni urednik »Jut^. -Rrsdstav« nik izdajatelje^ »DoiROvine« bo pooblaščenec zadnige »Napredni tisk« g. upokojeni ravnatelj Jožef Reisner. »Mariborski večernik Jutra« preneha z 31. julijem izhajati v lastništvu »Jutra« ter ga prevzame s 1. avgustom kot lastnik in izdajatelj nova družba pod vodstvom g. Adolfa Ribnikarja. Ceneni krediti za kmetovalce, prizadete po vremenskih nezgodah. »Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani« opozarja kmetovalce, prizadete po zadnji povodnji Mure, da morejo pri Priv. agrarni banki dobiti posojila v znesku do 2000 din na podlagi menice z rokom dospetka enega leta po 5% obrestni meri, in sicer za nabavo naprav, <~-odja in drugih predmetov, neobhodno potrebnih za uspešno kmeftijsko proizvajanje v posameznih poljedelskih panogah. Menica mora vsebovati poleg podpisa dolžnika še podpise treh kmetov-porokov, Krediti se izplačajo dolžniku na ta način, da nabavi od nabavljalne zadruge ali drugih poljedelskih organizacij in izjemoma od kakega solidnega podjetja dotični predmet. Sem spadajo n. pr. poleg orodja tudi modra galica, rafija, umetna gnojila, cepivo itd. Ti krediti so Dve novi io potreboi orožniški postaji. Pri Sv. Bolfenku in pri Sv. Martinu na Pohorju sta začeH z 22. julijem poslovati novi in staJni orožniški postaji. S tem je izpolnjena dolgoletna želja izletnikov in Pohorcev. Okostnjak v gramozni janii. V betnavski gramozni jaroi na Teznu pri Mariboru so zadeli pri kopanju grarnoza v gornji zezemljski plasti na človeški okostnjak, ki je počival plitvo v zemlji kakih 20 kt. Najbrž gre za kak nepojasnjen zloein iz poprevratnih časov. Ki-ojni tečaj za iensko krojaštvo, ki ga vodi banovinski strokovni učitelj g'. Knafelj, se olvo.i v Marifooru dne 1. avgusta ob 18 v poslopju dekliške meščanske šolc (poleg Mestne hranilnice pni stolni cerkvi). Priglašeni udeleženci so bi!i pisrneno obveščeni. Novi zanimanci lahko dobijo pcjasnila v ptearni obrtno-pospeševalnega refei-ata na okrajnem načelstni. Na banovinskt bin«tijs!tf šoli na Grmu pri NoVHti mestu prične novo šolsko leto v začetku novembra. šola ima dva odcteika: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve ziroi po pet mesecev. To zimo bo samo dmgi tečaj. Letes se torej sprejemajo učenci samo v celoletno Solo. Vsi učenci stariuiejo v zavodu. kjer imajo vso c«fcrbo. Sprejmejo se pridni, dcvdj nadsrjeoi sinori kmefikih srta?šev, ki bodo po končanem š&lanju ostaH na kmetiji. LaatnoreSno pissne prošnje za celoletno šolo, ko!kovane 2 10 din banovinskim kolkom, je poslati ravnateljstvn banovinske krnctijske &oJe na Grmi: pri Novem mestu čJm.piej, najkajnejs pa do dne 10. septembra. ObSnforaitm vvedni sl-nt-dM Prijet CTKtdi sondel3?be pri tolovajskein namadu. OrožrJId od Sv. Ba.rbare v Slov. goricah so zadeli pri hišni preiska^'i pri posestnici Ani Gamzer v Jablanci na Jožefa Mavrič, ki je bil soudeležen pri tolovajskem napadu na družino Mulec v Zimici. Mavrič, ki je presedel že osem let v ječi, je bil priveden v zapore mai-fbcrekega okrožnega sodišča. Velika iatvina v št. Ilju v SIov. goricah. V Št. Uju v Slov. goricah so odkrili veliko tatvino. Pekovski mojster Franc Jurgec je opazx)val že od decembra, da mu veliko prenaglo zginja iz kleti vino, sadjevec in žganje. Due 21. julija so izsledili crožniki tata v osebi Ivana Žunkovič, 26 letnega prf Jurgecu zaposjenega^pekOTSlTega pomočnika, katerega je mojster pred meseci odpustil. Iz Jurgečeve trgovine je odromal od decembra do danes lep znesek 17.000 din. Preiskava bo dognala, v koiiko je Žunkovič kriv glede očitanih tatvin. Od vloniilcev oplenjena vinogvadaa hiša. Na Maiskem vrhu v Halozah so vdrli neodkritf stofllci v yjnogradno hišo maribor«?kega trgovca I. Preaca. Oda-s^li po niu perila in posteljnine za 7000 din. S paše Hkradena kobila. Posestniku Valentinu Sagadin« v Cirkovcah na Drav«kem polju je odgiial nekdo s paše dve Ieti staro \n 2500 din vredno kobUo. Po nekaj n»esecih pojasnjen vlom. Na KapeJi pri Raclencih so napadli n.a praznik Treh kraljev triie zakrinksni moški Ivana Lukovniaka, hpterega so xvesaJi, mučili in so mu c-5nfs3i iz trgovine blaga za 12.000 din. Te dni ,so priieli r?.denski orožniki racli omenjenega to<ovfi jskega napada Davorina Trsteniaka v Središču in Alojza Šantla. Oba sta pri.zBs.la napad na Lukovnjaka. Tretji krivec na se .ie sam iavil v osebi Jožefa Herica. Orožniki so našli tudi en del Lukovnjakn ukradenega blaga. S kasiRom po ff&vi. Na sejinu v Velenju je udaril neki moški s kamnom po glavi v prepiru 32 letnega posestnikovega sina Fr. Pretriarja iz Braslavč in ga je hudo poškodovah Udarjeni se je zatekel v celjsko bolnišnico. Smrtoiiasea strel v sadonosniku, Ivan G^ršak, 18 letni posestnikov sin iz Hrastja pri Sv. Petru pod Sv, gorami, je pobraJ v sadonosniku Avgusta Narata na Plesu par jabolk. Narat je stražil svoj sadonosnik in oddal strel iz lovske puške na pobiralca. Geršaka so zadele šibre v hrbet, ena mu je predrla srce in je obležal mrtev. Okradena poscstniea. V Podkraju pri Radečah pod Zidanim mostom je neznanec sunil posestnici Pečnik 1500 din goto\ine in za 500 din blaga. Okradena podeželskii hiša. Na Rudnem pri Železnikih na Kranjskem je vdrl v odutvTUBtti.doraačifc-_Ł?zi!?Ji.DOSt0P.ač v ^išo posestnika Lovra Erž«na. Zginil je z zlafS uro in z 600 din gotovine. Skupna škoda znaša 2400 din. Vlomilska družba, ki je zagrešila 20 vto>.nov, pod kljnčem. Semiški orožniki so aretirali vlomilsko družbo, katera je zagrešila po Sevnici in na Dolsnjskem in okolici 20 vlomov. Pokradeno blago so prodajali po vsem Polenjskem. Jzprcfl sodišča  Eden najbolj drznili vtoiailoev oftsojen. Pred mariborskim senatom je dajal zadnje dni odgovor eden najbolj drznih vlomilcev, kar se jih je pojavilo po prevratu v Mariboiu. Gre za 32 letnega mehanika Franca Staneka, ki je že odsedel radi vlomov v Gra.211 dve in pol leta. Stanekova vloma v jVIaiiboru sta vzbudila takrat največje ogorčenje, ker ju oblast ni mogla koj razčistiti in prijeti krivca. Dne 4. februarja 1937 je bilo med opoldanskim odmorom pokradene iz ui-arne Zofije Bizjak v Go sposki u.Iici zlatnine ter raznih. dragocenosti za 50.000 din. Dne 11. marca je bilo na enako d*'zen način vlomljeno v trafiko R. Žiaidaričeve na Aleksandrovi cesti. Ukradenih je bilo 1500 din gotovine in kolekov ter znamk za 8000 din. Dne 4. maja 1937 je bil Staaek aretirar. v neki gostilni v Studencih pri Mai'iboru. EVaric Stanek je bil obsojen po priznanju očitanih dejanj na pet let ječe.