se
64
11
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
dni i 15. JUNIJ
Po naših občinah
Videm • S prvim rebalansom v nov polmilijonski kredit O Stran 2
Po naših občinah
Haloze • Kamor se obrneš, plazovi...
Z> Stran 4
Ptuj, petek, 12. aprila 2013
letnik LXVI • št. 29 Odgovorni urednik:
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-

Naročila na zdravniški pregled in informacije na telefon:
02/787 20 46
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam draga z enako enožariščno dioptrijo podarijo.
V torek priloga
v Štajerskem tedniku
Varna starost
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Štajerski TEBItIK
Spodnje Podravje • Pomlad prihaja, čeprav z zamudo
Rekordnih pridelkov ne bo
Prvi sončni in topli dnevi ter relativno hitro sušenje razmočene zemlje so kmetom končno omogočili, da začno setev in druga pomladna opravila.
Zaradi dolge zime in snežnega pokrova, ki se je še do pred nekaj dnevi zadrževal na zemlji, bodo letošnji pridelki, zlasti jarin, ponekod pa tudi ozimin, precej manjši kot lani, ko so dosegali rekorde. Velike težave imajo zlasti kmetje v Pesniški dolini, kjer je zemlja težka in so bili zasejane poljščine pod vodo več kot deset dni; na takšnih njivah pridelka ne bo.
Največji izpad pridelka bo brez dvoma pri jarem žitu, jarem ječmenu, ovsu in grahu. Pri ostalih kulturah je ob sončnem vremenu pričakovati pravo eksplozijo rasti, vendar pa bo tudi pri teh zaradi dober mesec krajše vegetacijske dobe pridelek nekaj manjši, kot bi bil sicer. Zaradi takšnih vremenskih razmer, kot so letos, je KGZ Ptuj že posredoval zahtevek na kmetijsko ministrstvo, da bi lahko kmetje v integrirani pridelavi koruzo sejali dve leti zapored.
SiM
_• . • V- ■ '
>,'.,■■>.:■ -.V v •
-Z. :
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Dan zdravega življenja v ČS Jezero
Vabilo za vse generacije
V četrtni skupnosti Jezero bodo jutri, 13. aprila, potekale številne aktivnosti v okviru Dneva zdravega življenja. V tej prireditvi v sklopu projekta ČS Jezero Zdravo življenje, namenjeni krajanom in širši javnosti, se je četrtna skupnost povezala s humanitarnim društvom Adra Krščanske adventistične cerkve; na njenem dvorišču v Belšakovi ulici 71 bodo tudi potekale vse aktivnosti.
Foto: Črtomir Goznik
V okviru dneva zdravega življenja bodo v četrtni skupnosti Jezeru (na dvorišču Krščanske adventistične cerkve v Belšakovi 71) potekale številne aktivnosti, tudi predstavitev projekta SVIT.
Dogajanja ob dnevu zdravja bodo začeli ob 10. uri in končali ob 17. uri, ko vabijo na lutkovno predstavo in odprtje razstave fotografij pod naslovom Kaj je zdravje?
Kot je pred jutrišnjo prireditvijo povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic, bo poudarek na predstavitvi programa Svit (državni program zgodnjega odkrivanja predra-kavih sprememb in raka na debelem črevesu), potekale pa bodo tudi posebne delavnice na različne teme za vse generacije - za otroke in odrasle. Na stojnicah bodo predstavili zdravo prehrano z nasveti in degustacijo, merili krvni tlak, možna bo tudi izmenjava sadik in semen. Obiskovalcem bodo na voljo za kratke pogovore tudi zdravniki različnih specialnosti. Predstavili bodo tudi različne vaje za pravilno telesno držo, dijake in starejše osnovnošolce pa še posebej vabijo na stojnico Dvigni glavo, zate gre. Otroci in starši bodo lahko skupaj uživali v kreativnih delavnicah, družabnih in gibalnih igrah, zabavni učni poti, ogledali pa si bodo tudi lutkovno predstavo, ki se bo
pričela ob 17. uri, ko bodo tudi izbrali dve najboljši fotografiji na temo Kaj je zdravje, ki bosta objavljeni v reviji Čili in zdravi. Otroke od tretjega do desetega leta starosti še posebej vabijo v delavnico Pojemo in ustvarjamo z lutkami, prav tako v deželo Bodizdravja, v okviru katere bodo pripravljali čarobne napitke z vilo Frutino, tekmovali z velikanom Guliver-jem, se igrali, ustvarjali in peli. Marko Juhant in Simona Levc vabita starše ob 16. uri na predavanje pod naslovom Varuh otrokovih dolžnosti. Med ostalim programom velja opozoriti tudi na nastop mandolinskega orkestra Amos, ki bo ob 10. uri tudi popeljal v Dan zdravega življenja in ob 11. uri na predavanje o kakovostnem spanju Marije Major Šunjevarič.
Kot pove Črtomir Rosic, so skupaj s humanitarnim društvo Adra Slovenije, ki deluje pri Krščanski adventistični cerkvi, pripravili zanimiv program, ki bo zagotovo pritegnil ne samo krajane četrtne skupnosti Jezero, temveč tudi druge, ki želijo v vsakodnevno življenje vnesti čim več zdravih elementov.
MG
2 Štajerski
Po Sloveniji
petek • 12. aprila 2013
Videm • Z18. redne seje občinskega sveta
S prvim rebalansom v nov polmilijonski kredit
Najpomembnejša med sicer 18. točkami dnevnega reda tokratne seje videmskega občinskega sveta je bila brez dvoma sprejetje prvega rebalansa letošnjega proračuna. Ta je bil potreben, ker je v občinski blagajni zmanjkalo denarja za tekoče naložbe.
Vidova klet (še) ni namenjena iskanju dobička
Kot je pojasnil župan Friderik Bračič, so za nekatere občinske naložbe že vnaprej vedeli, da so v proračunu planirali premalo sredstev, pri drugih pa je pač prišlo do povišanja vrednosti zaradi drugih okoliščin: „Če hočemo zdaj izvesti že tekoče naložbe in tiste, ki so predvidene, potem, žal, ne gre drugače, kot da najamemo kredit v višini 450.000 evrov. Med drugim moramo zagotoviti dodatnih 23.000 evrov za projekt agromelioracije, pri izvedbi kroži-šča moramo zaradi dodatnih stroškov dodati 100.000 evrov, sicer se bo gradnja ustavila in bomo ostali še brez sofinan-cerskega deleža Direkcije za ceste, za ograjo na pokopališču manjka 16.000 evrov, za pločnik ob krožišču 48.000 evrov, za cesto Belavšek manj-
Uvodnik
ka 17.000 evrov, če jo hočemo dokončati, za avtobusne postaje, ki že stojijo, je prav tako treba plačati račun, nujno je potreben nadstrešek za strojno opremo našega režijskega obrata, kar je dodatnih 15.000 evrov, za krpanje razpok in lukenj na cestah manjka 10.000 evrov, veste pa tudi, da smo krepko prekoračili sredstva, predvidena za letošnje pluženje. Za izvedbo komunalne infrastrukture v obrtni coni, ki je prijavljena na razpis regionalnih razvojnih programov, od koder bomo prejeli lep kos potrebnega denarja, pa moramo tudi zdaj zagotavljati svoj delež v višini 350.000 evrov, prav tako tudi moramo zagotoviti svoje del denarja za energetsko prenovo šole, kjer smo že dobili pozitiven sklep za sofinanciranje."
O lačnih ovcah in nenasitnih volkovih
Čeprav nas kriza razjeda in uničuje že peto leto, je očitno, da kljub posameznim optimističnim napovedim še ni videti njenega skorajšnjega konca. Zato nisem edini, ki se sprašuje, zakaj se po petih letih „odločnih"prizadevanj raznobarvnih političnih vrhov še vedno dogajajo novi stečaji, nova odpuščanja delavcev, skoraj vsak dan pa nam postrežejo tudi z novo gospodarsko-politično afero. Ker zaradi začaranega kroga praznih obljub in neučinkovitosti domačim političnim in drugim pomembnežem človek že težko verjame, mu ne ostane drugega, kot da prisluhne zunanjim, saj naj bi bili ti najbolj neodvisni. In pri tem ni težko ujeti njihovih ugotovitev, da je eden najresnejših problemov, ki ogroža naš gospodarski razvoj in njegov vnovični vzpon, kartelna prepletenost slovenskega gospodarstva in politične oligarhije. Moč kartelov je brezmejna, saj kot lastniki kapitala obvladujejo tudi gospodarsko, politično, ponekod že tudi medijsko in verjetno še katero pomembno področje.
Zato je tudi boj proti tajkunom, ki traja že dlje kot boj s kriznimi razmerami in so jim napovedale konec vse dosedanje vlade, še vedno neuspešen, čeprav se v najbolj izstopajočih primerih, ki so že izbruhnili na dan, običajno pokaže, da so v glavnem povezani s koruptivno ali celo kriminalno dejavnostjo. Da bi razjarjene, lačne in socialno obubožane množice vsaj malo pomirili, so padle prve žrtve med velikimi; najočitnejši primer je padec gradbenih mogotcev, šušlja se tudi o drugih, a veliki ostajajo neomajni in še naprej krojijo našo usodo, saj jim v rokah ostajata tako škarje kot platno.
Kaj nam pomagajo napotki iz Bruslja, da je urgentna naloga Slovenije rešitev bančne krize in dotok svežega kapitala, ko nam domači politiki in ekonomisti v prirejenem prevodu dajejo jasno vedeti, da bodo prizadevanja za konsolidacijo javnih financ spet najprej udarila po žepu že tako izmozgano delavsko rajo. Kajti ob krčenju javnofinančnih izdatkov nam grozijo tudi s krčenjem socialnih transferjev, zmanjševanjem standardov in normativov v vrtcih in šolah, pa z racionalizacijo zdravstvenega varstva, reformo zdravstvenega sistema in še s čim. Skratka, na oltarju domovine je spet največje žrtve-no jagnje obubožano delavstvo, medtem ko se nenasitni tajkunski volkovi še naprej pohotno slinijo in si po staji, iz katere ni poti, izbirajo nove nemočne žrtve. Lakota je pač lakota, a lahko se zgodi, da bo staja kmalu prazna, čeprav ne verjamem, da bi ostali lačni tudi volkovi.
Martin Ozmec
S prvim rebalansom letošnjega proračuna so svetniki potrdili tudi najem novega polmilijonskega kredita.
Svetniki - predsedniki posameznih občinskih odborov - so vsi po vrsti, brez izjeme, povedali, da je bila razprava na odborih zelo vroča, saj novo zadolževanje občine „ne diši" nikomur, a so na koncu vsi sprejeli predloge, da rebalans z novim kreditom sprejmejo, ker jim kaj drugega enostavno ne preostane.
Na seji se je v razpravo vključil le Andrej Rožman: „Ne vem, kako to planiramo, žalostno, da moramo spet najeti kredit. Če se že kreditiramo, potem bi bilo bolje, če bi ta denar dali za sanacijo plazov. Sicer se strinjam s tem, da se tistih 90.000 evrov nameni še za šolo, nikakor pa ne za to, da se denar daje za obrtno cono, ker je bilo dogovorjeno, da se infrastruktura uredi iz naslova gradnje avtoceste. Zame osebno je ta kredit katastrofa! Zadolženi bomo do grla za naslednjih 10 let! Pa niti ne vemo, kaj nas vse se čaka in kako krvavo bomo kdaj v prihodnje še potrebovali denar! Za ta rebalans ne bom glasoval!"
Župan Bračič je ponovno pojasnjeval, da za obrtno cono morajo zagotoviti svoj del sredstev, če hočejo počrpati denar iz RRP, sicer pa se bo vse, kar je občina vložila v cono, vrnilo v proračun s prodajo parcel. Povedal je tudi, da občina kredit res najema za 10 let, vendar bodo leta 2017 odplačali milijonski kredit za prenovo OŠ Sela, zato bo takrat spet več „prostega" denarja: „Žal pa ne moremo najemati kreditov za sanacije plazov, lahko jih le za naložbe! Glede plazov pa je tako, da jih bomo del sanirali z denarjem iz proračunske rezerve, računamo pa tudi na kakšno pomoč kmetijskega ministrstva, kamor smo že poslali poročila."
Drugo leto še en zaposlen na občini
Marija Trafela se je ob tem pojasnilu obregnila ob, po njenih besedah, slabe prejšnje sanacije plazov, ki se sprožajo še naprej, na kar je župan takoj povedal, da je eno sanacija plazu, drugo pa zgolj odvoz materiala, da je cesta prevozna: „Kar zadeva sanacije plazov, pa so bile vse narejene dobro, saj po tem ni več plazilo."
Razprave je bilo konec, glasovanje pa je pokazalo, da je 15 svetnikov potrdilo rebalans in najetje kredita, dva iz vrst SDS pa sta se vzdržala glasovanja.
Občinski svet je v nadaljevanju potrdil še finančni sklep, da se proračunske rezerve občine v višini 41.000 evrov namenijo za najnujnejše sanacije plazov, prav tako pa so potrdili še kadrovski načrt, po katerem se bo v občinski upravi leta 2014 zaposlila še ena oseba za pomoč pri načrtovanju in izpeljavi naložb: „Veste, da naši zaposleni že dolgo delajo „na polnih obratih", zdaj pa so se začele še bolniške in tako enostavno ne gre več naprej. Drugo leto se začenja zahtevno novo finančno obdobje, pripravljati bo treba zahtevne projekte in novo osebo enostavno potrebujemo," je predvideno zaposlitev pojasnil župan. Nihče od svetnikov ni pripomnil nič.
Med pobudami in odgovori jih je bila spet cela plejada namenjenih sanaciji cest, bankin, čiščenju jarkov, nujnemu gramoziranju, postavitvi varovalnih ograj ...
Rožmana je v tem kontekstu zanimalo, kje je tistih 40.000 evrov odškodnine, ki
jih je DEM namenila občini za poškodbe na cesti skozi Šturmovce ob gradnji elektrarne na jezu: „Zdaj, po rebalansu, vidim, da jih je ostalo le 10.000?!" Župan je priznal, da so glede na veliko finančno stisko ta denar pač prerazporedili tja, kjer je bil bolj nujno potreben.
Sicer pa so svetniki na tokratni seji poslušali (in se seznanili) s številnimi poročili: med njimi je bilo poročilo direktorice Bistre Aleksandre Pivec, ki je zbrane jasno seznanila s tem, da drobnih občinskih projektov v bodoče ne bo več možno sofinancirati iz RRP, zato naj se župani čim prej dogovorijo za velike skupne projekte, predvidoma v vrednosti med 8 in 10 milijoni evrov, sicer jim bodo občine v Zgornjem Podravju ponovno odpeljale večino razvojnega denarja. Po besedah Pivčeve je sicer v prihodnjem obdobju (2014 do 2020) pričakovati odobritev sofinanciranja za kakšnih pet velikih regijskih projektov.
Poročilo o poslovanju šole in vrtca je podala ravnateljica Helena Šegula ter ob tem svetnike seznanila, da je letos pred vrati vrtca ostal za en oddelek otrok (zaradi prostorske stiske pa en oddelek že doslej deluje v šolski zgradbi). Iz policijskega poročila je bilo razbrati, da se v občini ni dogajalo kaj posebno hudega; zanimiv je bil le podatek, da je bila povprečna stopnja al-koholiziranosti pri voznikih, ki so povzročili prometne nesreče, kar 1,8 in da je bilo med povzročitelji nesreč kar dobrih 10 odstotkov pijanih voznikov. Za to (haloško) območje, kot je bilo še slišati, naj sicer ti podatki ne bi posebej odstopali od povprečja ...
Iz obširnega poročila Nadzornega odbora, ki je opravil pregled zaključnega računa, pa je bilo slišati, da mora občina vzpostaviti boljši nadzor nad porabo sredstev, ki jih namenja za delovanje OŠ in vrtca, sicer pa večjih nepravilnosti po besedah predsednice Selinškove ni bilo najti.
Jernej Golc pa je svetnikom predstavil poročilo o lanskem poslovanju Vidove kleti; med drugim je povedal, da jo je obiskalo 3000 gostov, prodanih je bilo skoraj 1000 buteljk po povprečni ceni 6,73 evra, da je pogodbo o sodelovanju z Vidovo kletjo podpisalo 12 vinogradnikov in da od letošnjega aprila naprej nimajo več zaposlene delavke preko javnih del, saj je bilo to možno le za dobo enega leta. Stroški tekočega letnega vzdrževanja po Golče-vih besedah znašajo približno 20.000 evrov, kar pomeni, da bi za tekoče poslovanje (brez izgub) morali prodati vsaj 30.000 buteljk vina letno ... V nadaljevanju naj bi si Vidova klet za normalno poslovanje morala zagotoviti dodatne vire financiranja, pri čemer je Golc izpostavil predvsem projektno vključevanje v programe LAS in RRP. Predlagal je tudi, da se čim prej ustanovi organizacija vinogradnikov, ki bo v prihodnje preko pogodbe z občino upravljala z Vidovo kletjo in zagotavljala pokrivanje stroškov, do takrat pa bodo pomagali v podjetju Halo.
Rožmana je zmotilo, da Vidova klet ne pokriva niti stroškov, kaj šele, da bi prinašala dobiček, občina pa je po njegovih besedah vanjo vložila ogromno denarja: „Po enem letu bi pa moralo biti poslovanje že pozitivno ... " Tudi Avgu-štinova se je strinjala, da občani Vidma od finančnega vložka v klet, razen redkih izjem, nimajo nič, čeprav je idejo o takšni kleti pozdravila: „Zdi se mi le, da smo v ta projekt šli v popolnoma napačnem času."
Da ni tako, sta potem zagotavljala Golc in župan Bračič, ki je poudaril, da občina ni profitna organizacija in da se tudi ne sme ukvarjati s takšno dejavnostjo ter da je Vidova klet osnova za nadgradnjo turistične in vinogradniške ponudbe Haloz: „Gre za pomoč našim vinogradnikom, da imajo prostor za trženje in promocijo in prav to je naloga občine: pomagati in zagotavljati primerno infrastrukturo."
SiM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
petek • 12. aprila 2013
Aktualno
Štajerski	3
Sp. Podravje • Zima in dež jemljeta davek tudi pri kmetih
Lanske rekordne letine žit ne bo
Letošnja dolga zima in nato še deževje ogromno težav povzročata tudi kmetom. Prekmurski kmetje, ki imajo precej njiv pod vodo, so že napovedali, da bo škoda zaradi izpada setve in uničenih pridelkov najmanj 30- do 50-odstotna, pa tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje menijo, da obstaja možnost, da setve jarih žit letos sploh ne bo.
Foto: SM
Letošnja dolga zima in deževje bosta brez dvoma zdesetkala pridelek jarih žit, pričakuje pa se tudi nižji donos pri ozimnih pridelkih.
Vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak pravi, da situacija na širšem ptujskem območju ni tako zelo kritična, strinja pa se, da je izpad pridelka določenih kultur nedvomno možno pričakovati: „Gotovo največjo težavo predstavljajo jara žita oz. jarine, saj je bil optimalni čas za setev konec februarja ali v začetku marca, zdaj pa je že april in so njive še vedno premokre za setev. Tako je pričakovati izpade pridelka pri ovsu, grahu, jarem ječmenu, jari pšenici ... Težava nastopa zaradi tega, ker se zaradi pozne setve zelo skrajša vegetacijska doba in posledično je pridelek precej nižji. Glede ozimin pa smo v zaostanku dober mesec dni; lani je bila v začetku marca podobna situacija glede rasti, kot je letos v začetku aprila. To ne pomeni, da bo konec rasti tudi mesec dni pozneje, saj je koreninski sistem zelo razbohoten, čaka se le prve sončne tople dni in bo prišlo do eksplozije rasti. Zaradi skrajša-
ne vegetacijske dobe pa tudi pri ozimnih pridelkih lahko pričakujemo kar zmanjšanje pridelke, tako da rekordnih pridelkov kot lani letos gotovo ne bo!"
Brodnjak ob tem še opozarja, da je situacija drugačna tam, kjer so težja tla in so posevki pod vodo več kot deset dni: „Na takšnih tleh je povsem realna možnost, da so posevki propadli. V to območje spada recimo Pesniška dolina, kjer voda zastaja in tu so lahko velike izgube. Zaradi takšnih vremenskih razmer, kot so letos, smo že dali zahtevek na ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da bi lahko kmetje v integrirani pridelavi koruzo sejali dve leti zapored, saj čas za setev te kulture prihaja šele zdaj in se lahko seje tja do sredine maja. Žal odgovora še nimamo."
Ocena izpada pridelka je po besedah Brodnjaka zelo različna od poljščine do poljščine: „Jarin praktično letos sploh ne bo, morda bo še ta
teden kje možnost zasejati jari ječmen, za ostale jarine pa je že prepozno. Večja težava kot izpad jarin se mi osebno zdi izpad pridelka ozimin na težkih tleh. Po drugi strani pa je letos lepo preživela oljna ogrščica,
ki ima zelo dobro razraščen koreninski sistem in je zdaj že v polni vegetaciji. Sicer pa o nekih odstotkih ne bi govoril, ker je to zdaj težko napovedati. Doslej bi lahko rekel, da je izpad 10- do 20-odstoten, kaj
bo na koncu, bomo pa videli."
Precej več panike povzroča dolgotrajen sneg in zalite njive Pomurcem, ki so svoje težave že predstavili ministru Dejanu Židanu. Po ocenah KGZ Murska Sobota je bilo
prvi teden aprila pod vodo ali popolnoma razmočenih več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju, kar predstavlja okoli 15.000 hektarjev njiv. Ocenili so tudi, da setve jarih žit zaradi tako namočene zemlje ne bodo mogli izvesti, prav tako naj bi bil velik izpad pridelka v posevkih ozimnih žit, ki bodo nekako preživeli, saj bo izpuščen en obrok dušika, kar bo vplivalo na pridelek (lahko celo do 30 odstotkov). Škode bo tako po oceni KGZ Murska Sobota za najmanj 50 odstotkov tako pri ozimnih žitih kot pri oljni ogrščici.
Prav v času, ko kmetje z zaskrbljenostjo spremljajo stanje na svojih njivah, je Statistični urad objavil podatke o lanskih rekordnih letinah žita. Pridelek najbolj razširjenih vrst strnih žit, pšenice in pire, ječmena in tritikale je bil lani po statističnih podatkih največji v zadnjih 20 letih, tako po količini kot tudi po povprečnem pridelku na hektar. Skupni pridelek pšenice in pire je tehtal približno za petino, ječmena za 6,7 % in triti-kale za 7,8 % več od pridelka, doseženega v letu prej. Tudi pridelovalci pri nas sicer manj razširjenega krušnega žita, rži, so v letu 2012 pospravili za petino več zrnja kot v letu prej, delno zato, ker so z ržjo posejali večjo površino, predvsem pa zaradi boljše letine.
SiM
Sp. Podravje • Po bojkotu prekmurskih prašičerejcev
Zveza združenj rejcev prašičev z novim vodstvom
Poročali smo že, da je lani izvoljena predsednica Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije Darja Prevalnik najprej ustno, nato pa še pisno odstopila s funkcije z obrazložitvijo, da je bilo zaradi bojkota prekmurskih prašičerejcev popolnoma onemogočeno delo krovne organizacije.
Potem ko so vodstvo Zveze marca letos o izstopu pisno obvestila tri prašičerejska društva, gre za Pomursko prašiče-rejsko društvo, Prleško združenje rejcev kvalitetnih prašičev in Prekmursko prašičerejsko društvo, so se predstavniki preostalih devetih slovenskih prašičerejskih društev konec minulega tedna zbrali na volilnem občnem zboru.
Janez Golob, sicer predsednik mariborskega društva prašičerejcev, ki je kot delovni predsednik vodil srečanje, je
obnašanje prekmurskih praši-čerejcev ocenil zelo kritično, hkrati pa dodal: „Saj so že enkrat odstopili, pa potem prišli nazaj! Upam si trditi, da bodo vsi, ki so zdaj izstopili, spet pisali pristopne izjave ... Slovenija je premajhna za toliko organizacij in vlada se bo pogovarjala le z enim partnerjem, edini regularni predstavnik za pogovore z rejci pa je naša Zveza!"
Zbrani so najprej razrešili dosedanjo predsednico Preval-nikovo in enega od dosedanjih
podpredsednikov, ki sta podala odstopno izjavo, medtem ko so drugega podpredsednika izključili, saj odstopne izjave zase ni podal, jo je pa društvo, ki ga vodi.
Na izrednih volitvah so nato brez posebnih razprav ali prepirov in nestrinjanj (kot jih je bilo slišati na lanskih volitvah) za novega predsednika izvolili Jožeta Tomažiča iz radgonskega društva prašičerejcev, za podpredsednika pa Stanka Terčiča iz društva prašičerej-cev Šmarje pri Jelšah in Janeza
Goloba iz mariborskega društva prašičerejcev. Nekoliko se je zataknilo le pri izvolitvi Ter-čiča, saj slednjega na občnem zboru ni bilo, a so se zbrani vseeno zedinili, da bodo predlog za njegovo izvolitev podprli.
Z izvolitvijo novega vodstva Zveze, ki je bila več mesecev popolnoma blokirana in se ni mogla prijaviti niti na letošnji razpis kmetijskega ministrstva, je bil najpomembnejši del tokratnega občnega zbora končan.
Novi predsednik Jože Terčič je v nekaj stavkih predstavil svoje videnje vodenja Zveze, pri čemer je poudaril, da vse
čaka trdo delo, da brez dobrega sodelovanja z upravnim odborom in vsemi člani zveze ne bo uspehov ter še, da se bo potrudil za izboljšanje stanja v slovenski prašičereji: „Mislim pa, da so tri nujne zadeve, za katere se moramo takoj začeti pogajati s kmetijskim ministrom in jih tudi izpogajati; gre za plačilne pravice, za dvig standarda in za proizvodno vezana plačila. To je prednostna naloga, ki sem si jo zadal. Realno sem prepričan, da si te tri zadeve moramo in lahko izpogajamo, nikakor pa ne moremo od ministrstva zahtevati stvari, ki nam jih ne more zagotoviti."
V nadaljevanju so zbrani izvedeli, da Zveza trenutno razpolaga z borimi 900 evri na računu, zato so podprli sklep, naj društva še v aprilu plačajo članarino, novi predsednik Terčič pa je še dodal, da bodo skušali poiskati še kakšne sponzorje.
Razprava se je nato razvila v različne smeri; rejci so bili enotni, da morajo ohraniti tradicionalno Antonovanje na Kogu, ki je letos prav zaradi notranjih razprtij zvodenelo, opozorili pa so tudi na problem kastracije prašičev s hormonskimi injekcijami, ki naj bi bila obvezna za vse rejce v Evropi leta 2018. V zvezi s tem je bilo slišati veliko kritike in tudi dvome, da ni nobene raziskave, ki bi pokazala, kakšen negativne posledice za ljudi lahko ima prehranjevanje s hormonsko „okuženim" prašičjim mesom.
Volilnega občnega zbora Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije so se udeležili predstavniki naslednjih društev: Združenje rejcev prašičev Ptuj, Ormož, Maribor, Celje, Šmarje pri Jelšah, Pomurje, Dolenjsko prašičerejsko društvo, Posa-vsko-dolenjsko prašičerejsko društvo in Prašičerejsko društvo Gornja Radgona.
SiM
4 Štajerski
Po naših občinah
petek • 12. aprila 2013
Haloze • Po velikih stroških pluženja zdaj še plazovi
Kamor se obrneš, plazovi ...
Potem ko so že (in še bodo) haloške občine plačale letošnje ogromne stroške pluženja po hudi in dolgi zimi, jih je prve dni pomladi zadelo še strahovito plazenje. Ni občine, kjer ne bi že doslej evidentirali več plazov, večjih in manjših, ponekod jih je na desetine, ki so že poškodovali ceste, njihova sanacija pa bo spet zahtevala na stotisoče evrov. Župani pa se bojijo, da se bo plazenje hribovitega terena še nadaljevalo.
Eden največjih plazov je v občini Podlehnik; na cesto Kozminci-Zg. Gruškovje se je zvalila ogromna gmota blata in drevja s celotnega pobočja; po ocenah bo treba odpeljati okoli 7000 kubičnih metrov materiala.
Foto: SM
V Žetalah je trenutno aktivnih najmanj 15 večjih in manjših plazov.
Žetale: 15 plazov, ogrožene ceste, ena že neprevozna
Župan Anton Butolen je ob tem povedal: „Obilica snežnih padavin v tej zimi, ki jih je bilo pri nas še več, kot v večini „ptujskih" občin, ter obilo deževja tudi pri nas povzroča veliko problemov, čeprav morda na prvi pogled ni tako hudo, ker niso ogrožene stanovanjske hiše. Škoda pa je ogromna. Za pluženje smo porabili čez 100.000 evrov (zadnji računi še niso prišli), kar je 10 odstotkov primerne porabe občine in štirikrat več kot lansko leto. Sedaj pa so povsem uničene predvsem makadamske ceste. Koliko je in bo vseh plazov, še nit ne vemo, saj se v višjih in prisojnih legah sneg šele topi, trenutno pa je že evidentiranih 15 plazov. Ti plazovi vsaj zaenkrat še ne ogrožajo stanovanjskih objektov, jih je pa nekaj v bližini hiš. Plazovi pa ogrožajo ceste. Samo na cesti Žetale-Majšperk so štirje plazovi, ki so bili evidentirani in zasilno sanirani že prej, sedaj pa so se sprožili. Intenzivnost premikanja je takšna, da je samo vprašanje časa, kdaj bo cesta neprevozna. Na lokalni cesti Žetale-Gruškovje so trije plazovi. Drsi celotno pobočje, ki s tem odnaša tudi dele cestišča. Ti plazovi so se letos sprožili prvič. Tudi na tej cesti je vprašanje časa, kdaj bo neprevozna. Po obeh teh cestah poteka tudi prevoz šolskih otrok z avtobusom. Plaz večjih obsežnosti se je sprožil še na občinski cesti Podpeč-Ledin-ca, ki je že zaprta. Drsi celotno pobočje. Nekaj manjših plazov je tudi na kmetijskih zemljiščih." Kakšna škoda je povzročena in kakšni bodo stroški sanacije, Butolen niti ne upa napovedovati: „Škode na plazovih še nimamo strokovno ocenjene, ker je potrebno mnenje geomehanika, oziroma izdelani projekti za sanacijo in ker škoda še ni dokončna. Na podlagi ogleda geomehanika in njegove približne ocene lahko le približno rečem, da trajna sanacija vsakega večjega plazu na cestišču zahteva vsaj 100.000 evrov. Tega denarja nimamo, četudi vsa investicijska sredstva občine namenimo sanaciji plazov in se odpovemo vsem drugim projektom, ki smo jih prijavili na razpise in trenutno čakamo na rezultate. Kako bomo izvedli nujne sanacije, v tem trenutku ne morem napovedati."
Podlehnik: rekordno število (25) in velikost plazov
Približno enako kritična je slika tudi v Podlehniku. Župan Marko Maučič pravi, da takšnega silovitega in številčnega plazenja v občini še nikoli doslej ni bilo: „Uradno je zaenkrat evidentiranih 26 plazov, od tega jih je 25 na lokalnih cestah in en ob hiši. Vseh plazov, ki se sprožajo na kmetijskih zemljiščih, pa sploh še nismo popisali. Od teh 25 plazov bo treba letos nujno sanirati čisto vse! Niti enega ne moremo izpustiti, saj je treba zagotoviti prevoznost cest. Po ocenah je 10 plazov takšnih, kjer bo za sanacijo vsakega od njih potrebnih 5000 evrov, za nadaljnjih deset plazov je predviden strošek sanacije za vsakega 10.000 evrov, pet plazov pa je ogromnih in za te bo po že izdelanih predračunih treba zagotoviti slabih 200.000 evrov. Torej nas bo sanacija letošnjih plazov stala skupaj najmanj 350.000 evrov! Tega denarja seveda v občini nikakor ne moremo zagotoviti sami; deloma si bomo pomagali s sredstvi, ki nam pripadajo po 21. členu Zakona o financiranju občin; gre za okoli 140.000 evrov. Ta denar bo šel za sanacijo največjih petih plazov, razliko pa bomo dodali iz proračuna. Za ostale plazove pa bomo počakali, če bo kakšen razpis ali druga možnost državnega financiranja, ker v proračunu nimamo več denarja. Sanirali pa jih bomo le toliko, da bodo ceste prevozne. Glede tega smo že kontaktirali oddelek za sanacijo škod pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, od koder pa imamo zaenkrat samo navodilo, naj jih popišemo in prijavimo." Kot je še povedal Maučič, so plaz, ki je ogrožal domačijo Zajškovih v Podleh-niku, že uspeli sanirati.
Eden ogromnih plazov je popolnoma zasul tudi cesto Kozminci-Zgornje Gruškovje, ki jo je občina letos prijavila na razpis Južne meje: „Ta cesta je sedaj zasuta, nanjo je zdrselo celotno pobočje in je do nadaljnjega neprevozna. Ta plaz si je že ogledal geolog Metod Krajnc iz Maribora in ocenil, da bo potrebna obsežna sanacija, ki seveda ne bo poceni. Plaz se v začetku tedna še niti ni povsem umiril, zato dela za zdaj še niso mogoča. Za začetek, takoj ko se bo teren stabiliziral in osušil, bo treba odpeljati med 300 in 500 kubičnih metrov nanosa, gre za blato in drevje, celotna sanacija pobočja pa bo dolgotrajna in tudi
draga, saj bo treba odstraniti za okoli 7000 kubičnih metrov materiala!" V načrtu pa je tudi sanacija plazu na cesti do ribnika, ki je odnesel lep kos asfalta; sanacija tega plazu bo po besedah Maučiča stala okoli 45.000 evrov. So pa v teh dneh z domačimi izvajalci že uspeli vsaj zasilno popraviti približno 30 metrov povezovalne ceste z občino Videm (Gruškovec-Trdobojci), ki jo je plaz v omenjeni dolžini skoraj v celoti odnesel.
Cirkulane: 10 plazov, najbolj na udaru ceste
V Cirkulanah so plazovi prav tako najbolj ogrozili ceste,v vseh primerih pa tudi
stanovanjske hiše: „Gre za plaz v naselju Brezovci, ki je dobesedno odnesel zelenico pred hišo, teren pa plazi v dolžini okoli 300 metrov in gasilci so teren že zavarovali s folijo. Hiša naj bi bila tako sicer izven nevarnosti. Podobno je tudi v naselju Paradiž, kjer je posredno ogrožena ena hiša, sicer pa plazi ves hrib in je vprašanje, kaj bo. Upamo, da se bo plazenje vendarle ustavilo," je najprej povedal župan Janez Jurgec ter dodal: „Do tega trenutka imamo evidentiranih še več plazov, bojim pa se, kaj bo, ko se bo vreme nekoliko umirilo in ko bo skopnel sneg. Takrat pričakujem, da bo pojavov s plazovi še več, nekaj verjetno tudi takih, ki jih občina z lastnimi sredstvi ne bo mogla
sanirati. Sicer je nekaj plazov evidentiranih na novo, so pa predvsem posledica posegov v okolje, bodisi da gre za odstranitev dreves ali gradnje. Ocenjujem pa, da bo nekaj povsem novih plazov, ki so posledica hribovitega terena. Vsega skupaj imamo v trenutni evidenci okrog 8 do 10 takih lokacij. Veliko posedov in drsenja zemlje je na naših cestah, zlasti v Gradiščah, Okiču, Slatini, Paradižu in Brezovcu, kakšen obseg škode in področja zajemajo, pa je odvisno od terena, na katerem so se pojavili. Nekaj od teh plazov je takšnih, da jih ne bo problem sanirati, enega bo sanirala Direkcija RS za ceste; gre za plaz v Okiču, verjetno bo pa tudi kakšen plaz, ki ga občina z lastnimi sredstvi ne bo zmo-
gla. Vsekakor je nekaj takih odsekov, ki morajo biti sanirani takoj, ko bo narava dela to dopuščala, saj gre predvsem za prevoznost cest in varnost na cestah, težko pa bi zdaj podal kakršnokoli oceno o višini sredstev, ki bodo potrebna za nujne sanacije plazov."
Videm: 25 plazov, najhuje v Veliki Varnici
Tudi občina Videm ni nobena izjema. Poleg tega, da so zaradi visoke podtalnice v zadnjih dneh morali gasilci črpati vodo iz treh zalitih objektov, se je sprožilo vsaj 25 novih plazov. Vodja režijskega obrata Aleš Gregorec, ki je te dni na ogledih po plazovitih terenih občine v haloškem območju, je povedal, da se plazovi sprožajo povsod na haloškem terenu, brez izjem: „Zaenkrat je evidentiran plaz na cesti Dolena, pet plazov na Dravinjskem Vrhu, štirje plazovi na Majskem Vrhu, dva plaza v Repiščah, prav tako dva plaza v Strmcu, trije plazovi v Vareji, po en plaz v Skorišnjaku in Trdobojcih, kar šest pa jih je v Veliki Varnici. Od naštetih je 19 večjih plazov in šest manjših. Prav tako plazovi v treh primerih ogrožajo hiše, večinoma so poškodovali ceste, nekaj pa jih je še na kmetijskih površinah. Nujno bo treba sanirati vsaj 15 od teh plazov, za kar bo po nestrokovni oceni potrebno pol milijona ali še več evrov. Upamo, da ne bo še kakšnega novega plazu, oziroma da se bo plazenje v prihodnjih dneh vendarle umirilo."
Majšperk: 10 plazov, a ceste še nepoškodovane
Tudi v Majšperku, kjer so se na srečo izognili zalivanju objektov zaradi marčevske visoke podtalnice, se spopadajo s plazovi: »Trenutno približno število evidentiranih plazov je deset. Stanovanjske hiše sicer na srečo niso neposredno ogrožene, sta pa v nevarnosti dve gospodarski poslopji v Dolu pri Stopercah in v Zgornji Sveči. Dva plaza pa delno ogrožata dostop do stanovanjskih hiš v naselju Grdina in delu naselja Kupčinji Vrh,« je najprej povedal direktor majšperške občinske uprave Gorazd Ladinek. „Sicer neposredno ni ogrožena nobena cesta, je pa zaenkrat evidentiranih pet plazov, ki so se sprožili neposredno, morda meter ali meter in pol nad cesto ali pod cesto. Gre za plazove po bolj gričevnatem delu občine, en plaz pa delno ogroža cesto v Majšperku - 'Vrhe'." Kot je še dodal Ladinek, trenutno plazov ne sanirajo, ampak le sproti čistijo cestišča, kjer je zaradi nanošenega materiala otežen dovoz do stanovanjskih hiš: „Po naši ocenah pa bo za najbolj nujna intervencijska dela potrebnih med 10.000 in 15.000 evrov."
SiM
Foto: SM
Plaz, ki je odnesel dobrih 30 metrov povezovalne ceste med občinama Videm in Podlehnik, že sanirajo.
petek • 12. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski	5
Sp. Podravje • Izbiranje koncesionarja za ravnanje z odpadki
V igri trenutno tri podjetja
Potem ko je večina občin s Spodnjega Podravja že podelila koncesiji za vzdrževanje cest in za oskrbo z vodo, že od lanske jeseni aktivno tečejo tudi postopki za podelitev „smetarske" koncesije, oziroma kot se reče uradno: koncesije za izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Naročniki skupnega javnega razpisa za podelitev omenjene koncesije so tokrat prav vse občine Sp. Podravja brez izjeme: Mestna občina Ptuj, Občina Cirkulane, Občina De-strnik, Občina Dornava, Občina Duplek, Občina Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Jur-šinci, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Markov-ci, Občina Podlehnik, Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Občina Trnovska vas, Občina Videm, Občina Zavrč in Občina Žetale.
Javni razpis za podelitev koncesije za ravnanje z odpadki je bil objavljen že drugega novembra 2012 v Uradnem listu RS, na spletni strani Skupne občinske uprave (SOU) in na spletnih straneh vseh občin. Postopki oz. potek pa je vendarle nekoliko drugačen kot pri že omenjenih prejšnjih dveh koncesijah; in sicer teče v dveh fazah.
Direktorica SOU Alenka Korpar je o tem povedala: „V prvi fazi se ugotavlja usposobljenost prijaviteljev, ki izkažejo interes sodelovati v postopku pridobitve koncesije, v drugi fazi pa poteka postopek konkurenčnega dialoga s prijavitelji, ki so izpolnili pogoje, določene iz prve faze. Naročniki, torej vse občine, ki imajo po enega predstavnika v komisiji, bodo priznali sposobnost vsem prijaviteljem, ki bodo izpolnili vse razpisne
V t. i. konkurenčni dialog pred izbiro koncesionarja za ravnanje z odpadki so se uvrstila tri podjetja; kdo bo dejansko novi izvajalec, pa verjetno še lep čas ne bo znano.
pogoje, določene z razpisno dokumentacijo in jih s tem tudi povabil na konkurenčni dialog, kjer bodo prijavitelji predstavili svoje rešitve in predloge. Konkurenčni dialog med naročniki in prijavitelji bo potekal vse do pridobitve končne rešitve oz. rešitve, ki bo ustrezala potrebam naročnikov. Po koncu konkurenčnega dialoga bodo naročniki o tem obvestili prijavitelje in jih pozvali k predložitvi končne ponudbe, oblikovane na podlagi sprejete rešitve oz. rešitev iz zaključenega konkurenčnega dialoga. Po
končanem konkurenčnem dialogu in predložitvi končnih ponudb bodo naročniki (vsak posebej) izvedli še upravni postopek in v tem postopku z odločbo izbrali najugodnejšega ponudnika. Koncesijsko razmerje za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Spodnjega Podravja bo sklenjeno za obdobje petnajstih let po sklenitvi koncesijske pogodbe, razen z Občino Gorišnica, kjer se bo koncesijsko razmerje sklenilo le za obdobje petih let."
Mariborska Snaga, ptujske Javne službe in ljubljanski Publicus
Povedano nekoliko bolj enostavno to pomeni, da so občine (oz. komisija) pozvale vse interesente, ki so pripravljeni opravljati storitve zbiranja in odlaganja odpadkov, da najprej sami predstavijo, na kakšen način in za kakšno ceno bi to delo opravljali.
Sicer se je postopek izbire najboljšega koncesionarja nekoliko zavlekel, predvsem zaradi sprememb zakonodaje; prvi rok za oddajo ponudb je bil namreč predviden že v začetku januarja, a so zainteresirana podjetja oz. ponudniki zaprosili za podaljšanje roka za oddajo prijav zaradi sprememb več uredb, vezanih za ravnanje in odlaganje odpadkov. Župani občin, ki sestavljajo strokovno komisijo, so se na januarskem sestanku strinjali, da rok za oddajo ponudb podaljšajo do sedmega marca letos.
„Do roka za oddajo prijav, ki je bil sicer na zahteve prijaviteljev iz objektivnih razlogov dvakrat podaljšan, smo prijeli tri prijave. Prijavitelji, ki so oddali svoje prijave, so: Snaga, d. o. o., iz Maribora, podjetje Javne službe Ptuj iz Ptuja in podjetje Publicus, d. o. o., iz Ljubljane.
Odpiranje prejetih prijav je potekalo 20. marca v Občini Markovci. Po odpiranju prijav je 19-članska strokovna komisija pričela pregled prijav. Strokovna komisija je ob pregledu prijav pripravila tudi poročilo o prejetih prijavah javnega razpisa za podelitev koncesije in prijavitelje pozvala k dopolnitvi prijav v delih, kjer je ugotovila pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti. Trenutno tako prijavitelji dopolnjujejo prijave. Če bodo prijavitelji
zahtevane pogoje in merila iz prve faze postopka z dopolnjevanjem prijav tudi ustrezno izpolnili, bodo povabljeni na konkurenčni dialog. Po končanem postopku dopolnjevanja prijav, ki je predviden ta teden, se bo komisija ponovno sestala in ugotavljala ustreznost dopolnjenih prijav," je še pojasnila Korparjeva.
Ta mesec naj bi se tako začel najpomembnejši del precej dolgega postopka izbire najugodnejšega izvajalca, ki so ga odgovorni poimenovali konkurenčni dialog (v bistvu gre za pogajanja med naročniki in potencialnimi bodočimi izvajalci). Kdaj bo t. i. konkurenčni dialog končan, pa je težko napovedati. Korparjeva sicer upa, da se bodo s ponudniki uspeli izpogajati v roku meseca ali dveh, a tudi dodaja, da je precej odvisno od tega, kako hitro bodo našli optimalno rešitev tako za občine kot za izvajalca: „To se lahko zgodi zelo hitro, teoretično celo v enem tednu, lahko pa traja še dolgo ... "
Neuradno naj bi se v konkurenčni dialog uvrstila vsa tri podjetja, ki so poslala ponudbe (in dopolnitve): „Občine bodo zdaj tem ponudnikom postavile svoje robne pogoje, potem pa bomo videli, kako bodo pogovori tekli naprej. Vsekakor pa bodo po končanem konkurenčnem dialogu prijavitelji pozvani k oddaji končnih ponudb, nato pa bo izveden še postopek izbire najugodnejšega ponudnika, s katerim bo sklenjena koncesijska pogodba."
Realno je, glede na vse povedano, tako pričakovati izbranega koncesionarja nekje konec tega leta oziroma v začetku naslednjega.
SiM
Ptuj • Sanacije razpoke še ni v planu
Razpoka v betonskem zidu ni nevarna
Potem ko Dravske elektrarne Maribor (DEM) po začetnih zapletih uspešno nadaljujejo (in končujejo) s sanacijo velikih poškodb na nizvodnem kanalu HE Formin, zlasti na območju, ki spada v hrvaški kataster, pa se na območju ptujskega jezera ob Miheličevi galeriji, kjer je bil poškodovan betonski varovalni zid, ne dogaja še nič.
Kdaj bo na vrsti sanacija tega zidu, kjer je ob novembrskih poplavah Drava skozi špranjo zalila tudi galerijo in je bilo ožje območje še nekaj časa zavarovano in označeno kot nevarno za sprehajalce, smo povprašali tehničnega direktorja DEM Andreja Tumpeja, ki je povedal: „Po prvem ogledu z obale in po pregledu tehnične dokumentacije ugotavljamo, da lokacija ni tako poškodovana, da bi bili potrebni nujni ukrepi. Na betonskem zidu je prišlo samo do nekoliko povečanega razmika med stičnima roboma diletirane betonske stene. Kamnito obrežje tik ob vodi ni poškodovano, kakšno je stanje pod vodo, pa bo pokazal pregled, ki ga bo treba opraviti. Po projektni dokumentaciji ugotavljamo, da je konstrukcija betonskega zidu zasnovana v obliki črke „L" s podzemnim krakom, ki horizontalno poteka pod spreha-
jalno potjo skoraj do galerije. Tako napravljena konstrukcija predstavlja dobro zaščito pred premikom ali porušitvijo zidu. Še v tem mesecu imamo namen, če bodo to seveda dopuščali pretoki, znižati nivo ptujskega jezera ter opraviti temeljit pregled obrežnega zavarovanja čez mesto Ptuj kakor tudi jezera."
Kdaj naj bi se lotili sanacije zidu, na kakšen način in kakšni bodo stroški, Tumpej še ne ve odgovoriti, predvidevati pa je, da sanacije tega zidu v nekaj naslednjih mesecih še ne bo. Pretok reke Drave se namreč zaradi taljenja snega in ledu v Alpah najbolj poviša maja in junija. Bo pa do takrat, kot zagotavlja Tumpej, HE Formin, ki trenutno (po nekajdnevnem izpadu) deluje s četrtinsko močjo, delovala že z dvotretjinsko močjo.
Tako naj bi bila v času pričakovanih povečanih pretokov
zmanjšanja morebitna nevarnost poplavljanja porečja ob stari strugi Drave. Dela na
odvodnem kanalu od HE Formin do Hrvaške sicer še niso povsem končana; najbolj se je
zapletlo pri drugi poškodbi kanala na hrvaškem katastrskem območju, o čemer smo že po-
	. y y ffcítj./' ¡jav* x¿
	
	
	
	
	>3dfinK^ . 'Ir
	
lU-JiL ^^ll^^Srfyrgj	\. ..' ]
	
	
	
Foto: SM Razpoka na betonskem zidu ob Miheličevi galeriji na Ptuju po besedah tehničnega direktorja DEM	
Andreja Tumpeja ni nevarna, zato (prednostna) sanacija ni nujna.
ročali: zaplet je trenutno rešen, dela na tem območju pa je za slovenskega izbranega izvajalca izvajal hrvaški podizvajalec. „Podizvajalec našega izvajalca je sredi marca pričel dela na suhem, tako da je po 4. aprilu ves kanal sposoben prevajati pretoke, ki bodo omogočali obratovanje elektrarne s polovično močjo, prav tako je že v teku odstranjevanje naplavin s pomočjo plavajočih delovnih strojev (bagrov), ki bodo odstranjevali naplavljen material tudi v času, ko bo elektrarna obratovala. Del nismo mogli pričeti prej oz. smo morali umakniti stroje zaradi grožnje o njihovem zasegu, saj se druga poškodba odvodnega kanala HE Formin nahaja na hrvaškem katastrskem območju. Državna meja na tem področju še ni določena, kar je imelo za posledico, da meddržavna podkomisija za Dravo s slovenske strani ni dobila ustreznih pooblastil za svoje delo in mi nismo dobili soglasja za pričetek in nadaljnjo izvedbo del. Tako si je naš izvajalec del moral na hrvaški strani poiskati novega podizvajalca, ki bo opravil vsa potrebna dela za zagotovitev pretočnosti odvodnega kanala HE Formin," je povedal Tum-pej.
SiM
Foto: SM
6 Štajerski
Od tod in tam
petek • 12. aprila 2013
Destrnik • Zelenko dokazal svoj prav
Sodišče priznalo napako
V začetku leta smo poročali o obtožbah destrniškega svetnika Branka Horvata na račun svetniškega kolega Branka Zelenka. Očital mu je, da naj bi oškodoval občino za 60 tisoč evrov, ko je v njenem imenu kot začasni župan od svoje sestre kupil parcelo, na kateri naj bi bila milijonska hipoteka. Zelenko je to kategorično zavrnil in dejal, da gre za napako sodišča, kar sedaj dokazujejo tudi dokumenti in pojasnilo sodišča, ki je napako priznalo in odpravilo.
Foto: DK
Vladimir Vindiš (levo) in Branko Zelenko
„V vašem časopisu sta bila januarja in februarja letos objavljena članka, v katerih je navedena obtožba svetnika Branka Horvata, da sem v času, ko sem opravljal funkcijo župana, oškodoval občinski proračun za več kot 60 tisoč evrov, ker sem dovolil plačilo parcel za obrtno-poslovno cono v Janežovskem Vrhu, kljub temu da naj bi bila parcela 250/0, k. o. Janežovski Vrh, pod milijonsko hipoteko. V istih člankih sta tudi navedeni izjavi župana Vladimirja Vindiša, da zaradi hipoteke ni mogel parcel vpisati v zemljiško knjigo in da je bil v času plačila (23. 3. 2012) občinski prostorski plan (OPN) neveljaven, saj v predpogodbi piše, da se kupnina lahko plača, ko bo OPN sprejet. Vi kot novinarka navedenih člankov ste takrat želeli imeti dokumente, ki potrjujejo mojo trditev, da je bila hipoteka na omenjeni parceli napaka sodišča in da parcela v času plačila ni bila obremenjena s hipoteko. Ti sedaj obstajajo. Obstajajo pa tudi dokumenti, ki dokazujejo, da sta svetnik Branko Horvat v obtožbah in župan
občine Destrnik Vladimir Vin-diš v izjavah prirejala dejstva po svoje, da bi me v javnosti diskreditirala," uvodoma pojasnjuje Zelenko.
Da njegove trditve držijo in da je vpisana hipoteka na omenjeni parceli napaka, sedaj dokazujejo tudi dokumenti Okrajnega sodišča na Ptuju. Kot je razvidno iz sodne doku-
mentacije z dne 6. 2. 2013, je vpisana zaznamba za hipoteko na omenjeni parceli napaka ljubljanskega sodišča, do katere je očitno prišlo zaradi površnosti, saj bi hipoteka morala biti vpisana na parceli 25/0-0, k. o. 370, Janežovski Vrh, in ne na parceli št. 250/0. Iz tega dokumenta je jasno razvidno, da je sodišče napako ugotovilo,
priznalo in odpravilo.
„Drugi dokument, izpisek iz Zemljiške knjige za omenjeno parcelo z dne 4. 1. 2013, dokazuje, da je bila sporna plomba za hipoteko vpisana 17. 4. 2012, plačilo parcele pa izvedeno že 23. 3. 2012. Torej je bila parcela v času plačila brez vsakršne obremenitve in so obtožbe svetnika Horvata
neresnične. Ta isti izpisek dokazuje, da je bil zahtevek Občine Destrnik za vpis v ZK vložen 10. 12. 2012 in tudi sprejet v postopek. Trditev župana Vindiša, da parcele ni vpisal v zemljiško knjigo, je zato neresnična. To dokazuje tudi izpisek iz zemljiške knjige, v katerem je Občina Destrnik že vpisana kot lastnica parcele," pojasnjuje Zelenko.
Tudi obtožbo, da je parcelo plačal prehitro, saj da je bilo v predpogodbi zapisano, da se bo plačilo izpeljalo, ko bo sprejet OPN, Zelenko zavrača. Kot pojasnjuje, je bil OPN sprejet decembra 2011 in je v veljavo stopil januarja 2012, kar po njegovem jasno dokazuje, da so Vindiševe trditve neresnične.
Kaj je Vindiš „podedoval"?
Očitno pa se trenja med svetniško skupino SLS in županom nadaljujejo. Urejena zadeva okrog parcele, za katero je sedaj jasno, da ni pod hipoteko, je bila namreč le ena spornih točk na destrniškem občinskem svetu.
Tudi nedavno izjavo Vindi-ša, da so svetniki seznanjeni s tem, da naj bi protikorupcij-ska komisija preverjala predpogodbo za nakup občinskih prostorov, je Zelenko odločno zavrnil. „Niti ne drži, da je na februarski seji svetnike seznanil s sodno cenitvijo občinskih prostorov. Ta izjava je neresnična, ker je 12. točko dnevnega reda na zahtevo nadzornega odbora župan brez komentarja umaknil in o njej nismo raz-
pravljali," pojasnjuje Zelenko.
Ob tem dodaja še, da se Vin-diš kiti s tujim perjem, misleč na ureditev poslovne cone v Janežovskem Vrhu. „Ne drži, da je zagotovil denar v višini 401 tisoč evrov. Ta denarna sredstva iz EU so bila že zagotovljena iz naslova razvoja regij za obdobje 2007-2013 in so bila rezervirana za Občino Destrnik v skladu s proračunom 2012, sprejet 2011, in to za ureditev poslovne cone Janežovski Vrh, ki je osnova za vrtec, in je zasluga bivšega župana Franca Pukšiča. Vindiš je takrat kot svetnik glasoval proti proračunu. Sedaj aktualni župan sploh ni želel urediti gradbenega dovoljenja in pripraviti dokumentacije za prijavo na 6. javni poziv, ki je potekel decembra lani. Občinski svet ga je moral na 16. redni seji dobesedno prisiliti, da je potem v zadnjem trenutku vložil zahtevo za gradbeno dovoljenje in v decembru oddal prijavo na razpis, sicer bi ta sredstva občina izgubila," pravi Zelenko in dodaja, da so bila sredstva za čistilno napravo, ureditev infrastrukture pod osnovno šolo ipd. že zagotovljena in da jih je Vindiš „podedoval".
Je pa zanj razveseljivo priznanje župana, da Destrnik z novimi pridobitvami ostaja ena najrazvitejših občin v nacionalnem merilu, in dodaja: „To pa vsekakor ni samo plod enoletnega dela sedanjega župana, ampak rezultat dolgoletnega dela občinskega sveta in njegovih dobrih odločitev z bivšim županom na čelu."
Dženana Kmetec
Sp. Podravje • Odobreni projekti prvega energetskega razpisa
1,8 milijona evrov za prenovo štirih šol
O t. i. energetskem razpisu za prenove objektov v lasti občin, ki ga je razpisalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzlP), smo že poročali. Zaradi izjemnega navala vlog Občin je bil po končanem prvem razpisu nato objavljen še drugi, zdaj pa je tudi znano, kdo in koliko denarja dobi za energetske prenove iz prvega razpisa.
Odziv občin na omenjeni razpis je bil res nadpovprečen, saj je že na prvi rok prispelo 172 vlog iz 116 občin, ki so skupaj prijavile za 172 milijonov evrov projektov, od tega delež sofinanciranja MzlP znaša 82,5 milijona evrov.
Občine so sicer v veliki večini poslale vloge za sofinanciranje energetskih prenov šol s telovadnicami, vrtcev, pa tudi knjižnic ter zdravstvenih in kulturnih domov. Med občinami s Ptujskega, ki so se s projekti prenov prijavile na prvi rok razpisa, so bile občine Markovci, Juršinci, Podlehnik, Videm, Cirkulane, Majšperk, Ormož in Zavrč.
Potem je MzIP objavilo še dodatni oz. drugi razpis, ki še ni končan, zato rezultati še niso znani. Se je pa kar nekaj občin s Spodnjega Podravja prijavilo tudi na drugi razpis (nekatere prvič, kot npr. Ptuj, druge pa ponovno, kot npr. Majšperk). Po ocenah ministrstva naj bi bilo vključno z drugim razpisom odobrenih preko 250 projektov, kar predstavlja pre-
cej več kot tretjino stavbnega potenciala na področju osnovnih šol, zdravstvenih domov in drugih zavodov. Prihranek zaradi energetske sanacije stavb bo po mnenju ministrstva zelo visok; ocenjujejo namreč, da bo iz naslova prvega razpisa pri prihrankih na stroških ogrevanja teh objektov na letni ravni znašal približno 3,7 milijona evrov, podobna pa je tudi ocena za prihranek pri drugem razpisu, kar pomeni skupno letni prihranek med sedem in osem milijonov evrov.
Izidi prvega razpisa pa so naslednji; odobrenih je 109 projektov, najvišji odobren znesek sofinanciranja znaša kar 1,531 milijona evrov (gre za projekt energetske sanacije pri gradnji nadomestne OŠ v občini Litija), najnižji odobreni sofinancer-ski delež v višini slabih 143.000 evrov pa bo prejela občina Radlje ob Dravi za energetsko prenovo podružnične OŠ Rem-šnik. Sicer pa bodo več kot milijon evrov sofinanciranja deležne še občine Novo Mesto za energetsko sanacijo OŠ Bršljin
(1,179 milijona evrov), občina Prevalje za vzgojno-izobraže-valne zavode (1,014 milijona evrov); Puconci za vzgojno-izo-braževalne zavode (1,024 milijona evrov), Sevnica za prenovo OŠ Sava Kladnika in enote
Kekec (1,266 milijona evrov) in občina Krško za prenovo OŠ Jurija Dalmatina (1,051 milijona evrov).
Po regijah pa so odobreni projekti razdeljeni tako: gorenjska ima 11 odobrenih
projektov, goriška dva, jugovzhodna Slovenija 17, koroška 9, notranjsko-kraška dva, obalno kraška 5, osrednjeslovenska 14, podravska 14, pomurska 8, savinjska 18, spodnjeposavska 7 in zasavska dva.
Z območja Ptujskega so bili odobreni štirje projektih štirih občin. Občina Markovci je uspela z vlogo za prenovo domače OŠ, za kar ima dodeljenih kar 764.986 evrov! Občina Juršinci je prav tako uspela s projektom energetske prenove domače OŠ, za kar bo prejela 413.077 evrov. Občina Videm bo za temeljito energetsko prenovo OŠ upravičena do 395.460 evrov, občina Cirkula-ne pa za prenovo domače OŠ prejme 195.731 evrov. Ostale občine s Ptujskega, ki so se prijavile na prvi razpis (Pod-lehnik, Ormož, Majšperk in Zavrč), niso uspele.
Med uspešnimi projekti, ki jih bo že letos sofinanciralo MzlP na področju Podravja, pa so še naslednje občine: občina Kungota s 315.665 evri sofinanciranja, občina Lenart bo za prenovo OŠ prejela 606.675 evrov, občina Makole za prenovo OŠ 234.394 evrov, občina Maribor za prenovo vrtca Jadvige Golež 188.700 evrov, občina Ruše za prenovo svojih vrtcev prejme 268.894 evrov, občina Slovenska Bistrica ima odobrena dva projekta, in sicer prejme za energetsko prenovo OŠ Pohorskega odreda 804.782 evrov, za prenovo zdravstvenega doma pa 360.377 evrov, občina Starše pa bo za prenovo šole prejela 267.280 evrov.
SiM
petek • 12. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski	7
Svet je majhen
Gorivo za 24 ur
Severna Koreja ne bo sprožila vojne. Ta država dobro ve, da bi neposreden napad na ZDA ali njihove zaveznike pomenilo, da jo bodo zahodne sile zradirale z zemljevida sveta! Za nekatere raziskovalne inštitute sem pred dvema mesecema napisal, da bo Kim Jong-Un verjetno zadnji diktator Pyongyanga, ker notranja in zunanja politika zahtevata posodobitev oziroma nujno približevanje »normalnemu«, razvitemu, delu sveta, tako kot se dogaja za komunistično-kapitalistično Kitajsko. Situacija se ni bistveno spremenila. Mednarodna napetost, ki se postopoma stopnjuje, celo potrjuje omenjeno tezo. Hitrejše bo stopnjevanje krize, hitreje lahko pričakujemo spremembe na korejskem polotoku. Ustvarjanje napetosti, iskanje pozornosti, rožljanje z orožjem, nacionalistično napenjanje mišic, številne vojaškeprovokacije Pyongyanga so stalnice zadnjih let. Za propadajoč režim, ki je popolnoma izoliran od sveta, je to edini možen način za pridobitev mednarodne pomoči ter zagotovitev lastnega obstoja. Pred skoraj dvajsetimi leti je ameriški predsednik Bill Clinton premleval o možnosti napada na območje razvoja nuklearnega orožja Yongbyon, ki ga sedaj Kim Jong-un želi ponovno aktivirati. Takrat je bil izdelan scenarij: 800.000 mrtvih na severnokorejski strani, 100.000 na strani ZDA. Očitno preveč tvegano. Probleme so rešil izčrpavajoči diplomatski sestanki: leta 2007 so v zameno za štiristomilijonske pomoči v obliki nafte in hrane v Severni Koreji zaprli območja. Po poročanju italijanskega časnika Il Foglio je pred desetimi dnevi v vojašnici Hamkyung, na meji z Južno Korejo prišlo do pretepa med pripadniki oboroženih sil zaradi pomanjkanja hrane. Lakota je problem za 9.495.000 vojakov. V Severni Koreji pa so skoraj vsi vojaki. Obvezni rok služenja za moške je deset let, za ženske pa šest. Tako kot je hrana težava za človeški del oboroženih sil, je »hrana« težava tudi za motorizirani del: 4.060 tankov ima na razpolago, po zadnjih obveščevalnih podatkih, gorivo le za 24 ur. Država sicer že dolga leta trpi mednarodni embargo na nafto zaradi ukrepov OZN. Mladi, navidezno precej neroden, premalo voditeljskipo postavi in z nično stopnjo medijske karizme Kim Jong-un zelo verjetno potrebuje potrditev svoje voditeljske vloge v očeh vojaške elite in pred državljani izolirane komunistične republike. Zaradi tega je stopnja izsiljevanja tokrat precej višja in je sprožila verižno reakcijo mednarodne zgroženosti, istočasno pa dosegla načrtovan cilj: pozornost sveta je na Severni Koreji in notranji propagandni sistem ima končno material za podpihovanje nacionalizma. ZDA, uradni zunanji sovražnik, odgovarja in to na primeren način s tako imenovano »strategijo potrpežljivosti«, ampak Pyongyang zadevo spretno preoblikuje in proda na notranjem trgu idejo o velikem mednarodnem komplotu proti edinemu pravičnemu režimu na svetu. Severna Koreja je zadnji ostanek hladne vojne na Zemlji in je del zgodovine, ki je že zahtevala sedemsto tisoč mrtvih. V petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je general McArthur na čelu zavezniških sil že osvojil celotno Severno Korejo, bil pripravljen korakati do Pekinga in sprožiti ponovno - po Hirošimi in Nagasa-kju - atomsko bombo na azijski celini, si je svet oddahnil ob podpisu premirja med dvema Korejama. Do danes je bil dogovor veljaven in spoštovan. Mirovna pogodba nikoli ni bila podpisana, ker tako Seul kot Pyongynag zagovarjata eno samo, enotno, zgodovinsko utemeljeno državo, zato smo sedaj po preklicu premirja ponovno, uradno, v vojni. Nihče v resnici ne želi spopada, vendar je tudi res, da bi severnokorejski režimi sprejel - tako kot je že v preteklosti - lokalne, izolirane spopade, da bi lahko kazal posnetke na državni televiziji in ob sklenitvi novega premirja ponovno objavljal novice o veliki zmagi oziroma učinkoviti obrambi ter tako krepil notranjo stabilnost. V takšnih scenarijih se skriva past: nihče ne sme dovoliti, da dogodki dobijo lastno življenje in da gredo zadeve iz nadzora. V takšnem primeru bi lahko resnično prišlo do večjega regijskega spopada z napadom azijskih oporišč Združenih držav Amerike. Balistične rakete v lasti severnokorejske vojske so načeloma prestrežljive, ampak kakšna lahko tudi zadane cilj in to ne bi bilo dobro. Kitajska in Rusija sta že dali vedeti, da ne odobravata obnašanja male države. Zelo verjetno bodo tudi tokrat hrana, gorivo, denar in ostale nujne dobrine zagotovile dodatna leta miru. Azija je celina, kije od druge svetovne vojne do danes dala že največje število žrtev in vojn strateškega pomena. Ni treba nadaljevati »tradicije« na strani Atlasa, kjer je ogromno potencialnih žarišč: Japonska, otoki Kurili, Tajvan, Burma, Tajska in še nekatere druge države, ki so zamrznile nerešena vprašanja iz druge svetovne vojne ali še starejše zgodovine.
Laris Gaiser
Ormož • Delavno v Klubu ormoških študentov
Med študenti se vedno kaj dogaja
Klub ormoških študentov ima v Ormožu tradicijo, zato mladi v njem radi sodelujejo, njihovi dogodki pa so tudi precej dobro obiskani. Klub ima 120 članov in je drugi najmanjši klub od skupno 50 študentskih klubov, ki so včlanjeni v zvezo ŠKIS.
Članstvo v klubu je brezplačno, članom pa omogoča številne ugodnosti, popuste, akcije, cenejše karte za različne dogodke ter predvsem veliko druženja in zabave. Absolvent prava Matej Hebar je dobil mandat predsednika KOŠ oktobra lani, vendar mu je delo domače, saj je v klubu že peto leto. V klubu se namreč vedno oblikuje skupina mladih, ki kontinuirano dela več let, zato s prevzemom funkcij nimajo težav. Ustanovili so tudi dijaško sekcijo, da dijake seznanjajo z delom v klubu. Vodstvo zaradi spreminjanja statusa študenta menjujejo vsako leto, zato je dobro, da čim več članov ve, kako voditi klub. Dijakom pa vsako leto zaupajo tudi organizacijo kakšne prireditve, da pridobivajo tudi organizacijske sposobnosti.
Sicer pa se v KOŠ vedno kaj
dogaja. Preteklo soboto so imeli brucovanje v Unterhundu. Aprila jih čaka čistilna akcija skupaj z drugimi soorganizatorji. Veliko je tudi športnih aktivnosti, v prihodnjih tednih načrtujejo turnir v odbojki. Študenti redno organizirajo tudi prvomajski pohod na Jeruzalem, ki se običajno konča s koncertom v Gregorjevi kleti.
Matej Hebar je povedal, da junija začenjajo nov projekt Grajski večeri, ki se bodo skozi poletne večere zvrstili na malem grajskem dvorišču, ki je s svojim prijetnim intimnim vzdušjem idealen za prirejanje koncertov, literarnih večerov, delavnic. KOŠ bo sodeloval tudi pri organizaciji Ormoškega poletja. 2. avgusta pa se začenja osrednja prireditev festival O.F.A.K., kjer KOŠ letos nastopa kot edini organizator. Festival bo trajal
Foto: Viki Ivanuša
Mandat predsedovanja KOŠ traja le eno leto; letos ga vodi Matej Hebar.
osem dni. Napovedujejo tri večje koncerte in pestro izbiro različnih kulturnih, športnih in družabnih dejavnosti. Že nekaj dni pred festivalom bo oživelo malo grajsko dvorišče, oziroma O.F.A.K. - kavarnica, na velikem grajskem dvorišču bo spet kra-
ljevala zumba. S temi aktivnostmi bodo opozarjali Ormožane na prihajajoči festival.
Te dni pa KOŠ vabi mlade na delavnico Financ fest, ki bo mlade učila preudarnega in odgovornega ravnanja z denarjem. Potekala bo v soboto, 4. 5. 2013, v novih prostorih Mladinskega centra Ormož v gradu Ormož s pričetkom ob 17. uri. Financ fest se izvaja v sklopu družbeno odgovornega projekta Denar nima idej, ki je nastal pod okriljem Študentske organizacije Slovenije skupaj s Tino Puncer, strokovnjakinjo za osebne finance, v veliki meri pa ga je omogočila tudi družba MasterCard. Glavni cilj programa je izboljšati finančno pismenost mladih in jih opremiti z orodji in znanji, ki jim bodo pomagala pri ravnanju z denarjem v vsakdanjem življenju.
Viki Ivanuša
Za prijetne trenutke na prostem
Zunanje bivalno okolje pridobiva vse večji pomen, saj si zaradi vse večjega pomanjkanja časa želimo kar najbolje urediti svoj zunanji kotiček, kjer bomo lahko sproščeno in prijetno preživljali proste trenutke.
Toplina masivnega lesa
Obstaja velik nabor materialov, ki se lahko uporabljajo za izdelavo teras, urejanje pohodnih in ostalih zunanjih površin. Les je eden izmed njih in ima določene nepogrešljive prednosti. V primerjavi z večino ostalih materialov se les poleti ne segreje do visokih temperatur, tako da lahko po njem še vedno hodimo bosi. Daje nam občutek domačnosti in topline, z njim ohranimo stik z naravo in ustvarimo veliko prijetnejšo bivalno klimo ter s tem prijetnejše bivanje. Zunanji masivni podi ne zahtevajo posebnega vzdrževanja, saj se za izdelavo teras večinoma uporabljajo kakovostne, predvsem
eksotične drevesne vrste, ki imajo že v osnovi dolgo življenjsko dobo in so odporne na vremenske vplive in gnitje. Za osvežitev barve jih je priporočljivo premazati s posebnimi olji. Iz teh razlogov, pa tudi zaradi ekološke osveščenosti in trendovskega izgleda, uporaba zunanjih masivnih podov iz leta v leto narašča.
Pisanost tlakovcev
Alternativa lesu so betonske plošče in tlakovci, s katerimi lahko zaradi različnih barv in oblik ustvarimo povsem unikatno in zanimivo okolico našega doma. Tlakovci so vsestranski, saj so primerni za ureditev teras in manjših
pešpoti, pa tudi večjih površin, kot so dvorišča, parkirišča, dovozi. Poleg trdnosti, odpornosti na zunanje vplive in trajnosti je pomembna prednost tudi nezahtevno vzdrževanje; vsake toliko časa je priporočljivo površino sprati z vodo in obnoviti kremenčev pesek, ki je nameščen med same fuge tlakovcev, da se na teh mestih ne začne razraščati plevel. Cenovna dostopnost, enostavno polaganje
ter širok izbor oblik in barv so dodatni dejavniki za priljubljenost tlakovcev med lastniki hiš in tudi industrijskih objektov. Za dodatne informacije in nasvete v zvezi z ureditvijo zunanjih površin vabljeni v poslovalnice Slo-venijales trgovine, kjer vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri primernih materialov. Več na
www.slovenijales-trgovina.si
/k

SIOVENIJMES


S kakovostnimi izdelki iz naše ponudbe uredite zunanje površine vašega doma in si zagotovite prijetno sprostitev na vašem balkonu, terasi ali vrtu.
Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31
Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 01 561 35 66
VRTNI PROGRAM
8 Štajerski
Od tod in tam
petek • 12. aprila 2013
Lahonci • Plaz velikih razsežnosti
Plaz podira drevesa in premika vinograd
„Lahonščak je hrib posebne sorte. Lepo je zaokrožen in vinska trta je kakor gospoda, ki sedi v klasični teatrski areni, ki se enakomerno z vrha spušča v dno ravnine,« je zapisal Drago Medved v knjigi Najlepše trte na Slovenskem, ko je opisal kraj, od koder prihajajo vrhunska vina družine Krajnc.
Foto: Viki Ivanuša
Hrib počasi drsi v dolino, s sabo pa premika drevje, vinograd in vse, kar se mu znajde na poti.
Težko bi našel boljši opis za to lepo okolje, vendar se klasična teatrska arena od 1. aprila naprej vztrajno in prav teatralno spušča v dno ravnine. Takrat je namreč Milan Krajnc opazil nekaj 10 centimetrov velik plaz v sadovnjaku nad hišo, ki se je vlekel diagonalno po širini. Ko je o tem povedal ženi Majdi, je ta najprej mislila, da je neslana prvoaprilska šala. V naslednjih dneh je še intenzivno deževalo in nastalo je veliko razvejano območje, kjer zemlja polzi in poka v številnih smereh in krakih, premaknjen je dejansko ves hrib. Plazenje se nadaljuje ves čas po malem. To Krajnčevi spremljajo tako, da so v hrib zapičili kole in med njimi trdno napeli vrvico. Če ostaja napeta, se nič ne dogaja, če pa postane mlahava, je znak, da se zemlja spet premika. Podobno so naredili tudi na hiši, kjer so določene dele prelepili z lepilnim trakom in tako spremljajo morebitne razpoke in premike. Teh je precej, saj je teren zelo natopljen z vodo.
Hiša je zgrajena z opeko po-rotherm, ogreva pa jo sistem Solinterra, ki je z združitvijo energije toplote iz zemlje in sončne energije oblikoval izjemno kombinacijo. „V sistemu Solinterra sončno energijo zbiramo vedno, ko je na razpolago, in jo v izoliranih ceveh pošljemo v zemeljski zbiralnik toplote, ki se nahaja pod temeljno ploščo hiše. Tako temperatura zemlje pod temeljno ploščo doseže na koncu poletja temperaturo 20-30 °C. Voda za ogrevanje ima potem temperaturo 18 do 20 °C, saj se višjih temperatur v zemlji ne doseže. Zato namesto po-
Foto: Viki Ivanuša
Milan Krajnc v vinogradu, ki ga bo treba po vsej verjetnosti opustiti. Betonske sohe so se premaknile za dober meter navzol.
Razpoke se poznajo tudi pri hiši, kjer se je teren dvignil za več centimetrov, še veliko bolj pa v vrtu. Počil je tudi beton v steklenjaku velikosti 4 x 10 metrov, ki ga bo zaradi varnosti treba podreti.
Na hribu nad hišo imajo Krajnčevi hektar velik 20 let star nasad jablan in okoli pol
višanja temperature povečujemo prostornino zemeljskega zbiralnika. Ker je temperatura toplotne bariere in notranjosti hiše skoraj enaka, notranjosti ni treba ogrevati. Za pokritje toplotnih izgub toplotne bari-ere zadostuje toplota, ki jo pridobimo na preprost način iz zemlje in sonca," pojasnjujejo strokovnjaki.
Pomembna prednost je tudi to, da za hiše Solinterra ni potrebna debelina izolacije kot pri klasičnih pasivnih hišah, temveč zadostuje debelina izolacije po veljavnih predpisih, saj je temperaturna razlika med zunanjim zrakom in
hektarja prav toliko starega vinograda. Od plaza pa sta prizadeta še okoli 2 hektarja površin v okolici. Milan Krajnc je nejevoljen, saj bi bilo zaradi začetka vegetacije
bariero minimalna. Izolacija je uporabljena zato, da se voda v
temperaturni barieri ne ohlaja.
Značilnost hiš s toplotno bariero je tudi prezračevanje z izkoriščanjem toplote iz odpadnega zraka - rekuperacija toplote z visokim izkoristkom. Za hlajenje pa se uporablja zemlja izven zemeljskega hranilnika s konstantno temperaturo od 8 do 12 °C na globini 1,5 do 2,5 metra.
Stroški gradnje hiše s toplotno bariero so samo malo višji od stroškov gradnje primerljive običajne hiše, v Wie-nerbergerju pravijo, da lahko računamo na največ 10 % višje stroške. Rezultat prihranka stroškov za energijo pa je primerljiv z energetskimi pasivnimi hišami. Poraba energije za ogrevanje, pohlajevanje in prezračevanje take hiše je manj kot 10 kWh/m2 na leto, kar uvršča hiše Solinterra v razred ničenergijskih hiš. Za pogon črpalk in ventilatorjev se lahko uporabi energija, pridobljena s pomočjo fotovolta-ičnili modulov za proizvodnjo električne energije. Takšna ni-čenergijska hiša je popolnoma brez emisij CO2.
Viki Ivanuša
treba začeti škropljenja v sadovnjaku. Vendar se po tem sadovnjaku s traktorjem ne bo več dalo voziti. Na prej normalnem ravnem terenu so nastali hribčki in razpoke, udori, nastalo je tudi po meter in več višinske razlike. Vinogradu kaže še slabše, saj
Krajnčevi menijo, da ga ne bo mogoče obdelati in ga bo treba opustiti. Strokovnjaki, ki so si plaz ogledali, so povedali, da bo treba naredili nekaj vrtin, ki bodo pokazale, kako globoko je plošča, s terena bo treba odpeljati vodo, ga dre-nažirati in zravnati.
„Po ogledu geomehanika in predstavnika občine je bilo rečeno, da je plast zemlje, ki drsi, zelo debela, po več metrov, in na takšni površini ni opaziti premikov. Opazni so tam, kjer se plast nad nepropustno ploščo tanjša, kar je vidno kakšnih 10 metrov nad hišo," je povedal Milan Krajnc. Zaradi plazu pa je prišlo do napetosti, ki je za več metrov premaknila vodovodne cevi in prekinila oskrbo s pitno vodo za Lahonce 50, kjer živi šest ljudi treh generacij. Komunalno podjetje Ormož je naredilo zasilno rešitev za vodovod nad zemljo, ker se zemlja še vedno premika.
Na teh pobočjih zemlja ni še nikoli plazila, po samih Lahoncih pa je več manjših plazov, ki se tudi ponavljajo. Voda se te dni počasi izceja, premiki postajajo manjši, ob nadaljnjem deževju pa se bo stvar verjetno nadaljevala. „Spimo bolj težko, saj so v hiši otroci in bolna babica. O kmetovanju, ki je naš edini dohodek, pa je težko razmišljati. Sanacija bo zahtevala veliko časa, denarja, treba pa bo tudi zmanjšati proizvodnjo. Pomoči verjetno ne bo nobene in to te spravi v slabo voljo," je realen Milan Krajnc, ki je ob koncu pogovora pohvalil še domače ivanjkovske gasilce, ki so se nemudoma odzvali na klic, prihajali vsak dan naokoli, pomagali pri reševanju težav z vodo ter odstranjevanju dreves, ki so padala pod plazom.
Viki Ivanuša
Foto: arhiv Wienerberger
Hiša iz opeke porotherm in s sistemom Solinterra bo za ogrevanje, pohlajevanje in prezračevanje porabila manj kot 10 kWh/m2 na leto.
Ormož • Novost na slovenskem tržišču
Prva opečna ničenergijska hiša
Danes popoldne strokovnjaki podjetja Wienerberger iz Ormoža v Dobravi pri Škocjanu predstavljajo prvo ničenergijsko hišo v Sloveniji, zgrajeno z opeko. To omogoča sistem Solinterra, ki izkorišča podpovršinsko zemeljsko in sončno toploto. Bistvo sistema je temperaturna zapora, ki preprečuje uhajanje toplote iz notranjosti.
triglav
Vse bo v redu.
www.triglav.si
petek • 12. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski	9
Središče ob Dravi • Območno srečanje folklornih skupin
Boljše pet dobrih kot deset slabih
V soboto zvečer so v središki Sokolani folklorne skupine širšega ormoškega območja odplesale srečanje Diradi čindara 2013. Srečanje je organiziral Sklad RS za kulturne dejavnosti, enota Ormož.
Nastopilo je le pet skupin, kar je skromnejše število kot običajno. Strokovna spremljevalka srečanja Valerija Žalig je na to povedala, da je bolje pogledati pet dobrih kot deset slabih skupin. To je nesporno res, vendar smo na srečanju pogrešali tudi nekaj dobrih skupin, ki smo jih radi spremljali. Spremljevalka je pohvalila sodelujoče skupine, saj je bila po njenem mnenju revija na visoki ravni, postavitve primerne, iz leta v leto pa se izboljšuje tudi kostumska podoba. Folkloristi se na tem področju trudijo, vendar so obleke izjemno velik strošek. Žaligova je povedala, da se veliko skupin, ki se lotevajo izdelave novih oblek, z nasvetom obračajo na vodjo folklore na
skladu dr. Bojana Knifica, ki pri tem rad pomaga. Pohvalila je tudi veliko petja, ki so ga skupine vpletle v svoje nastope in ga običajno pogrešajo. Sicer so bili nekateri pevsko uspešnejši, drugi manj, ampak pesem postaja pomemben element folklornega nastopa.
Kot prvi so nastopili domačini - FS KD Obrež, ki so pod vodstvom Silve Marčec pripravili Plese iz Obreža. FS Metla KTD Miklavž pri Ormožu so zaplesali splet Naj bodo dolge ali kratke, ki so ga postavili skupaj z vodjo skupine Leoni-do Novak. Na reviji je nastopila tudi FS KUD Oton Župančič iz Tinja, saj v Slovenski Bistrici letos zaradi več odpovedi sodelujočih skupin srečanja ni bilo. Skupino vodita Matej
Foto: Viki Ivanuša
Mladinska skupina Podkev se je še posebej priljubila središki publiki.
Gracej in Slavica Gracej, ki sta se odločila za postavitev Vasovanje -podoknice. Člani FS KD Podgorci so zaplesali postavitev Godovno vuščimo, ki sta jo skupaj postavila Veko-slav Prejac in vodja skupine Marko Janžič. Za konec pa se je predstavila še Mladinska FS Podkev KTD Miklavž pri Ormožu s postavitvijo Ah, ta luna. Vodja skupine je Leonida Novak, ki je skupaj s folklorniki tudi avtorica postavitve.
„V Središču bo Dravi smo videli na odru veliko mladih plesalcev, česar si vsi želimo. Žal je v nekaterih koncih Slovenije za ljudsko izročilo med mladimi le malo zanimanja. Tukaj pa je bilo povsem drugače. Nastopi so bili temu primerni - mladostni, poskočni, živahni, prisrčni, veseli. Sodelovalo je tudi veliko mladih glasbenikov. Seveda to ne pomeni, da starejši plesalci ali plesalci srednjih let ne smejo plesati, nasprotno, prav plesalci srednjih let lahko poskušamo mladim privzgojiti ljubezen do ljudskega izročila," je še povedala Žaligova.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Koncert v pozdrav pomladi
Ko zapojejo gasilke
Ženski pevski zbor Gasilske zveze Gorišnica je v nedeljo popoldne pripravil koncert zborovskega petja v kulturni dvorani občinske stavbe, ki ga je naslovil Radi bi vam zapeli. Pojoče gasilke pa so na oder povabile tudi druge goste.
Ženski pevski zbor GZ Go-rišnica je sicer redkost na širšem območju Sp. Podravja. Zbor sestavlja devet pevk, ki so vse po vrsti seveda tudi članice različnih gasilskih društev v okviru gorišniške zveze, skupaj pa prepevajo že 14 let. Njihov repertoar pesmi, za katerega skrbi zborovodkinja Alenka Šalamon, je izjemno širok, saj zajema vse od ljudskih skladb do modernih priredb domačih in tujih skladateljev.
Na tokratnem nedeljskem koncertu so se pojoče gasilke predstavile predvsem z ljudskimi pesmimi, ki jih tudi
najraje zapojejo; uvodoma so tako zapele Moj fantič je prijezdil in Čej so tiste stezice, naslednjo ljudsko z naslovom Kjer je sonce je na citrah spremljala Marija Kolarič, sicer članica gasilskega pevskega zbora. Uvodni del nastopa so pevke končale z Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje ob harmonikarski spremljavi Klemna Podgorška in plesni točki Klavdije in Bojana Vozliča iz FD Ruda Severja.
Nato so se zvrstili še ostali nastopajoči; med njimi sta bili mladi recitatorki, učenki 4. razreda domače osnovne šole
Zbrane na koncertu je pozdravil tudi predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša, ki je pohvalil zagnano delo pevk-
gasilk ter njihove številne nastope na najrazličnejših prireditvah, še posebej na gasilskih, kjer s petjem poskr-
bijo za posebno vzdušje in tudi na ta način promovirajo občino.
SiM
Barbara Prelog in Saša Arnuš, s tremi skladbicami se je predstavil tudi otroški pevski zbor OŠ Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvitanič in ob harmonikarski ter klavirski spremljavi Dominika Cvitaniča ter Eve Štraus. Zapel je tudi Mešani pevski zbor Ruda Severja Go-rišnica, ki ga vodi Aleš Pevec, in vokalna skupina Melos z umetniškim vodjem Tomažem Mohorkom.
Zaključni del koncerta pa je pripadel prirediteljicam, ŽPZ GZ Gorišnica, ki so se poslovile s štirimi ljudskimi skladbami.
Ženski pevski zbor Gasilske zveze Gorišnica je v izvedbi Avsenikove Slovenija, od kod lepote tvoje, spremljal mlad harmonikar in plesni par domačega FD Ruda Severja.
Ptuj • Zlato Cankarjevo priznanje za učenko
Zlato za trud, znanje in talent
Državnega tekmovanja iz slovenščine za Cankarjevo priznanje se je med številnimi tekmovalci udeležila tudi učenka OŠ Olge Meglič Samantha Kralj, ki se je domov vrnila z zlatom v rokah.
Učenci Osnovne šole Olge Meglič od 2. do 9. razreda so tudi v letošnjem šolskem letu sodelovali na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Najprej so se pomerili na šoli, in sicer
decembra lani, ko so dobili tudi predstavnike za regijsko tekmovanje. Na tega so se nato uvrstile štiri učenke 8. in 9. razreda, Ema Zelenko in Samantha Kralj pa sta si že na
so let
RADIOPTUJ
89,8 » 98,2-104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
regijskem nivoju prislužili srebrni priznanji.
A Samantha se s srebrom ni zadovoljila in je svoje znanje slovenščine izpopolnjevala do zadnjega trenutka, vse do 23. marca, ko je na OŠ Dušana Flisa v Hočah potekalo državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje.
»V priprave na tekmovanje sem vložila veliko truda, časa ter si pridobila ogromno znanja, ki sem ga uporabila v spisih. Predvsem mi je bilo velik izziv državno tekmovanje, kjer smo imeli dokaj obširna navodila in smo lahko vključevali
Foto: Peter Majcen
Učenka Samantha Kralj in mentorica Renata Debeljak
lastne poglede na črtice Moje življenje Ivana Cankarja in roman Nebo v očesu lipicanca avtorice Dese Muck. Kot veliko presenečenje je bilo tudi navodilo, da naj svojemu spisu damo sami naslov. Ker sem verjela, da mi lahko uspe napisati dober spis, sem se le-tega lotila proti pričakovanju dokaj sproščeno, uporabila vso pridobljeno znanje, upoštevala navodila in priporočila svoje mentorice mag. Renate Debeljak in tako je moje pero kreativno zajadralo po praznih črtah in se ustavilo šele, ko se je pač moralo. Ko mi je po objavi uradnih rezultatov mentorica povedala veselo novico, je bilo veselje nepopisno in mi dalo novo energijo za prihodnja tekmovanja za Cankarjevo priznanje,« pravi učenka Samantha Kralj, ki je svoj trud in vztrajnost okronala z zlatom.
Dženana Kmetec
Foto: SM
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 12. aprila 2013
Ptuj • Dan OŠ Ljudski vrt
Sola v pravljični preobleki
Prvi teden aprila je bil na Osnovni šoli Ljudski vrt obarvan pravljično. V četrtek so se najprej ob potopisnem predavanju potepali po Južni Ameriki, dan kasneje pa so obeležili še dan šole, ki so ga spremenili v pravljico.
Dan OŠ Ljudski vrt je bil zaradi težav, ki so jih imeli s telovadnico, letos nekoliko prestavljen, zato so se ga spomnili minuli petek, ko so šolo pravljično preoblekli.
Dogodek, ki je tudi letos na šolo, ki jo obiskuje največ učencev s ptujskega, privabil množico obiskovalcev, se je pričel z govorom ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič. Kot je dejala, so se v letošnjem šolskem letu odločili, da bodo osrednji šolski projekt obarvali pravljično. Zakaj so se tako odločili, pa ravnateljica pravi: „Živimo v resničnosti, ki ni prijazna do nas. Živimo v resničnosti, ki nas vsak dan seznanja s tragičnimi zgodbami o izgubah delovnih mest, o ljudeh, ki živijo na robu preživetja, o krivicah in goljufijah, ki ostajajo žal nekaznovane. Živimo v resničnosti, ki nam obljublja še dodatno varčevanje na račun vzgoje in izobraževanja naših
Dan šole so obeležili s pestrim programom.
otrok. In zato, da bi si polepšali življenje, si dali poguma za prihodnost in upanja na boljše čase, potrebujemo pravlji-
i'. jI A Hüll g^B^JH	
mmS^NmBi»	V
HHPwkJ TS.' \ JHwA'	i L1
u«* j^rni	it i y# jrittk' I
P||iMMlr "V'	A
Ravnateljica OS Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič
ce. V pravljicah dobro vedno premaga zlo, poštenje zmaga nad krivico, sreča poplača vse iskrene napore, da bi svet bil lepši."
In res je, vsaj za nekaj časa je bil svet, vsaj za tiste, ki so prišli obeležit dan OŠ Ljudski vrt, resnično lepši. Kot vedno so otroci - tokrat z mentoricama Jernejo Bombek in Tajko Šnu-derl Novak - pripravili čudovito prireditev. Napisali in zaigrali so svojo pravljico, tako, ki je bistveno lepša od realnosti.
Lep pa ni bil na OŠ Ljudski vrt le petkov popoldan. Čeprav je šele prvo četrtletje leta 2013, bo to, kot kaže, zanje izjemno
pozitivno. Zmagali so v Elano-vi ustvarjalnici, so prejemniki Kumerdejevega priznanja, od Agencije RS za varnost v prometu so prejeli svečano listino za dolgoletno sodelovanje, ob vsem tem pa so izpeljali še številne druge projekte, ki jim na šoli posvečajo veliko pozornosti. Očitno gre res za pravljično leto te šole.
So pa poskrbeli tudi za vse tiste, ki imajo raje grozljivke kot pravljice , posebnost letos je bila namreč hiša strahu, ki je nastala v tehnični učilnici in v katero so vložili izjemno veliko dela in truda.
Dženana Kmetec
Ptuj • Začetki televizije v Ptuju
Številni sami sebe niso prepoznali
Prva televizijska oddaja na Ptuju je bila posneta pred 30 leti v organizaciji in izvedbi družbe Radio-Tednik Ptuj. To oddajo in prve „gibljive" slike, nastale na Ptuju, so na nedeljski matineji prikazali v Narodnem domu.
Zveza kulturnih društev Ptuj in družba Radio-Tednik Ptuj sta v okviru nedeljskih matinej minuli teden v Narodnem domu pripravila zanimiv izlet v preteklost. Z „gibljivimi" slikami so namreč obudili za mnoge pozabljene spomine.
Prvi film o Ptuju je sicer bil posnet že leta 1949, začetki televizije na Ptuju pa segajo v leto 1982, ko je bil zgrajen kabelski sistem. Takrat je bila v produkciji naše medijske hiše posneta prva televizijska oddaja. Takratni direktor in glavni urednik je bil Franc Lačen, ki je prevzel vsebinsko zasnovo in režijo. Kot je povedal v nedeljo, je bila to zanj posebna izkušnja, saj je bil za razliko od radijskega in časopisnega dela na tem področju popolnoma neizkušen. Ob tem se je spomnil številnih anekdot s snemanja. „Še zadnjo minuto smo hiteli kupit šminko, da smo voditelje vsaj malo naličili, kot se nam je zdelo, da bo v redu,"
je lepe spomine obujal Lačen. Kako je vse skupaj potekalo, pa se je spominjala tudi Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj in voditeljica prve televizijske oddaje na Ptuju. Takrat je bila z Marjanom Šnebergerjem, drugim voditeljem TV-oddaje, napovedovalka na Radiu Ptuj.
Naša medijska hiša televizijskega dela ni nadaljevala, zato pa že 65 let skrbi za pestre časopisne vsebine in že 50 let za zanimiv radijski program.
„Zdelo se nam je prav, da se spomnimo stvari, ki so jih številni med nami doživljali, pa smo nanje pozabili. Zanimivo je bilo videti, kaj vse se je spremenilo. Dejstvo pa je, da naša družba ves ta čas skrbi za obeleževanje in arhiviranje številnih dogodkov, tako preko radia kot časopisa. Vsebine Štajerskega tednika so od lani naprej dostopne tudi v digitalni knjižnici," pojasnjuje Jože Bračič, direktor družbe Radio-
Tednik Ptuj, ki je v času snemanja oddaje, torej pred 30 leti, opravljal delo novinarja.
Zelo pomembno vlogo pri nastanku prve ptujske televizijske oddaje je imel Milan Potočnik, ki je takrat v svojih rokah prvič profesionalno držal kamero. Priskrbel je posnetke za to zgodovinsko oddajo in jih predstavil v nedeljo, po 30 letih, odkar so oddajo ustvarili.
Dokumentarni film, ki so ga
Milan Potočnik
v nedeljo pred polno dvorano prikazali v Narodnem domu na Ptuju, se pričenja s starimi razglednicami Ptuja, govori o izgradnji kabelskega sistema, prvi televizijski oddaji, o številnih aktualnih dogodkih tistega časa, pa tudi o problemih prenove mestnega jedra, med katerimi so tudi taki, s katerimi se srečujemo še danes.
Nekaj več kot uro trajajoč dokumentarni film se je končal s posnetkom nastopa mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Ptuj. Ta zavod je namreč prav tako odigral pomembno vlogo, saj je ravno Šolski center Ptuj, se spominja Potočnik, kupil kamero, ki so jo potrebovali za snemanje.
Tokratni dogodek je marsikoga spomnil, kako leta hitro minevajo, ob dokumentarnem posnetku dogajanja je namreč obudil tudi spomin na dogodke, ki so zaznamovali življenja številnih Ptujčanov.
Dzenana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Vragovedke
Vragovedke
Jože Li vije n
Teden, ki gre počasi h koncu, se je začel na svetovni dan Romov, namreč: osmega aprila leta 1971 je bil prvi romski kongres v Londonu in takrat so bile sprejete pomembne odločitve za prihodnost romskega naroda. Romi so etnična skupina in živijo v večini evropskih držav (8 do 10 milijonov), na prvem kongresu so sprejeli zastavo in himno Dželem, dželem.
Romi naj bi izhajali iz Indije in beseda Rom pomeni v romščini poročenega moškega in hkrati človeka, je najti notico na spletu. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994) je ne najdemo, Slovenski pravopis (2001) pa ima zapisano besedo Rom, pa tudi Cigan (cigan) in jo je najti tudi v najprej omenjenem SSKJ. Slovar novejšega be-sedja slovenskega jezika (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Zbirka Slovarji) pa prvič zajema besedi ro-molog (strokovnjak za romski jezik in kulturo) in romo-logija (veda o romskem jeziku in kulturi). V vzajemnem knjižničnem katalogu Slovenije je najti z izbiro romskega jezika 178 zapisov, večinoma z novejšimi datumi izdaje, oziroma največ knjig je izšlo z letnicami 2012, 2011, 2010 ... Prva zavedena knjiga iz navedenega kataloga (baza NUK-a) datira iz leta 1960, to je nemško-romski slovar. Naslednja knjiga je iz leta 1983, to je srpskohrvat-so-romsko-engleski rečnik, sicer je najti med knjižničnim gradivom slovarje, učbenike, poezijo, ljudsko slovstvo, glasbene in video nosilce, abecednike in dvojezične izdaje, zadnja, z letnico 2012, je Prijatelja = Prijateljni Josipa Stritarja, Džilavani buti i dživala (2006) pa se glasi naslov izbranih poezij in pesmi Franceta Prešerna.
Konec minulega leta je izšla tudi zbirka avtorskih pravljic, natančneje osem jih je v knjigi z naslovom Vrago-vedke in s podnaslovom Ciganske pravljice. Izdajo je podprla Javna agencija za knjigo RS ter je izšla v zbirki Redkosti založništva Franc - Franc iz Murske Sobote. Kot navaja založnik, gre za knjigo avtorskih pravljic za otroke in tudi za odrasle bralce in jo je avtor tudi sam ilustriral. Jože Livijen je romski literarni ustvarjalec, ki živi v vasi Mali Šalovci na Goričkem v Prekmurju, v izumirajočem romskem naselju. Založnik še poudarja, da je najti v knjigi Vragovedke svojstven preplet romskega ljudskega izročila, romske mitologije in avtorskega premisleka. No, kot ste opazili, cenjeni bralci Knjigarnice, je raba besedice rom in romski ob knjigi, ki ima podnaslov Ciganske pravljice, nekoliko begajoča. In tako nekoliko v zagati sem bila tudi spodaj podpisana, saj so ilustracije v knjigi nekako »ne-romske«, ali pa gre le za stereotip, ki prislikava živost barv in kompozicije, s prisotnostjo ornamentalike, na mestu črno-bele, običajne grafične knjižne podobe, ki ji je na platnicah dodana rdeča.
Knjiga ima 57 strani in začenja s pravljico Vrag in goslač:
Kdaj in kje seje to godilo, ne ve nihče. je pa zagotovo nekoč nekje živel ciganski godec, ki mi v goslanju ni nihče segal niti do gležnjev. Imeli so ga za čudaka, ker mu ni bilo do denarja, čeprav je bil reven ko cerkvena miš, telo pa sama kost in koža. Le gosli in njihov mili zvok sta mu lajšala dušo. Igral je in igral, dokler mu prsti ne bi otekli ali pa tako dolgo, da se mu od lakote ne bi zavrtelo ali bi kratko malo omagal,,,
In zgodilo se mu je, da ga je ogovoril sam Vrag, ta je bil, kot začenja naslednja pravljica (Vrag in skušnjava zlata), poln vragolij, skušnjav in slabih šal. V tretji pravljici nastopa vražja sopotnica (Vraginjino srce), kajti naneslo je, da je v peklu zmanjkovalo duš, zato sta Vrag in Vraginja začela pošiljati na zemljo najzvestejše demone, ki pa so se vse pogosteje vračali praznih rok; celo najbolj iskane duše ciganskih godcev in kovačev niso več prelisičili. Zato,
Sledijo pravljice Vrag na panju, Kako je cigan premagal vraga, Vrag in kovač, Stava in Vražja luknja.
Knjigo Vragovedke je jezikovno pregledal pesnik Milan Vincetič, uredil pesnik in pisatelj Feri Lainšček, natisnili so 400 izvodov in cena posamezne knjige je 15 evrov.
Liljana Klemenčič
Foto: CG
Foto: CG
Foto: DK
Rokomet
Prednost Jeruzalema je že 8 točk
Stran 12
Namizni tenis
Slodeja izločil Piljak, tega Zafoštnik
Stran 12
K-l
Na EP Hojniku zlato, Kujavcu srebro
Stran 13
Kikboks
Ormoža ni in Ptujčani uspešni v Bihaču
Stran 13
Nogomet
Remi ustreza dogodkom na igrišču
Stran 14
Nogomet
Mlajše selekcije Aluminija in NŠ Drave uspešne Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 1. SNL
tednik
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kdo bo prekinil negativen niz?
Nogometaši v 1. SNL so doslej odigrali 26 krogov (zaostala tekma 23. kroga Triglav - Domžale bo odigrana 24. 4.), na vrhu pa zanesljivo ostaja ekipa Maribora. Ta je v zadnjem krogu na Kidričevem srečno, z zadetkom v zadnjih sekundah tekme, ugnala Aluminij.
Kidričani so morali ta poraz hitro pozabiti, saj jih že v soboto čaka nova težka preizkušnja v boju za obstanek v ligi. Podali se bodo namreč na najdaljše gostovanje, na Obalo, h Kopru. Temu v zadnjem času ne cvetijo rožice, saj slasti zmage niso okusili že zadnjih osem krogov. V tem času so zabeležili šest remijev in dva poraza. Posebej boleč je bil zadnji, ko so na domači Bonifiki klonili proti Celjanom. Tekmo so zaznamovali številni podeljeni kartoni, Ivica Guberac pa je zaradi izključitve celo predčasno končal srečanje. Poleg njega so si kazen prislužili še Matej Mavrič Rožič, Bojan Dukič in Miroslav Čovilo, zaradi česar v soboto ne bodo imeli pravice nastopiti. To je lahko voda na mlin Kidričanov, vendar bo treba za pozitiven rezultat garati celotno srečanje.
Foto: Črtomir Goznik
David Lonzarič (Aluminij) je v zadnjih dveh tednih odigral proti Celju in Mariboru prvi srečanji v 1. ligi.
Medsebojne tekme
1. krog: Aluminij - Luka Koper 0:3 (Pučko, Guberac, Bubalo);
10. krog: Luka Koper -Aluminij 0:0;
19. krog: Aluminij - Luka Koper 1:1 (Kurež; Pučko).
1. SNL, 28. krog: Koper - Aluminij,
sobota, 13. 4., ob 18.00 v Kopru
Tega se v taboru Aluminija dobro zavedajo. Ob tem jih v psihološkem smislu zelo obremenjuje še veliko slabša negativna serija od Kopra: zmage namreč niso dosegli na zadnjih 13 tekmah (9 porazov, 4 remiji). Trener Edin Osmanovič trdno verjame, da bo kmalu prišla tudi zmaga, v idealnem scenariju že v soboto: »Proti Mariboru, najboljši ekipi v državi, so moji fantje odigrali odlično tekmo, manj-
kala pa je nagrada v obliki točke. Če bodo še enkrat odigrali v podobnem slogu, potem verjamem, da bo prišla tudi zmaga.«
Podobnega mnenja je tudi Marko Drevenšek, ki poudarja, da se mora ob primernem pristopu sreča enkrat nasmehniti tudi njim. »Če že proti Mariboru nismo imeli v zaključku niti kančka sreče, potem računamo, da si jo lahko 'zaslužimo' na kakšni naslednji tekmi. Najbolje bi bilo seveda že na Bonifiki, da bi lahko bolj sproščeno odigrali končnico sezone.«
To bo vsekakor potrebno, saj je situacija v spodnjem delu lestvice pošteno zaplete-
na. Kot sedaj kaže, se bodo za obstanek ali dodatne kvalifikacije borile tri ekipe, Triglav (24 točk), Aluminij (23) in Mura (22). Pri moštvu iz Kranja pa je prišlo po zadnjem prvenstvenemu porazu proti Olimpiji do spremembe na trenerskem mestu. Siniša Brkič je po štirih zaporednih porazih nepreklicno odstopil, namesto njega pa so v kranjskem klubu angažirali Dušana Kosiča. Ta je na lestvici igralcev z največ nastopi na tekmah v 1. SNL na drugem mestu, takoj za Sebastjanom Gobcem, trenersko delo pa je nazadnje opravljal pri Olim-piji.
JM
Nogomet • 2. SNL
Nad Dravinjo v popolni postavi
Po treh prepričljivih zmagah v nadaljevanju prvenstva je pred vodilno ekipo 2. lige že nov izziv. V 19. krogu Za-vrču v goste prihaja zadnje-uvrščena ekipa lige Dravinja Kostroj. Sodeč po trenutni razvrstitvi na lestvici dvomov o zmagovalcu ne bi smelo biti, toda Konjičani v zadnjem času igrajo v dobri formi. Vsekakor se pozna delo nekdanjega reprezen-tanta Simona Sešlarja, ki je pozimi sedel na konjiško klop. Konjičani se krčevito borijo za obstanek, za njih je vsaka tekma kvalifikacijska in ni se treba slepiti, da bo
Zavrču v petek lahko. V vsakem primeru bodo beli vlogo favorita morali potrditi na zelenici, ki je v nekoliko boljšem stanju, kot je bila na zadnji domači preizkušnji proti Dobu. V domači ekipi težav s poškodbami in kartoni ni, tako da bodo v boju za novo zmago lahko pomagali prav vsi nogometaši. Do konca prvenstva je ostalo le še devet krogov, domačih preizkušenj bo le še pet, zato je prav, da navijači Zavrča svojim ljubljencem v petek v Športnem parku, s pričetkom ob 19. uri, izkažejo glasno podporo.
tp
Boks • AIBA turnir v Albaniji
Dva tesna poraza po točkah
Slovenska boksarska reprezentanca je od petka do nedelje sodelovala na močnem AIBA turnirju v Albaniji. V naši izbrani vrsti sta bila tudi dva člana BK Ring, Nejc Nedeljko in Blaž Škrjanec. Oba sta sicer izgubila uvodni dvoboj, a sta si nabrala kar nekaj novih mednarodnih izkušenj.
Nejc Nedeljko se je pomeril s Tunizijcem Jzididom Bilelom in je po točkah izgubil s 13:8. Bilelom si je nabral točkovno prednost v 1. rundi, v kateri je izkoriščal svojo višino. Na polovici dvoboja je »na plin« stopil Nedeljko in prisilil tek-
Rokomet • Drava Ptuj
Novi trener Drave je Uroš Šerbec
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Serbec, eden najboljših slovenskih igralcev v njeni zgodovini, je v sredo na Ptuju že vodil prvi trening; desno je Marko Kac.
Kljub temu da rokometa-šem Drave, ki nastopajo v 2. rokometni ligi, glede uvrstitve v višji rang tekmovanja štiri kroge pred koncem prvenstva dobro kaže, se je vodstvo kluba odločilo za zamenjavo trenerja. Nov zalet pred napeto končnico bodo modri skušali zajeti z Urošem Šerbcem, ki ga slovenskim ljubiteljem rokometa ni treba posebej predstavljati. 45-letnik je v slovenskih dvoranah pustil globok pečat: vrsto let je bil eden glavnih stebrov slovenske reprezentance, med dru-
Dosedanja kariera Uroša Šerbca:
igralec: Krško, Gorenje, Celje, Slovan, Dol pri Hrastniku, Krško; trener: Maribor, Krško.
gim je bil njen kapetan na OI v Sydneyu, na klubski sceni pa je bil vrsto let eden od stebrov evropskega Celja PL.
Strokovni svet RK Drava je po sporazumni prekinitvi sodelovanja z dosedanjim strategom Tomijem Matjašičem soglasno podprl Šerbca, nekdanji odlični desni zunanji ro-kometaš pa bo na Ptuju ostal vsaj do konca sezone. Pred Dravo so še štirje pomembni obračuni, še posebej zahtevni se zdita gostovanji v Črnomlju in Brežicah. Modri imajo na trenutno 2. mestu, ki še vodi v 1. B-ligo, le točko prednosti pred Radečami, zato si spodrsljaja ne smejo privoščiti. Ob članskem bo Šerbec do konca sezone vodil tudi mladinsko moštvo, še naprej pa bo njegov »asistent« Marko Kac, ki je v klubu deloval že sedaj.
tp
meca v bežanje. Nedeljko je bil fizično boljše pripravljen od Tunizijca, a mu je tokrat za končno zmago zmanjkalo nekaj mednarodnih izkušenj.
Na drugi stani je po petih mesecih Blaž Škrjanec ponovno tekmovalno stopil v ringu. Boksal je v kategorija do 60 kg, čeprav je njegova osnovna kategorija do 56 kg. Kljub temu je sam dvoboj proti Albancu Fatjonu Arapiju oddelal zelo solidno in ga po točkah izgubil 7:12. Pri tem je dobil dvomljiv javni opomin, kar je domačemu boksarju prineslo dve točki in s tem tehtnico prevesilo na stran domačina.
Oba člana BK Ring Ptuj sta dokazala, da imata potencial za nastope na teh mednarodnih turnirjih najvišjega nivoja, manjka pa jima določena količina mednarodnih nastopov.
Naslednji mesec čaka Nedelj-ka in Škrjanca v Sarajevu na AIBA turnirju nova preizkušnja; tam bosta branila lansko srebrno in bronasto medaljo.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Nedeljko
12 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 12. aprila 2013
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek
Prednost Jeruzalema je že 8 točk
Foto: Črtomir Goznik
Jaka Rajšp (Jeruzalem Ormož) je bil najboljši posameznik tekme s Svišem.
Namizni tenis • 3. OT, člani
Slodeja izločil Piljak, tega Zafoštnik
Jeruzalem - Sviš 33:25 (15:12)
JERUZALEM: Žuran, Belec (18 obramb); Mavrič, Rajšp 2, Bogadi 6, Žmavc, Radujkovic 2, Čudič 7 (2), Gregorc 3, Hrupič, Kirič, Leva-nič 3 (1), Šišmanovič 8, Mesaric
2.	Trener: Saša Prapotnik
SVIŠ: Marjanovič (3 obrambe), Pirc (5 obramb); Polak, Zidar 1, Potokar 1, Rotar 3 (1), Muhovec
3,	S. Stopar 6 (2), Pekolj 1, Kala-bic, Marinčič 4, Sašek 4, G. Sto-par 1, Sendelbah 1, Šuntajs, Mur-čehajic. Trener: Gorazd Potočnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Sviš 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Sviš 4 minute. IGRALEC TEKME: Jaša Rajšp (Jeruzalem Ormož).
1. A SRL, Liga za obstanek
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Sviš 33:25 (15:12), Ribnica Riko hiše - Sevnica 27:25 (11:16), Istrabenz plini Izola - Krško 33:29 (15:14)
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 25 10 2 13 22
2.	SVIŠ	25 9 2 14 20
3.	JERUZ. ORMOŽ 25 8 2 15 18
4.	ISTRABENZ IZOLA 25 7 2 16 16
5.	SEVNICA 25 5 0 20 10
6.	KRŠKO	25 2 1 22 5
Rokometašem Drave se v letošnji sezoni nasmiha uvrstitev v 1. B rokometno ligo, kar je tudi tihi cilj vodstva in igralcev. Do konca prvenstva so še štirje krogi, modrim pa bo do končnega cilja pomagal tudi Žan Silovšek. Gre za odličnega zunanjega rokometaša, ki je v svoji dosedanji karieri igral že za nekaj klubov, nazadnje za Pomurje, na Ptuj pa je prišel z željo po dokazovanju. Meni, da težav z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja ne bi smelo biti, kljub temu da na debiju proti Radečam zmage ni bilo.
Remi na derbiju z ekipo Radeč pomeni, da si Drava do konca prvenstva ne sme privoščiti spodrsljaja?
Ž. Silovšek: »Tako je. Z Radečami smo odigrali eno težjih tekem, remi pa nam še vseeno ustreza, da ostanemo na 2. mestu. Sedaj moramo do konca zmagati na vseh preostalih tekmah.«
Bo po vašem mnenju
Rokometaši Jeruzalema so proti Svišu osvojili nujno potrebne točke v boju za obstanek v ligi. Začetek tekme ni kazal, da bodo Ormožani na koncu slavili visoko zmago osmih točk, saj so gostje povedli 0:3. Gledalci so se že spomnili tek-
Drava v prihodnji sezoni igrala v 1. B-ligi?
Ž. Silovšek: »Dali bomo vse od sebe, slavili na preostalih štirih srečanjih in to je to.«
Pred vami sta še dve neugodni gostovanji v Brežicah in Črnomlju? Kje bo težje?
Ž. Silovšek: »Obe tekmi bosta težki, za obe se bomo morali enako dobro pripraviti ter dati vse od sebe. Nobena tekma ni lahka, vendar lahko slavimo z dobro obrambo in kolektivno igro.«
Kako ste se znašli v najstarejšem slovenskem mestu?
Ž. Silovšek: »Super. Zaenkrat je vse v najlepšem redu, vzdušje na tekmah fenome-nalno, fantje so pravi kolektiv, prav tako vodstvo in vse je tako, kot mora biti.«
Vi ste dodana vrednost tej mladi ekipi. Kaj so po vašem mnenju vaše glavne rokometne odlike, kje lahko ekipi najbolj pomagate?
me s Krškim (domači poraz), a je imela tokrat tekma za domače srečen razplet. Po izenačenju na 6:6 pa so niti igre v svoje roke prevzeli gostitelji, ki so zaigrali brez poškodovanega Anžeta Kljajiča. Slednjega sta v obrambi odlično zame-
Ž. Silovšek: »Rokomet je kolektivna igra in če igra ekipa dobro, potem se lahko tudi posameznik izkaže. Ključ do uspeha je dobra igra cele ekipe in potem sami po sebi pridejo tudi zadetki, kar na plano izvrže posameznika.«
Ptuj po dolgih letih diha z rokometnimi pljuči. Kako
njala Nejc Žmavc in Jaša Rajšp, ob tem je svoj dan imel še vratar Boštjan Belec, ki je do konca zbral kar 18 obramb. Najvišja prednost Jeruzalema v 1. polčasu je v treh primerih že znašala tudi pet zadetkov, ob tem so Ormožani zapravili še priložnost za +6, kar so spretno izkoristili igralci Sviša in do odmora znižali zaostanek na tri gole (15:12).
V nadaljevanju so bili domačini boljši, znova je bil strelsko razpoložen Aleš Ši-šmanovič, ki je zablestel po odhodu Jaka Špiljaka v Avstrijo. Najprej je prednost narasla na +7 (21:14), nato na je narasla tudi na +10 (31:21). V koncu tekme so dobili minu-tažo še mladinci. Svoje minute je najbolje izkoristil Davorin Levanič s svojimi prvimi pr-voligaškimi goli. Obveljala je tradicija, da v medsebojnih tekmah Jeruzalema in Sviša zmaguje domača ekipa. Prednost Jeruzalema pred mestom, ki vodi v 1. B-ligo, zdaj znaša že 8 točk. Lepo bi bilo, če bi ta prednost pred Sevnico v soboto, 13. aprila, ostala ista ali pa se še povzpela na 9 ali 10 točk. V soboto na Harde-ku ob 19. uri gostuje Ribnica, ki je v tem krogu naredila veliko uslugo Ormožanom ter po preobratu v 2. polčasu premagala Sevnico s 27:25 (11:16).
uk
Goznik
ocenjujete vzdušje na tekmah. Na zadnjih obračunih imate sedmega igralca.
Ž. Silovšek: »Brez publike ne bi šlo. Res je užitek igrati pred polnimi tribunami in čestital bi vsem, ki hodijo na tekme in nas spodbujajo v dobrem in slabem.«
Tadej Podvršek
V ponedeljek Ormožani na finalu DP OŠ
Učence OŠ Ormož čaka v ponedeljek, 15. aprila, finale šolskega državnega prvenstva v Škofji Loki. To bo tretji zaporedni nastop OŠ Ormož na zaključnem turnirju. Pred dvema letoma so v Sevnici osvojili četrto in lani v Ormožu drugo mesto. Letos vloga favorita pripada OŠ Mesto Škofja Loka in Trebnje (aktualni prvaki). OŠ Ormož bo najprej igrala proti učencem iz Trebnjega (ob 11.30), nato proti domači šoli iz Škofje Loke (ob 12.15) in na tretji tekmi proti Sevničanom (ob 13.45).
V Rakeku pri Postojni je v nedeljo, 7. aprila, potekal 3. odprti turnir sezone za člane in članice. Na njem je nastopilo 31 igralcev in 9 igralk.
Najboljši štirje na lestvici NTZS, Uroš Slatinšek, Gregor Zafoštnik, Tomaž Roudi in Bojan Ropoša, so se neposredno uvrstili v glavni turnir (18 najboljših), vsi ostali so se morali tja prebiti preko kvalifikacijskih skupin. To je uspelo tudi Danilu Piljaku (Šternamtik Cirkovce), Maticu Slodeju in Luki Krušiču (oba Ptuj), ki so vsi osvojili 1. mesto v svojih skupinah.
Rezultati, moški:
2. krog: Krušič (Ptuj) - Peršolja (ISA) 2:4, Slodej (Ptuj) - Piljak (Cir-kovci) 1:4, Zafoštnik (ZM) - Poročnik (Sobota) 4:1;
četrtfinale: Piljak (Cirkovci) -Zafoštnik (ZM) 1:4;
polfinale: Zafoštnik (ZM) - Ro-poša (Kema) 0:4;
finale: Ropoša (Kema) - U. Sla-tinšek (Krka) 2:4.
Plavalni klub Neptun je pripravil letošnje zaključno tekmovanje v 25-metrskih bazenih, saj je v soboto izvedel 18. Velikonočni miting. V Celju je nastopilo 274 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 slovenskih klubov. Tokrat je bil številčnejše zastopan tudi PK Terme Ptuj, saj je imel na startu 8 svojih predstavnikov.
V absolutni kategoriji sta Lora Grobelšek in Nuša Šer-bec plavali v štirih enakih disciplinah. Šlo je za mini interni dvoboj, ki se je končal z neodločenim rezultatom 2:2, saj je bila vsaka plavalka hitrejša v dveh disciplinah. Izstopajoč izid je ponovno pripadel Gro-belškovi, saj je v disciplini 100 metrov hrbtno s časom 1:09:14 osvojila 3. mesto in bronasto medaljo. Ob tem je bila trenu-
TUrnir U-16 v Kopru
V Kopru je potekal odprti turnir v kategoriji U-16, na katerem sta nastopila tudi Sven Lah in Amadej Goručan, člana TK Terme Ptuj. V 1. krogu sta bila oba uspešna, svoja tekmeca sta ugnala z enakim rezultatom. V drugem je Svena zaustavil 3. nosilec, Mariborčan Franc, Amadej pa je uspel izločiti Šimenka. V četrtfinalu je bil od njega boljši 2. nosilec, Ljubljančan Miha Okorn, ki je na koncu brez izgubljenega niza turnir tudi osvojil. Med dvojicami sta se Sven in Ama-dej uvrstila med štiri najboljše, kjer pa sta morala 2:6, 4:6 priznati premoč kasnejšima zmagovalcema, paru Jure Frank/ Nejc Sitar (ŽTK, 2.). Rezultati:
1. krog: Lah - Filip Viler (Hari) 6:1, 6:3, Goručan (8.) - Omar Smajlovič (LTC) 6:1, 6:3;
V 2. krogu glavnega turnirja je Krušič nudil odličen odpor Ludviku Peršolji (ISA), a je ta vendarle napredoval. V tem krogu sta se med sabo merila nekdanja soigralca pri NTK Ptuj, Danilo Piljak in Matic Slodej. Uspešnejši je bil član Cirkovc, ki se je prebil med najboljšo osmerico. Za uvrstitev v polfinale ga je čakal dvoboj s Ptujčanom Gregorjem Zafoštnikom (Zavarovalnica Maribor), ki pa je bil v tem dvoboju prepričljivejši. Na poti do finala je Zafoštnika ustavil član novih državnih prvakov iz Puconcev Bojan Ropoša. Končno zmago je še na tretjem zaporednem odprtem turnirju slavil letos nepremagljivi Uroš Slatinšek (Krka).
Dekleta so odigrala turnir po sistemu »vsaka z vsako«, 1. mesto pa je zaradi zmage v medsebojnem obračunu z Manco Fajmut osvojila Zala Veronik (obe Fužinar). Ivana Zera (Ljubljana) je osvojila 5. mesto.
JM
tno najboljša ptujska plavalka na 100 metrov prosto sedma s časom 1:02:44. Nuša Šerbec je svojo klubsko kolegico ugnala na 100 metrov prsno, kjer je s časom 1:23.85 osvojila 5. mesto in na 100 metrov delfin, kjer je bila s časom 1:16.89 sedma. Ob solidnem plavanju Gro-belškove in Šerbčeve so iz ptujskega kluba v Celju nastopili tudi Aljaž Sternad, Tinkara Sternad in Niko Lenart, ki so večinoma izboljšali svoje osebne rekorde. Tem pa so se pridružili najmlajši plavalci, ki jih trenirata Mateja Rozman in Eva Grabner. Kristjan Risek, Jaka Ljubec in Taj Kante so plavali v disciplini 50 metrov prsno v kategoriji s starejšimi plavalci in se zelo dobro odrezali.
David Breznik
2. krog: Lah - Jure Frank (ŽTK, 3) 1:6, 4:6; Goručan (8.) - Tilen M. Šimenko (Branik MB) 6:2, 3:6, 6:2;
četrtfinale: Goručan (8.) -Miha Okorn (MAX LJ, 2.) 2:6, 2:6.
RR-turnir v Mariboru
Na igriščih ŽTK Maribor je potekal round robin turnir za igralce do 12. leta starosti. Ptujski klub je imel na turnirju številno zastopstvo, nekateri so na podobnem turnirju nastopili prvič. Turnir je potekal v kvalifikacijskih skupinah, iz katerih sta se prvouvrščena uvrstila v A-turnir, 3. in 4. pa v B-turnir.
V A-turnir sta se tako uvrstila Blaž Vidovič in Jure Glodež, v B pa Aleksander Gaiser, Žan L. Tomanič in Teo Ben-kovič. Pri dekletih se je v A-turnir uvrstila Taja Lončarič, v B pa Nika Strašek.
JM
Rokomet • Mlajše selekcije
KADETI: Drugi Final 4 je tu!
JERUZALEM - RUDAR TRBOVLJE 38:36 (19:15)
JERUZALEM: T. Cvetko, Kuzmič; Kavčič, Kolman-čič 8, G. Horvat, V. Lukman 2, D. Kociper 2, Žižek Cvetko, Kocbek 5, R. Cvetko 6, Štumberger 5, Šan-dor 2, Kosi 6, Topolovec 2.
Na Hardeku so kadeti Jeruzalema lovili zmago proti Rudarju in potrditev uvrstitve na Final 4, ki bo 18. in 19. maja. Trboveljčani so zmeraj težak zalogaj za Ormožane in tudi tokrat je bilo tako. Zmagovalec je bil odločen v obdobju od 50. do 55. minute, ko je Jeruzalemu uspel delni rezultat 6:1, od 32:30 do 38:31.
STAREJŠE DEKLICE A
MERCATOR TENZOR PTUJ - ZVEZDA LOGATEC 15:23 (9:11)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Ana Ambrož, Doroteja Lah, Stefani Pivko, Nika Gavez 3, Eva Sirc, Pia Knaus, Gabrijela Kukovec, Katja Belca 1, Sara Čagran, Lara Čagran 5, Tinka Valenko, Nika Petkoski Hlevnjak, Karmen Rohitelj 1, Teja Žibrat, Mia Kopold
Metličar 5. Trener: Ladislav Sabo.
Na drugi tekmi v bojih od 7. do 12. mesta so Ptuj-čanke prikazale eno najslabših iger, tako v obrambi kot v napadu. V prvem polčasu so še sledile tekmicam, v drugem pa so Logatčanke samo še povečevale prednost in zasluženo zmagale.
MLAJŠE DEKLICE A
CELJE - MERCATOR TENZOR PTUJ 12:16 (6:6) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Tjaša Malek P. 4, Ajda Jakomini 1, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 4, Sara Šegula 3, Nika Bedrač 2, Nika Vidovič 2, Anea Bezjak, Laura Škrabl, Anja Klukej, Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek
V soboto, 6. 4., so ptujske mlajše deklice A gostovale pri drugouvrščeni ekipi iz Celja. Ptujčanke so se odlično borile v obrambi in presenetile Celjanke na njihovem igrišču. Tako so jim vrnile za poraz na domačih tleh v prvem delu sezone. Strateg Sašo Petek je bil zelo zadovoljen z obrambo, kar je rezultat dobre fizične in kondicijske pripravljenosti ekipe.
ku, tp
Rokomet • Žan Silovšek, Drava Ptuj
Zmagali bomo na vseh preostalih preizkušnjah
Zan Silovšek, Drava Ptuj
»
Plavanje • Miting v Celju
Dvoboj« Lore in Nuše
Tenis • TK Terme Ptuj
Lah in Goručan do polfinala
torek • 16. aprila 2013
Šport mladih, rekreacija
Štajerski	13
Kolesarstvo
Marin odličen 2. v Šenčurju
V nedeljo, 7. 4., je bila v Šenčurju na sporedu cestna dirka s kategorijo UCI 1.2 in je štela tudi za avstrijski pokal Tchibo Liga. V preteklih letih je bila to kriterijska dirka, letos pa jo je organizatorjem uspelo dvigniti stopničko više. Nastopilo je 130 kolesarjev iz 21 ekip. Sama dirka je bila dolga 164 km, vozilo pa se je 6 krogov po 27,3 km po okolici Šenčurja. Krog je potekal po zelo ozkih cestah, tako da je bila proga »belgijsko« obarvana. Trasa je bila po profilu zelo enostavna, vendar je postala zaradi ozkih cest zelo selektivna. Na koncu je bil Ptujčan Matej Marin odličen drugi.
Po 15 km se je zgodil pobeg treh kolesarjev: Rado Rogina (Adria Mobil; v preteklosti je nosil dres Perutnine Ptuj), Matej Marin (Team Gourmetfine Simplon) in Remco Broers (Team Voralberg). Ti pobegi na takšnih dirkah ponavadi ne prinašajo uspeha, vendar je bilo tokrat v hladnem in vetrovnem vremenu drugače. Ubežna trojica je složno na-
rekovala tempo in si privozi-la najvišjo prednost 2 minut in 45 sekund. Proti koncu je glavnina pospešila, ampak ji ni uspelo uloviti ubežnikov, ki ji je v cilj uspelo pripeljati s 45-sekundno prednostjo. Ta trojica je nato med seboj odločala o zmagovalcu te močne in prestižne dirke. Največ moči je ostalo Hrvatu Rogini, odličen drugi pa je bil 33-letni bivši član Perutnine Ptuj, ki sedaj že drugo sezono nastopa v dresu avstrijske ekipe Team Gourme-tfine Simplon.
tp
Matej Marin: »Sam moram biti zadovoljen z 2. mestom. Z ekipo smo bili na startu samo s petimi kolesarji, od tega so bili trije po prestali bolezni. Zmagali smo kot najboljša avstrijska ekipa, oblekel sem majico vodilnega v avstrijskem pokalu Tchibo. Vsekakor smo presegli svoja pričakovanja in želje kluba pred našim nastopom.«
Karting
Pšajd ponovno zmagal
V italijanskem Čedadu je potekala druga dirka za državno in pokalno prvenstvo v kartin-gu. Udeležba ni bila najboljša, saj se je dirke udeležilo 37 voznikov in voznic. Med njimi so bili tudi dirkači AMD Hajdina in AMD Ptuj. Ponovno se je najbolje odrezal v razredu R-5 Rotax Max Vid Pšajd iz AMD Hajdina, ki je z lahkoto opravil s konkurenco in osvojil 1. mesto. Slavil je v obeh dirkah, za državno in pokalno prvenstvo. To je Vidova druga zmaga v tem prvenstvu. V tej konkurenci je nastopila tudi Anja Vo-dušek iz AMD Ptuj, ki je bila v tekmovanju za državno prven-
stvo četrta, v pokalnem pa tretja. V razredu R-6 Rotax DD2+ Masters se je zelo dobro odrezal Domen Kerman iz AMD Ptuj, ki je v obeh konkurencah osvojil 2. mesto, Primož Ma-telič iz AMD Hajdina pa je bil tretji. V R-7 KZ+ Masters je bil Maks Mlakar (AMD Hajdina) v dirki za državno in pokalno prvenstvo tretji, Jan Skledar (AMD Hajdina) pa dvakrat šesti. V seštevku ekip je prvo mesto pripadlo AMD Šlander Celje s 87 osvojenimi točkami, druga je bila ekipa AMD Hajdi-na z 51, četrti pa AMD Ptuj z 31 točkami.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Štirje letni časi na haloški planinski poti - pomlad
Stoperce - Naraplje
V pomladnem času se bomo v soboto, 20. aprila, odpravili na etapo Stoperce-Donačka gora-Kupčinji Vrh-Jelovice-Naraplje. Iz Stoperc se bomo povzpeli do planinskega doma, kjer bo počitek za čaj in malico. Nato bomo nadaljevali vzpon na vrh Donačke gore ter se nato spustili do Kupčinjega Vrha. Tudi tukaj bo odmor za malico. Nadaljevali bomo preko Jelovic ter se nato spustili v Naraplje, kjer nas bo čakal prevoz za vrnitev domov. Za skupno 6 ur hoje bomo imeli na razpolago cel dan. Pot zmorejo tudi tisti, ki imajo nekoliko manj kondicije.
Odhod: sobota, 20. 4., ob 7.00 z železniške postaje Ptuj
Vrnitev: sobota, 20. 4., do 18.00 (ŽP Ptuj)
Oprema: planinska - pohodniška, glede na vremenske razmere
Prehrana: iz nahrbtnika, en obrok vštet v ceno izleta
Cena: 15 evrov
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali vodji izleta do torka, 16. 4.
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Ljubitelji lepih planinskih izletov vljudno vabljeni. Dodatne informacije pri vodji izleta na tel. št. 040 699 252 - Vlado Fridl.
K-1 • Evropsko prvenstvo na Madžarskem
Hojniku zlato, Kujavcu srebro
V	madžarskem mestu Baja je minuli konec tedna potekalo evropsko prvenstvo v K-1 organizacije WTKA (World Traditional Kickbox & Kung fu Assotiation), na katerem je nastopilo kar 278 tekmovalcev. Barve Slovenije sta zastopala le dva, oba člana Kung fu kluba Ptuj, Bojan Kujavec in Tomi Hojnik. Oba sta se zelo izkazala, saj sta ponovno potrdila, da gre za nadarjena in kakovostna borca.
V	članski kategoriji do 71 kg si je Bojan Kujavec priboril srebrno medaljo. Za ta uspeh je v konkurenci devetih tekmovalcev že prvi dan po točkah premagal po treh rundah švedskega tekmovalca, nato pa v polfinalnem dvoboju s knockoutom še Bolgara. Sledil je nedeljski finalni obračun z Madžarom Petrom Tavaszijem (gre za borca s preko 50 borbami, je tudi WAKO pro K-1 prvak, op. a.). Ptujski borec je v prvi rundi dominiral in je odlično izkoriščal prednost v višini. Izogibal se je borbi »na blizu« in je tekmeca ogrožal s kombinacijami udarcev z razdalje. To je bil del pripravljene taktike, saj je bil domačin fizično močnejši, s tem pa ga je Ptujčan nevtraliziral. Nekajkrat je Kujavec zadel tekmeca z resnično močnimi kombinacijami udarcev, vendar se je izkazalo, da ima ta izjemno »trdo brado«. Tudi v drugi rundi je bil Kujavec boljši, saj se je lepo gibal po ringu, si pripravljal priložnosti za udarce in zadeval tekmeca z močnimi udarci. V zadnji rundi se je Tavaszi zavedel, da je v zaostanku, zato je napadel na vso moč. Kljub temu mu ni uspelo narediti nič konkretnega, razen tega, da je bil v zadnji rundi boljši po točkah. Glede na prikazano je bil Bojan Kujavec absolutno boljši tekmec v prvih dveh rundah
Tomi Hojnik: »Zelo sem vesel, da sem postal evropski prvak in da sem dosegel to zmago. Ta bo zame dobra motivacija za naprej. Na Madžarskem se je pokazalo, da so se trud in trdi treningi izplačali in sem prišel do res velikega uspeha.«
Bojan Kujavec: »Srebrna medalja na evropskem prvenstvu mi pomeni zelo veliko in to je zame vsekakor eden mojih največjih uspehov. Zdaj grem samo še višje in po nove zmage.«
Karel Šauperl, trener: »To je fantastičen uspeh, ki ga -po pravici povedano - nismo pričakovali. Naša fanta sta se več kot odlično odrezala in sta opravila s konkurenco ter dosegla več kot odlične rezultate.«
Tomi Hojnik je na Madžarskem osvojil naslov evropskega prvaka po verziji WTKA.
Bojan Kujavec je na EP stopil na drugo najvišjo stopničko.
in tudi v tretji se je dobro držal, tako da je bilo pričakovati njegovo zmago. A zgodil se je šok ali negativno presenečenje, saj so sodniki »podarili« zmago Madžaru, ki mu po dvoboju še samemu ni bilo jasno, kako je zmagal, saj je bil zares v podrejenem položaju. Šlo je za »sodniško kuhinjo«, saj so ti na svojih lističih popravljali svoje odločitve.
Kar pa ni uspelo Kujavcu, je uspelo Tomiju Hojniku
v mladinski konkurenci do 71 kg. Mladi borec je najprej v zelo izenačenem dvoboju z 2:1 premagal Turka, nato pa je bil v naslednji partiji za razred boljši od tekmeca iz Poljske. V velikem finalu se je ptujski tekmovalec boril z Madžarom Robertom Mezoffijem. Domačin iz Baje je začel s silovitimi in agresivnimi napadi ter je bil boljši v prvi rundi. Glede na pridobljeno prednost Madžara so se v našem taboru odločili
za spremembo taktike, kar se je izkazalo za pravilno. Po slabih dveh minutah je napočil Hoj-nikov trenutek, ko je izkoristil napako nasprotnika in si s serijo ročnih udarcev pripravil priložnost za udarec s kolenom, ki je »sedel na pravo mesto«, po katerem se nasprotnik ni uspel pobrati. Tako je Tomi Hojnik s knockoutom v drugi rundi postal mladinski evropski prvak v K-1.
Oba člana Kung fu kluba Ptuj sta na Madžarskem pod vodstvom trenerja Karla Ša-uperla dosegla velika uspeha. Temu so po končanem EP predstavniki WTKA organizacije ponudili, da bi postal njihov predstavnik v Sloveniji. Gre za dodatno priznanje za Ša-uperla, ki je Kujavca in Hojnika popeljal do odličnega rezultata. Bojan Kujavec se že zavzeto pripravlja na naslednji dvoboj, saj se bo 27. aprila v Angliji v sklopu profesionalnega turnirja K-1 Annihilation pomeril z Ricardom Sanchezom iz Španije. V maju in juniju pa sledijo nove borbe in nova dokazovanja za naša šampiona in tudi za ostale tekmovalce iz Kung fu kluba Ptuj.
David Breznik
Kikboks • Bihač Open
Ormozani in Ptujcani uspešni v Bihaču
V soboto, 6. 4., je v Bihaču v kikboksu, Bosna in Hercego-potekal 14. mednarodni turnir vina open 2013. Tekmovalo se
je v disciplinah point fighting, light contact, full contact, kick light, low kick in glasbenih formah. Skupno je nastopilo 522 tekmovalcev iz 57 klubov iz 8 držav.
Ekipa KBV Ptuj je v BiH nastopala s kadetsko in mladinsko vrsto in dosegla odličen uspeh. Ptujčani so osvojili štiri 1., pet 2. in tri 3. mesta. Vsi so nastopali v disciplini point fighting (semi kontakt).
Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj:
1.	mesta so osvojili: Lara Vuzem Vajda (kadetlnje do 37 kg In do 42 kg), Patrlk Šulek (kadeti nad 47 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 74 kg) in Vito Čurin (mladinci do 79 kg);
2.	mesta so osvojili: Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg), Dominik Ljubec (kadeti nad 47 kg), Vito Čurin (mladinci do 74 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 69 kg) in Simon
Kaisersberger (mladinci do 79 kg);
3. mesta so osvojili: Nina Duh (st. kadetinja do 50 kg), Niko Ritlop (kadeti nad 47 kg) in Timi Sitar (kadeti do 42 kg in st. kadeti do 42 kg).
Ugotovitev trenerjev v KBV Ptuj je, da so tokrat vsi tekmovalci kluba, tudi tisti, ki niso prišli do medalj, pokazali odlično pripravljenost in dobre borbe.
Na turnirju so sodelovali tudi člani KBV iz Ormoža. Šest tekmovalcev iz Ormoža je v borbah, pod vodstvom trenerjev Danila in Milana Korotaja, doseglo zelo dobre rezultate.
Skupaj so tekmovalci v hudi mednarodni konkurenci dosegli dve 1., štiri 3., dve 5. in tri 9. mesta. To je izreden uspeh mladih tekmovalcev, predvsem najmlajših, Lana Kokola in Nejca Korotaja, ki sta svojo tekmovalno pot šele začela.
UR
Člani KBV Ormož, ki so nastopili v Bihaču
Rezultati tekmovalcev KBV Ormož:
Lan Kokol mlajši kadeti - 37 kg	3. mesto point fighting
mlajši kadeti - 42 kg	9. mesto point fighting
Nejc Korotaj mlajši kadeti - 37 kg	9. mesto point fighting
mlajši kadeti - 42 kg	9. mesto point fighting
Dejan Kociper starejši kadeti - 52 kg	1. mesto light contact
mladinci - 57 kg	3. mesto light contact
Rok Tomažič starejši kadeti - 52 kg	5. mesto point fighting
5. mesto light contact
Žan Tomažič starejši kadeti - 63 kg	1. mesto light contact
mladinci - 63 kg	3. mesto light contact
Mitja Rozman člani - 74 kg	3. mesto light contact
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 12. aprila 2013
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Športni napovednik
Remi ustreza dogodkom na igrišču v Markovcih
Super liga MNZ Ptuj
REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM:
14.	KROG: Stojnci - NŠ Drava Ptuj 0:0;
15.	KROG: Carrera Optyl Ormož - 1 A Avto Gerečja vas 0:3, Bukovci - Hajdina 5:2
1. NŠ DRAVA PTUJ	15 14 1	0	57:10	43
2. PODVINCI B. K.	16 11 0	5	42:17	33
3. 1 A GER. VAS	16 10 2	4	36:21	32
4. STOJNCI	15 10 1	4	39:20	31
5. SREDIŠČE	15 6 2	7	28:21	20
6. BOČ POLJČANE	15 5 3	7	17:26	18
7. BUKOVCI	15 5 1	9	22:34	16
8. HAJDINA	15 2 1 12		14:39	7
9. C. O. ORMOŽ	15 1 3	11	7:42	6
10. OPLOTNICA -1	9 2 0	7	8:40	5
CARRERA OPTYL ORMOŽ - 1 A AVTO GEREČJA VAS 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kokot (40.), 0:2 Kmetec (44.), 0:3 Kmetec (81.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Pleško, Vrbančič (Hriberšek), T. Žinko (Percic), Kolarič (A. Mlinarič), Mlinarič, K. Lah, Komljenovič, R. Lah, Perger (Klemenčič), Zlatnik (Cimerman). Trener: Aleš Jurčec.
1 A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Debevec, Lešnik, Lončarič, Kokot, Rozman, Šešo, Krajnc (Koren, Sa-gadin), Horvat, Kmetec (Rajh), Leben (Kaisersberger). Trener: Sveto-zar Kaisersberger.
BUKOVCI - HAJDINA 5:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Kramberger (10.), 2:0 Habrun (47.), 2:1 Flajsinger (56.), 3:1 Habrun (57.), 4:1 Kram-berger (58.), 5:1 M. Roškar (61.), 5:2 Flajsinger (76.)
BUKOVCI: Horvat, Vajda, T. Me-znarič (R. Meznarič), Ostroško (M. Meznarič), Kokot (Kodrič), M. Roškar (Herga), Petrovič (Mar), Habrun, Zorko, Topolnik, Kramber-ger. Trener: Boštjan Zemljarič.
HAJDINA: Lubej (Štumberger, Flajsinger), Vrabl, Robar, Verlak, Boštjan Kurež, Babšek, Sarkiče-vič (Metličar), Gerečnik, Cebek (Žalar), Jazbec (Benjamin Kurež), Tikvič. Trener: Igor Vorih.
STOJNCI - NŠ DRAVA 0:0
STOJNCI: Veselič, Golob, Vin-kovič, Janžekovič, Kokot, Kokol, Horvat, Rižnar (od 15. Ratek), Meznarič, Korez, Petrovič. Trener: Boris Klinger
NŠ DRAVA: Ajlec, Rumež, Fridl, Nežmah (od 55. Antolič), Ljubec, Krajnc, Marinič, Nikollaj, Hojnik, Arsic (od 65. Pukšič), Wagner (od 62. Zagoršek). Trener: Franc Fridl
Preložena tekma 14. kroga je bila v marsičem posebna. Zelo po-
Foto: Črtomir Goznik
Podpredsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar je predstavnikom NK Stojnci predal ček v vrednosti 7160 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so prva ekipa v tej sezoni, ki so proti NŠ Drava igrišče zapuščali neporaženi.
zitivna zadeva se je zgodila pred tekmo, ko je podpredsednik NZS Stanko Glažar predal predsedniku NK Stojnci Miranu Kolariču za obnovo igrišča ček v vrednosti 7160 evrov. Ta znesek so zbrali člani izvršnega odbora NZS, zaposleni in pogodbeni delavci NZS in nogometaši A-reprezentance Slovenije.
Sledil je pričetek tekme na nogometni zelenici v Markovcih, ki so ga bolje in ofenzivneje odprli Ptujčani, saj je najprej iz prostega strela odlično streljal Marinič, nato pa je zvito poizkusil še Wagner. Pravi šok so gledalci doživeli v 15. minuti, ko je na igrišču obležal domači igralec Peter Rižnar, ki je doživel epileptični napad in so ga kasneje z rešilcem odpeljali v bolnišnico. Po približno 20-minutnem premoru se je tekma nadaljevala in Stojnčani so iz minute v minuto prevzemali pobudo na igrišču. Dobro so izpolnjevali obrambne naloge, medtem ko so poizkušali ogroziti vrata iz hitrih protinapadov. Gostujočega vratarja Ajleca sta ogrela predvsem Kokot in Petrovič. Čeprav so bili skozi celotno tekmo Ptujčani več pri žogi, so bili Stojnčani nevarnejši. S streli so iz različnih položajev v nadaljevanju poizkušali Kokot, Kokol in Korez. Za Dravo je iz prostega strela iz kakšnih 25 metrov malo pred koncem tekme Marinič zadel prečko.
Glede na videno je remi na koncu tekme tudi najbolj pravičen. Stojnčani so se prikazali kot zelo čvrsta ekipa, ki se je kljub pomanjkanju treninga izredno borila in se je dodobra držala taktičnega načrta trenerja Borisa Klingerja. Drava je tokrat na gostovanju v Markovcih odigrala slabše kot na prejšnjih
tekmah, predvsem pa ni izkoristila veliko boljše fizične pripravljenosti od Stojnčanov, ki so s svojo predstavo zares pozitivno presenetili. To je bil šele prvi remi Ptujčanov v tem prvenstvu.
1. liga MNZ Ptuj
PRELOŽENA TEKMA 12. KROGA: Majšperk - Apače 1:2
DK, DB
Nogomet • Miajše seiekcije
1. SML: šampion - Aluminij 1:3 (0:2); 1. SKL: Šampion - Aluminij 0:0;
LIGA U-14: Aluminij - Železničar 11:1 (5:0), NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 4:3 (1:2). (DK)
Foto: Črtomir Goznik
Igralci NŠ Poli Drava U-14 so ugnali vrstnike iz Jarenine.
Bovling • Podjetniška iiga
Med osmoljenci znova Gostišče Iršič
Letošnja spomladanska liga se je prevesila v drugo polovico, vodstvo pa trdno drži ekipa Saška bar. Ta je imela v tem krogu drugi najboljši ekipni rezultat (2724), znova je bila namreč najboljša ekipa Gostišča Iršič (2825). A je še drugič zapored ostala brez nagrade, saj je proti VGP Drava le remizirala, čeprav je slednja podrla kar 227 kegljev manj. Zelo razburljivo in izenačeno je bilo tudi na srečanjih Talum - Radio-Tednik in Tames -DaMoSS. Na slednjem je imela ekipa DaMoSS prednost 4:0, a je Tames rezultat izenačil.
V tem krogu je kar 11 posameznikov preseglo mejo 700 podrtih kegljev, na vrhu pa se je znašel Marko Šamperl (Saška bar, 795). Med deseterico so kar trije člani ekipe Gostišče Iršič. Ekipe na lestvici od 2. do 6. mesta ločijo le 3 točke, kar obeta zelo razburljivo končnico.
Rezultati 6. kroga: Talum - Ra-dio-Tednik Ptuj 5:3, Tames - Da-MoSS 4:4, VGP Drava - Gostišče Iršič 4:4, Boxmark Team - Saška bar 0:8, SKEI Ptuj - Mestna občina Ptuj 0:8, Elektro Maribor - MP Ptuj, d. o. o., 2:6.
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Marko Šamperl (Saška bar) 795, 2. Igor Gaber (MO Ptuj) 791, 3. Dušan Iršič 782, 4. Branko Lipoglav (oba Gostišče Iršič) 752, 5. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik) 748, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 743, 7. Miran Buran (Elektro Maribor) 736, 8. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 728, 9. Robert Mer-lak (Talum) 726, 10. Andrej Trunk (Tames) 722.
1. SAŠKA BAR	6	2724	39	178,2
2. TALUM	6	2542	29	163,4
3. DAMOSS	6	2491	29	158,6
4. TAMES	6	2588	27	162,8
5. GOSTIŠČE IRŠIC	6	2825	26	165,3
6. VGP DRAVA	6	2598	26	163,6
7. MP PTUJ	6	2632	26	163,0
8.	MESTNA OBČ. PTUJ 6 2635 26 159,6
9.	ELEKTRO MARIBOR 6 2467 22 155,4
10.	RADIO-TEDNIK 6 2447 21 162,6
11.	SKEI PTUJ 6 2207 14 143,1
12.	BOXMARK TEAM 6 2190 3 135,6 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 199,8, 2. Gregor Miložič 187,8, 3. Marko Šamperl 183,9, 4. Tadej Starčič (vsi Saška bar) 181, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 179,5,
6.	Robert Kurež (Saška bar) 177,8,
7.	Zvonko Čerček (MP Ptuj) 176,9,
8.	Jani Kramar (DaMoSS) 176,6,
9.	Jože Vaupotič (VGP Drava) 175,5, 10. Andrej Trunk (Tames) 175,4.
Razpored 7. kroga (ponedeljek, 15. 4.): ob 17.30: Tames - Talum, Elektro Maribor - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: SKEI Ptuj - Saška bar, VGP Drava - Mestna občina Ptuj, MP Ptuj, d. o. o. - Boxmark Team, DaMoSS - Gostišče Iršič.
JM
Nogomet • 1. SNL
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Rudar Velenje - Mura 05; SOBOTA ob 17.30: Maribor - Gorica; SOBOTA ob 18.00: Luka Koper - Aluminij; SOBOTA ob 20:00 Domžale - Olimpija; NEDELJA ob 16.00: Triglav - Celje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Dravinja Kostroj; SOBOTA ob 16.00: Roltek Dob - Kalcer Radomlje, Garmin Šenčur -Šampion Celje; NEDELJA ob 16.00: Krka - Bela krajina, Šmartno 21928 - Krško
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zreče - Agroservis Beltinci, Avto Rajh Ljutomer - Koroška Dravograd, Čarda Martjanci - AHA EMMI Bistrica, Malečnik - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 10.30: Rakičan -Kovinar Štore; NEDELJA ob 16.00: Grad - Farmtech Ver-žej, Odranci - Tromejnik G Sukič
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
21. KROG: Aluminij - IB Interblock (sobota ob 16.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
21.	KROG: Aluminij - IB Interblock (sobota ob 14.00)
LIGA U-14
22.	KROG: NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij (sobota ob 13.00), Maribor - NŠ Drava Ptuj (nedelja ob 13.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
14. KROG: Dornava - Rudar Škale (nedelja ob 16.00)
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Središče - 1 A Avto Gerečja vas, NŠ Drava Ptuj - Hajdina, Carrera Optyl Ormož - Bukovci; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Boč (igra se v Bukovcih)
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rogoznica - Gorišnica, Skor-ba - Apače, Tržec - Podvinci DS Galun, Dornava vrtnarstvo Kovačec - Videm; NEDELJA ob 16.00: Majšperk - Markovci
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pragersko - Polskava Avto-prevozništvo Grobelnik, Podlehnik - Slovenja vas, Zgornja Polskava -Cirkulane; NEDELJA ob 16.00: Hajdoše - Leskovec (igra se v Gerečji vasi), Grajena - Makole (igra se na Ptuju, na igrišču z umetno travo)
VETERANI 35
PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.00: Videm - Boč, Grajena - Skor-ba, Cirkulane - Apače. Srečanje Dornava - Hajdina je prestavljeno.
VETERANI 40
PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.00: Lovrenc - Tržec, Zgornja Polskava - Leskovec, Markovci - Pragersko, Gorišnica - Podvinci.
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek
4. KROG: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše (sobota ob 19.00)
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
23.	KROG: Piran Marina Portorož - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00)
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
19. KROG: Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig (sobota ob 19.30), Slovenj Gradec - Velika Nedelja Carrrera Optyl (sobota ob 19.00)
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
23. KROG: Črnomelj - Drava Ptuj (sobota ob 19.00)
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Člansko DP: VM Aleksander Beljavski še vedno v igri za vrh
Od minule sobote poteka v hotelu Žonta v Šentjurju 23. absolutno šahovsko člansko državno prvenstvo, katerega organizator je ŠZS. Na njem nastopa 59 šahistov in 10 šahistk, med njimi jih je dvanajst z mednarodnimi naslovi. Šahovsko društvo Ptuj zastopa VM Aleksander Beljavski, ki bo poskušal še tretjič osvojiti naslov najboljšega. Prvič mu je to uspelo leta 1995 in drugič leta 2011. Na svečanem odprtju sta zbrane pozdravila župan občine Šentjur Marko Di-aci in predsednik Šahovske zveze Slovenije Tomaž Subotič, ki sta s prvo potezo tudi uradno odprla prvenstvo. Po odigranih petih krogih (od devetih) je krog favoritov za naslov prvaka še vedno precej širok.
Vrstni red po petem kolu: 1. Luka Lenič 4,5 točke, 2. Žan Toma-zini 4,5, 3. Matej Šebenik 4, 4. Marko Tratar 4, 5. Boris Markoja 4, 6. Aleksander Beljavski 4, 7. Igor Jelen 4, 8. Boštjan Jeran 4 ..., 25. Lara Janželj 3 itd.
Danes, v petek, bodo šahisti ob 17. uri odigrali sedmo kolo, jutri ob 15. uri jih čaka osmo, prvenstvo pa bodo zaključili v nedeljo s pričetkom ob 10. uri z devetim kolom, po katerem bo tudi svečan zaključek s podelitvijo nagrad.
Silva Razlag
petek • 12. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski	15
Središče ob Dravi • Ob 59. občinskem prazniku
Praznično ves mesec
V občini Središče ob Dravi te dni praznujejo 59. občinski praznik. Številna društva so sestavila obsežen program športnih, kulturnih in družabnih prireditev, ki seje začel že 16. marca in se bo končal 30. aprila.
Občina Središče ob Dravi
Ob 59. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi iskreno čestitamo vsem občankam in občanom
ter vas vabimo na osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v Sokolani.
V občini deluje 23 društev. Društvo upokojencev je v prazničnem mesecu pripravilo tekmovanje v visečem kegljanju za pokal občine.
Foto: Lazar
Ena izmed osrednjih prireditev je bila gotovo včerajšnja slovesnost ob spomeniku padlim v II. svetovni vojni. Občinski praznik je namreč v spomin na 11. april leta 1941, ko je bilo v mariborskih zaporih ustreljenih največ talcev iz občine Središče ob Dravi. Jutri zvečer pa bo osrednja proslava, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja, letos kar šest. Kulturni program pa bosta prispevala Matevž in Simona Šavora. Središčane bodo obiskali tudi gostje iz pobratene občine Mislinja, s katerimi se bodo družili ves dan ter poskušali vzpostaviti čim boljše sodelovanje tudi na ravni društev.
Župan Jurij Borko je v pogovoru ob občinskem prazniku povedal, da je z lanskim letom zadovoljen, saj so uspeli izvesti vse, kar so si s proračunom zastavili. Med investicijami je bil najpomembnejši vodovod, za katerega so pridobili tudi evropska sredstva. Zadovoljni so tudi z razpletom razpisa za južno mejo, s pomočjo katerega so uspeli urediti 5,5 kilometra cest. Na občini že nestrpno čakajo, ali bo država namenila kakšna sredstva za sanacijo škode po lanskih poplavah. Največ škode v občini je bilo na kmetijskih površinah, nekaj
pa tudi na infrastrukturi. Največ težav imajo s potokom Tr-nava, kjer je dobesedno odneslo nasip in potok se še vedno izliva na njivske površine.
Trenutno čakajo tudi najpomembnejše odločitve za dva velika projekta. Želijo dokončati vodovod Ormož-Središče ob Dravi in urediti kanalizacijo. Odločitev, ali bodo uspeli pridobiti sofinanciranje za kanalizacijo, je za njih ključna, kajti osemmilijonske investici-
je brez evropskih sredstev ne bodo mogli izpeljati. V letošnjem letu bi radi dokončali tudi pločnik v Kolodvorski ulici, urediti morajo mrliško vežico, začeli pa bodo pripravljati tudi ureditveni načrt za trg Grabe.
Prijavili so se tudi na razpis za energetsko sanacijo zgradb, v katero bi želeli vključiti vrtec Navihanček. Sicer so vrtec zadnja leta ves čas počasi popravljali - od kuhinje, do igralnic,
oken, fasade. Kot omogoča razpis, bodo za sofinanciranje prijavili tudi stvari, ki so jih že sanirali. Radi pa bi zamenjali še preostala okna in uredili primerno fasado. V Središču ob Dravi imajo v vrtcu pet oddelkov otrok in je zgradba šti-rioddelčnega vrtca premajhna. Zato gostuje največja skupina otrok že nekaj let v šoli, v prostorih, ki so namenjeni prvemu triletju, saj je tam dovolj prostora. Število rojstev
kaže, da bo še nekaj let tako, čeprav število prebivalcev občine pada. V šoli je vpisanih 129 učencev, kar je najmanj v zgodovini šole. Župan pravi, da se bo slika malo izboljšala, ko bodo prišle v šolo generacije, rojene okoli 2008. Seveda, če bodo otroci in njihove družine v Središču tudi ostali. Iz kraja odhajajo namreč zlasti mladi, ki doštudirajo in morajo službo iskati drugod. So pa tudi primeri mladih družin, ki v kraju ostajajo in se odločajo za gradnje.
Nosilci gospodarstva v občini so predvsem samostojni
podjetniki, med njimi je tudi nekaj zelo uspešnih. V kraju je tudi oljarna in mešalnica, s tem pa je tudi izbor možnih zaposlitev v kraju že skoraj pri koncu. V prostorskem planu so lep kos zemlje rezervirali za obrtno cono, za katero izdelujejo tudi podrobni prostorski načrt. Zemljišča oglašujejo na različnih portalih, vendar prevelikega zanimanja zaenkrat ni. Občina za razvoj malega gospodarstva namenja 15.000 evrov, kar sicer ni veliko, a tistim, ki odpirajo podjetje, gotovo pride prav.
Viki Ivanuša
Hajdina • Zbor članov TD Mitra
Po prvi brošuri tudi prvi razglednici
4. aprila je bil v gostilni Čelan v Slovenji vasi drugi redni občni zbor članov TD Mitra Hajdina. Potekal je v treh delih. V prvem so učenci OŠ Hajdina predstavili svojo novo projektno nalogo pod naslovom Z žlico po Hajdini, v drugem delu so člani TD Mitra Hajdina pregledali delo v lanskem letu, v tretjem, neformalnem delu pa so se družili.
Učenci OŠ Hajdina so s svojo nalogo Z žlico po Hajdini sodelovali na letošnjem projektu Turizmu pomaga lastna glava. Javnosti so jo uspešno predstavili na turistični tržnici, ki je bila marca v ptujskem Su-permestu. V projektu so sodelovali Gašper Valentin Mlakar, Manja Gabrovec, Nika Vukovic in Jure Drevenšek. Mentorici sta bili Tatjana Lukovnjak in Barbara Radek. Vsi skupaj si želijo, da bi se katera od jedi, ki so jo predstavili v brošuri, kmalu našla tudi na jedilnem listu katerega od gostincev v občini in širšem okolju. Učenci OŠ Hajdina s pomočjo mentoric Marije Meklav in Silve Hajšek pripravljajo že novo projektno nalogo, ki so jo poimenovali Trgujemo, kupujemo, se srečujemo.
Med potekom zbora so imeli polne roke dela tudi pletarji, ki so pridno pletli in obenem predstavljali zanimivo domačo obrt, ki je lahko tudi tržna priložnost za spretne. Želijo pa tudi povečati zanimanje za pletarstvo, zato bodo že v kratkem organizirali tečaj pletenja.
S projektom pletarstva pa se bodo prihodnje leto prijavili tudi na razpis LAS.
Članom so na občnem zboru predstavili tudi že dva motiva hajdinskih razglednic, načrtujejo pa štiri. Odločili so se za veliki format razglednic, takšne so tudi bolj reprezentativne. Na prvi predstavljajo I. mitrej, na drugi pa farno cerkev sv. Martina, ki je v zadnjem času zelo obiskana tudi po zaslugi dveh poti, v kateri je vključena, Martinove poti in Avenije milosti. Prodaja razglednic bo tudi eden od prihodkov TD Mitra Hajdina. Članarine ne bodo spreminjali, še naprej ostaja 10 evrov letno. Del sredstev za svojo dejavnosti pa želijo pridobiti tudi na razpisih.
Načrtujejo 29 programskih nalog
TD Mitra Hajdina se je v preteklem letu še posebej angažiralo pri pripravi in izdaji prve turistične brošure. Aktivnosti so pričeli takoj po prvem občnem zboru. Javnosti so jo
predstavili ob lanskem občinskem prazniku.
»Pozitivni odzivi občanov in javnosti so nam potrdili, da smo zastavljeno nalogo dobro opravili, seveda pa so se nam ob tem porajale že nove ideje, ki bodo počakale na prvi ponatis,« je povedala pred-
sednica Sonja Brlek Krajnc. Veliko dela je društvo opravilo v okviru tradicionalnega ocenjevanja najlepše urejenih objektov v občini. Nadvse aktivno pa je bilo tudi sodelovanje pri izvedbi projekta EPK - Umetnost okrog 1400, predmet znanstvene obdelave
je bila tudi cerkev sv. Martina v Hajdini. Mojstrovine učencev OŠ Hajdina, stvaritve mask po njihovih zamislih so navdušile. Lani so organizirali tudi dobro obiskano predavanje o urejanju okolice na podeželju.
Sonja Brlek Krajnc je v svojem izčrpnem poročilu od delu TD Mitra Hajdina spomnila tudi na prizadevanja delovne skupine za pripravo projekta Fortunae - Iassae - oživitev arheoloških parkov na območjih občin Hajdina in Varaždinske Toplice za prijavo na razpisu IPA. Rezultati bodo znani v kratkem. Zahvalila se je vsem za dosedanjo aktivno delo z
željo, da še naprej sodelujejo z novimi idejami in predlogi ter pomagajo pri ustvarjanju kakovostne turistične podobe in ponudbe občine Hajdina.
V letu 2013/2014 bodo delovali v okviru 29 programskih nalog. Oblikovali bodo delovno skupino za zbiranje žive dediščine, napisali intervjuje o obiskih pri starejših občanih, evidentirali snovno in nesnovno dediščino v vaseh občine Hajdina, oblikovali poglavje Turizem na spletni strani Občine Hajdina, skupaj z Zvezo kulturnih društev občine Hajdina bodo izvedli likovni in foto natečaj, sodelovali na prireditvah drugih društev v občini Hajdina, nadaljevali aktivnosti za pridobitev društvenih prostorov za izvajanje informacijske, promocijske in družabne dejavnosti, oblikovati želijo tudi pohodno pot po občini, izdati spominek občine Hajdi-na, še naprej bodo sodelovali z OŠ Hajdina pri izbirnem predmetu Turistična vzgoja, pripravili bodo predlog za obliko in vsebino občinskih označb in simbolov, postavili razstavo Zeleni in divji možje, ki je nastala v okviru projekta Umetnost okrog 1400 na Hajdini, ter priložnostno predavanje o cerkvi s predstavitvijo avtorjev del. Ob koncu leta pa bodo povabili tudi na drugi Božičkov tek po območjih občin Ptuj in Hajdina.
MG
16 Štajerski
Nasveti
petek • 12. aprila 2013
Kuharski nasveti
Regrat in motovilec
Kljub slabemu vremenu tu in tam že najdemo dovolj možnosti, da naberemo regrat. Mladi regrat je še posebej cenjen, čeprav zahteva veliko časa za nabiranje in še več za čiščenje in pranje. Večina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar danes regrat tudi gojijo, pri nas pa ga nabiramo še vedno divje rastočega. Pri nabiranju regrata izbiramo le mlade, nežne poganjke, pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da odrežemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu.
Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji ga tudi pridelujejo. Mladi listi regrata vsebujejo veliko vitamina A, B, C in D. Regrat sodi med zelenjavo, ki organizem tudi čisti. Listi regrata so sočni ter rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo, z različnimi dodatki, kot so krompir, kisla smetana, slanina in zaseka, to grenkobo zakrijemo.
Listi starejšega regrata so pogosto trdi in manj primerni za pripravo solat iz regrata. Po nabiranju ga večkrat temeljito operemo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove, le tako bodo regrat z veseljem jedli tudi otroci ter starejši ljudje. Najpogosteje si regrat pripravimo kot okusno solato. Regrat postane nekoliko mehkejši in tudi upade, če mu dodamo vroč kuhan krompir ali mu dodamo pogreto kislo smetano in prav tako dodamo kuhani krompir, včasih pa so regrat najpogosteje poparili s prepra-ženimi ocvirki in zaseko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se regrat lepo poda z
okusom fižola in tudi prezrtih stročnic, kot so soja, čičerika in bob. Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se prav tako nekoliko usede. Surove regratove liste pa lahko dodamo tudi drugim vrstam surove solate. Poparjen regrat s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano pa lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za kanelone, oziroma ko pečene palačinke v sredini napolnimo s poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki, nato v raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvre-mo. Če regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali za-seko, pa lahko iz njega pripravimo tudi regratovo zloženko. Pripravimo testo za rezance, ga skuhamo v večjih testnih krpah, lahko uporabimo tudi testo za lazanje. Testo damo v rahlo pomaščen pekač, damo nanj manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji
lahko še na vsako plast regra-tovega nadeva naribamo poljuben poltrdi sir in prelijemo narahlo z mešanico kisle smetane in rumenjakov.
Pogosto skupaj z regratom mešamo tudi motovilec, kar pa ni slučajno, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom v času posta. Regratu v Franciji pravijo tudi duhovnikova solata. Preden so vzgojili glavnato solato, je bil motovilec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz, in je cenjen kot hranljiva solata, ki po okusu spominja na okus orehov. Zato ga v Angliji pogosto pred serviranjem potresejo z grobo sesekljanimi orehi.
Motovilec pri solatah velja za delikateso, najboljše je, da ga pripravimo samostojnega z osnovnim solatnim prelivom. Če mu dodajamo krompir, je ravno nasprotno kot pri regratu, motovilcu dodajamo zmeraj hladen in na tanke lističe narezan krompir. Zaradi nežnih listov ga pogosto uporabljamo tudi za dekoracijo hladnih začetnih jedi ali drugih solat.
Iz motovilca lahko pripravimo različne solate, posebej cenjena je solata z rakci in pra-ženimi mandlji. Pripravimo jo tako, da repke kozic ali rakce skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo še krhelj limone, lovorov list in nekaj zrnc celega popra. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na suho prepraži-mo grobo sesekljane mandlje, lahko pa uporabimo tudi man-dlje, ki so narezani na lističe ali na rezance. Mandlje pražimo med nenehnim mešanjem le toliko, da rahlo porjavijo. Motovilec očistimo, operemo in pripravimo z oljčnim oljem ter ga enakomerno porazdelimo po servirnem krožniku. Ohlajene rakce po potrebi rahlo solimo, jim dodamo žlico kisle smetane in nekaj kapljic limoninega soka ali solatnega kisa. Tako pripravljene naložimo na pripravljeni motovilec. Čez rakce in motovilec potresemo prepražene mandlje.
Motovilec so včasih pogosto ponudili z rdečo peso ali ste-belno zeleno. Po okusu se mo-tovilec lepo poda k pečenki in kuhani šunki. Motovilec je primeren tudi za kuhanje, tako kot špinača, vendar po kuhanju ali dušenju nima tako finega okusa, zato ga danes skoraj zmeraj uživamo presnega. Vsebuje veliko provitamina A, vitamina C in folne kislin in je odlično zimsko in zgodnjespomladansko krepčilo. Še posebej se ga razveselimo, če ni na voljo druge zelenjave. Pogosto ga začinimo z omako vinegrete ali osnovnemu solatnemu prelivu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Težave s kožo pri muci
Lastnica muce nam je poslala vprašanje: zanima me, kako pomagati mačku, ki se konstantno liže po hrbtni strani, malo za glavico (med lopaticami). Liže se do krvi. Sem poskusila pri veterinarju že trikrat, vsakič sem dobila antibiotike in razna mazila, vendar ne pomagajo.
Kupila sem mu celo oblekico, da bi mu zaščitila srbeč predel, vendar ga oblekica nervira. Zadnji poskus pa je bil s povojem, vendar si ga je strgal s sebe in se ponovno začel lizati. Ko je imel oblekico na sebi, se mu je krasta kar precej dobro zacelila. Imate kakšen nasvet, kako bi mu lahko še pomagala? Svetujete še kakšno mazilo (vendar kako namazan del s kremo zaščititi, da se maček ne bo spet lizal in sčasoma zlizal tudi kremo s kraste)?
Mucek si mesta na vratu, za glavo med lopaticami, ne sme lizati, za kar mora poskrbeti lastnik. Prav nobena terapija z injekcijami in mazili ne bo učinkovita, če si bo muc obolelo mesto lizal in praskal, saj je tako v zaprtem krogu. Z liza-njem si obolelo mesto vzdraži in se zaradi tega še bolj intenzivno liže. Ko je enkrat zlizano mesto krvavo, je jasno, da mucka to močno skeli oziroma tudi boli. Ta problem se pojavlja še intenzivneje pri bolj senzibil-nih mačkih, ki težko prenašajo karkoli skelečega ali srbečega na sebi in se takoj ližejo in tako zadevo poslabšajo.
Lizanje lahko zelo enostavno preprečimo tako, da mucu namestimo zaščitni ovratnik, ki je namenjen prav takim primerom. Ovratnik mora biti pravilno nameščen, da si ga mucek ne povleče preko glave, in zadosti velik, da mucku prepreči lizanje obolelega mesta. Obolelo mesto lahko zaščitimo tudi z oblekico, pomembno je, da preprečimo mačku dostop z jezikom in tudi s krempeljci zadnjih nog.
Verjamem, da nekateri mački zalo težko prenašajo ovratnik, se upirajo, opletajo z glavo sem in tja, se kotalijo po stanovanju in podobno, vendar izhajati morate iz dejstva in vedeti
morate, da si maček obolelega mesta ne sme lizati. Istočasno je treba obolelo mesto mazati z antibiotičnim mazilom za rane, ki vsebuje tudi malenkost korti-kosteroida, ki zmanjša občutek srbenja. Po potrebi, če je koža na mestu, ki mačka skeli, vneta in se pojavljajo krastice po njej, v takem primeru svetujem tudi terapijo z antibiotikom v obliki injekcij ali tabletk. Injekcije so primernejše in učinkovitejše, saj je dajanje tabletk mačkom pogosto obsojeno na neuspeh, saj jih ne pojedo, prav tako jih zaznajo v hrani in tako nočejo zaužiti hrane, pa tudi težko jim je poriniti tabletko direktno v gobček.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: Emil Senear
Procesi na koži celijo različno dolgo, odvisno od vzroka težav. Navadno vnetje površine kože z nekaj krasticami se zdravi od 10 do 14 dni in toliko časa moramo preprečiti lizanje rane. Če gre za gnojno vnetje, ki je prizadelo globlje plasti kože, traja zdravljenje tudi do 6 tednov. Ves ta čas lahko koža mačka srbi ali skeli in s tem stimulira na lizanje in praskanje.
Najpomembneje pa je, da odpravimo vzrok težavam, ki privedejo do omenjenih simptomov. Koža mora biti popolnoma nepoškodovana, brez krastic, normalne kožne barve, na koži ne sme biti naslag druge barve in dlaka ne sme odpadati na tem mestu.
Svetujem vam ponoven obisk z muckom v ambulanti za male živali. Treba je razčistiti, zakaj si mucek tako intenzivno liže kožo na vratu. Možno je, da so glivice na koži na tem mestu, tudi kožni zajedavci niso izključeni, prav tako je treba do konca sanirati kakršnokoli
Kmetijska svetovalna služba
Namakalni sistemi za razvoj kmetijskih površin v Podravju
Za kmetijsko pridelavo na delu Dravskega polja in predvsem na območju Ptujskega polja imamo veliko priložnost, da v naslednjem programskem obdobju pristopimo k izgradnji velikih namakalnih sistemov. Na ta način bi preventivno poskrbeli za zmanjševanje posledic suše, ki praviloma vsako leto povzroči veliko škode na posevkih.
Vodotok Drave oziroma vodna kanala HE Zlatoličje in HE Formin nudita izdatne količine vode, ki bi jih lahko koristili za namakanje kmetijskih površin. Vodna kanala obeh elektrarn se praktično raztezata od Maribora do Ormoža, vmes ju povezuje Ptujsko jezero. Dolžina kanalov omogoča odvzem vode na več mestih, za kar se je treba uskladiti s koncesionarjem Dravske elektrarne Maribor.
Kmetijska zemljišča na levi in desni strani kanalov so lahka, plitva in prodnata tla, ki so podvržena suši. Takšna tla so tudi primerna za namakanje oziroma zalivanje kmetijskih kultur na njivskih površinah. Proizvodnjo na njivskih površinah je treba v primeru namakalnih sistemov prilagoditi in zagotoviti višjo ekonomsko učinkovitost pridelave.
V Sloveniji smo posebej deficitarni v proizvodnji povrtnin. Naša samooskrba praktično ne pokriva več kot 30 % naših potreb. Če imamo v uvidu stanje proizvodnje povrtnin in zelenjadnic, je uvedba velikih namakalnih sistemov gotovo razvojna priložnost, ki bi na našemu območju lahko prinesla velik napredek in zagotovila nova delovna mesta na kmetijah.
Koliko vode bi lahko izkoristili iz dovodnega in odvodnega kanala HE Formin? Dovodni kanal je povezan s Ptujskim jezerom in nudi možnost koriščenja 5 m3 vode na sekundo za potrebe namakanja. Prav tako pa je možno iz odvodnega kanala HE Formin črpati dodatnih 5 m3 vode na sekundo za namakanje.
Nad Ptujem imamo dovodni in odvodni kanal HE Zlatoličje, ki omogoča koriščenje do 12 m3 vode na sekundo za potrebe namakanja kmetijskih površin.
Razpoložljiva voda na tem območju daleč presega razpoložljive kmetijske površine, ki bi jih lahko namakali, kar je dodaten razlog, da je smiselno načrtovati izgradnjo velikih namakalnih sistemov. V razdalji do 4 km od vodnega vira je ekonomsko upravičeno graditi sistem namakanja, daljše razdalje pa so z vidika stroškov izgradnje glavnega voda vprašljive oziroma dražje.
Kako se lotiti izgradnje namakalnih sistemov?
Kar nekaj izkušen na našem območju imata že občini Ormož in Go-rišnica, kjer so bili zgrajeni veliki namakalni sistemi, kar bi lahko imeli za zgled. Najpomembnejši del je gotovo interes lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo namakanja. Veliki namakalni sistem je namenjen večjemu številu uporabnikov. Pri začetku postopka je pomembno, da je zagotovljeno soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo 80 % lastništva zemljišč v okviru predvidenega namakalnega sistema.
Vendar pa je pomembno, da se aktivno vključi lokalna skupnost v postopek izgradnje namakalnega sistema na svojem območju. Če ni gospodarske družbe, ki bi za lastne površine gradila namakalni sistem, je za namakalne sisteme, v katerih sodeluje več lastnikov zemljišč, praktično najbolj realna pot preko lokalne skupnosti. Izgradnja namakalnega sistema se namreč dotika zakonodaje s področja prostora, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Z drugimi besedami, namakalni sistem mora biti vključen v občinski prostorski načrt in je podlaga za gradnjo po predpisih o gradnji objektov.
Za izgradnjo samega namakalnega sistema je treba zagotoviti proračunska sredstva, ki pa se v končni fazi vrnejo preko razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Dosedanji razpisi so omogočali 100-odstotno pokrivanje stroškov izgradnje namakalnih sistemov, razen stroškov DDV, kar ni bilo zajeto v pokrivanju razpisa. Pričakovati je, da bo v novem programskem obdobju od leta 2014 do 2020 iz programa razvoja podeželja večja podpora izgradnji velikih namakalnih sistemov. Zato je prav, da se tega zavedamo in da se začnemo pravočasno pripravljati na to s pridobivanjem zahtevane dokumentacije za izvedbo investicij v namakalni sisteme.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Kmetijska svetovalna služba KGZS, Zavod Ptuj
vnetje na koži na tem mestu. V ta namen se lahko vzamejo tudi vzorci s kože in se pošljejo v mikrobiološki laboratorij. Tam bodo natančno ugotovili povzročitelja težav in v primeru bakterijske infekcije kože tudi ugotovili najučinkovitejši antibiotik, ki bo privedel do popolne ozdravitve mucka. Šele takrat, ko bo koža popolnoma normalna, zdrava in nespremenjena na mestu, kjer se težave
ponavljajo, lahko snamemo zaščito. Če je res tako, bo muc na omenjene težave pozabil in se ne bo več lizal.
Če pa se simptomatika kljub vsemu ponovi, gre pri mucu za psihosomatske težave, težave nevrološkega izvora, ki se prav tako uspešno zdravijo in preprečujejo, le predhodno je treba zanesljivo izločiti druge vzroke.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 12. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Rimske poroke letos ne bo
Enega od osrednjih dogodkov v okviru rimske zgodbe, ki je tudi eden od stebrov ponudbe hotela Primus na Ptuju, rimske poroke, letos ne bo. Kopalno sezono na prostem pa bodo v Termah Ptuj tudi letos pričeli aprila, tako kot vsa prejšnja leta. Prve kopalce bodo v zunanje bazene povabili 26. aprila. Prvega maja pa se bo pričela tudi sezona na Ptujskem jezeru. Sanacija se kljub sprejetemu sanacijskemu programu ni pričela, država ga še namreč ni potrdila, zato bodo do začetka lahko opravili le vzdrževalna dela.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja prireditev ob vstopu Slovenije v EU?
Ime in priimek: . Naslov:
Davčna številka:

Foto: Črtomir Goznik
Na novo turistično sezono se pripravljajo tudi na Ptujskem jezeru, kjer te dni opravljajo nujna vzdrževalna dela.
Na državni ravni v tem času poteka izbor Evropske destinacije odličnosti 2013. Javna agencija Spirit Slovenija, sektor za turizem, letos že šesto leto sodeluje v evropskem projektu Evropska destinacija odličnosti. Tema letošnjega izbora je Dostopni turizem. V Sloveniji se
je za naziv EDEN 2013 potegovalo sedem destinacij, strokovna komisija pod vodstvom Janeza Bogataja je izbrala tri finalistke (Laško - sotočje dobrega, Radol'ca in Zeleni kas), zmagovalno bo po ogledu izbrala v začetku maja. V Sloveniji so bile v letih 2008 do 2011 za destinacijo
odličnosti izbrane destinacije dolina Soče, Solčavsko, reka Kolpa in Idrija. Projekt Eden je eden izmed ključnih strateških projektov sektorja za turizem javne agencije Spirit Slovenije, v okviru katerega z evropskimi sredstvi slovenske destinacije spodbujajo k razvoju zelenega turizma,
ki upošteva družbeni, kulturni in okoljski vidik trajnosti. Cilj letošnjega projekta - Dostopni turizem - je podpreti destinacije, ki razvijajo dostopno turistično ponudbo. Nagradili bodo tiste razvijajoče se desti-nacije, katerih produkti prispevajo k trajnostnemu razvoju in k povečanemu obisku skozi vse leto. V evropski mreži Eden destinacij, ki je bila oblikovana leta 2008, je povezanih že 100 destinacij iz vse Evrope.
Mestna občina Ptuj in TD Ptuj bosta tudi letos ob obletnici vstopa Slovenije v EU pripravila prireditev, namenjeno prestavitvi držav v EU. »V letošnji temi bodo udeleženci projekta iz osnovnih in srednjih šol ter Vrtca Ptuj predstavili glavna mesta držav EU in njihove državne simbole,« je povedala koordinatorica projekta Tatjana Vaupotič Zemljič.
Prireditev bo 11. maja na Mestnem trgu na Ptuju. Na njej bo govorila evropska poslanka Zofija Mazej Ku-kovič.
Nagrado za pravilen odgovor na Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Sonja Erlač, Zabov-ci 101, Markovci, ki je pravilno odgovorila, da se parkovna površina pri hotelu Primus imenuje park Fortuna, v katerem je tudi vetrnica zdravja. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja prireditev ob vstopu Slovenije v EU, ki bo na Mestnem trgu na Ptuju v organizaciji MO Ptuj in TD Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka), ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 19. aprila.
Astrolog Tadej svetuje .
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Kdaj bom našla ljubezen svoj'ega življenja?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je jasno nakazano, da ste nekoliko razdvojeni in da si niste dovolj jasno postavili mej in pravil igre. Življenje je sestavljeno iz žalostnih in veselih trenutkov. Oboje človek potrebuje, da duhovno in osebno raste. S svojim znanjem in magne-tično energijo bi lahko v življenju pomagali mnogim ljudem. Toda pred tem vas čaka neizbežna pot preobrazbe in drugačnega gledanja na okoliščine. Trenutno ste v krču in tako so vaše misli razdvojene in dvomite v tisto, kar morate še spremeniti. Pomembno bo, da narediti globoko v svojem srcu selekcijo in da tako ugotovite, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne. Popaziti morate tudi na svoje misli in uvidite pri vsem svetle točke. Ljubezen svojega življenja bo-
ste našli samo pod enim pogojem - da boste razrešili tisto, kar vas bremeni iz preteklosti. Slabe stvari morate preprosto pozabiti in jih ozavestiti. Ne smete valiti krivde na druge ljudi ali sebe - preprosto se morate zavedati, da se stvari včasih zgodijo in da je vse dobro. Če boste na zadeve pogledali iz svetle plati, se bodo stvari začele obračati v tisto smer, ki bo pravilna in kjer boste imeli ugodne iztočnice za napredek. Po zvezdnih namigih ste svoje srce zaklenili in ključ do osebne sreče boste našli v sebi. Predelati bo treba tisto, kar vas boli in moti. Zatem boste določene stvari preprosto uvideli drugače in
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
tako spoznali, kaj je pravilna pot. Na področju ljubezni vam je zelo naklonjeno to poletje. Toda pred tem boste morali kar trdo delati in tako boste našli tudi srečo. Tudi vas nekje čaka sorodna duša. In zavedati se morate, da je upanje tisto, ki umre zadnje. Zvezdni nasvet se lesketa v tem, da bo v bodoče pomembno, da boste vnašali svetle barve in tako se bodo stvari obračale v vašo korist. Po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam in tistemu, kar vas veseli. Srečno!
Šifra: Tujina
Vprašanje: Ker me zanima delovanje izven slovenskih meja, bi vas prosila, če mi lahko poveste, če mi bo uspelo s poslom v tujini.
Odgovor: Vaš največji adut je ponos in prepričanje, da ste sposobna oseba. Oboje je zelo dobro in pričara določeno čarobnost in ravnovesje. Od
nekdaj ste po svoji poti odšli radikalno in ste morali narediti tudi prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. V osnovi je tako, da se dobro privlači z dobrim. Jasno je nakazano, da bo priložnosti za osebni razvoj dovolj in da se bodo stvari postopoma obračale v vašo korist. Projekti v tujini se bodo v bodoče še stopnjevali in tako bo spodbudno, da naredite načrt. Slediti boste morali tudi svoji intuiciji in uvidite, kaj je tisto, kar bo treba še spremeniti in kje delate napake. Pri tem vam bo v pomoč tudi zaupanje in pomoč ljudi, ki vam bodo blizu.
Od nekdaj ste bili usmerjeni v individualizem in sedaj je čas, da se preizkusite v skupinskem delu in se bolj povezujete z ljudmi. Omenjeno vam bo uspelo postopoma in stvari bodo šle po tisti poti, ki vam bo namenjena. Izzivi v življenju prinašajo tudi modrost in pred tem večno učenje, ki je v lastnem bistvu tudi neizbežno. Stvari je pomembno delati postopoma in dogodkov ne smete prehitevati. Vaša naloga je tudi, da se učite potrpežljivosti in da znate stvari opazovati med vrsticami. V poslovnem svetu je tudi tako, da se določene stvari odvijajo bolj počasi, kot si želite - ali pričakujete. Tako lahko globoko v sebi najdete moč za razumevanje. Spodbudno bi bilo, da bi svoje prave občutke zapisovali - nikoli ne smete pričakovati ne-
Duševno zdravje
Veronika pogosto sanja in jo zanima, kaj so pravzaprav sanje in s čim je lahko povezana vsebina sanj.
Sanje so sestavni del spanja in nenadomestljivo sredstvo za duševno obnavljanje. Sanje so duševno dogajanje brez naše zavesti in pri njih je izključen tudi motorični sistem.
Vsebina sanj je vedno vznemirjala ljudi in so jo skušali razvozlati in očitno je to zanimiva tema še danes.
Vsebina sanj je lahko povezana:
z duševnim dogajanjem pred spanjem, ki se po svoje nadaljuje v spanju;
s spomini, in sicer tako, da seže spomin tem bolj nazaj, čim globlje je spanje, pravijo, da v izredno globoki hipnozi sega celo v predporodno obdobje;
s trenutnim telesnim stanjem ali zunanjimi dražljaji (skrčene noge, mraz, budilka, ropot, govorjenje);
nadalje z željami in potrebami (sem sodijo razne psihoanalitične teorije in razlage sanj, ki so javnosti tudi najbolj znane);
morda tudi v njih na simbolični način govori modrost vrstne izkušnje človeškega rodu.
Vsekakor je govorica sanj zelo nejasna in večpomenska, zato je z njihovo razlago povezano tudi veliko praznoverja, zmotne preproščine in pustolovščin človeškega duha in celo enostranska zaverovanost v posamezne teorije ter tudi kup zavestnih prevar in goljufij.
Glede različnih razlag sanj pa se zdi najbolj zdravo, da se človek ne zmeni zanje, kajti če se oprijemlje ene ali druge razlage, ga lahko to prevzame kot pomemben ali celo usoden podatek o njem in njegovem življenju in se nato usmeri njegovo doživljanje v takšno delovanje, da se potem tisto slabo (če gre za negativno razlago sanj) res zgodi - toda ne zaradi sanj, temveč zato, ker se je človek sam s svojo zavestjo usmeril tja, saj se dejanja rojevajo iz našega doživljanja.
mag. Bojan Šinko
kaj nemogočega, ampak samo tisto, kar je dobro in pozitivno. Skozi omejitve spoznavate, kaj morate še spremeniti in kje bi lahko bili še boljši. Naravna danost človeka je, da se celo ži-
vljenje uči in vaša prednost je, da se znate učiti tako na svojih kot tujih napakah.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 12. aprila 2013
Slo glasbene novice
Gal Gjurin se vrača v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma s koncertnim dogodkom, ki bo njegovo dosedanjo glasbeno popotovanje osvetlil z malce drugačnimi lučmi. Simfonični orkester Cantabile, pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika, bo Galova »spremljevalna skupina«. Več kot 1300 strani notnih zapisov in ure in ure skupnih vaj se bodo zlile v simfonijo glasbe in vam pričarale Galove starejše in nove uspešnice v izvedbah, kot jih še niste imeli priložnosti slišati. Kot gostje se bodo Galu na odru pridružili sestra Severa Gjurin, Nina Pušlar, ki je z Galom posnela že dva dueta, mlada slovenska zasedba Čedahuči in še en, prav poseben gost iz Islandije - Sigur?ur Gu?mundsson.
Gal bo 15. aprila na koncertu predstavil tudi povsem novo stvaritev - koncert za pikolo trobento in orkester, kjer bo kot solist na pikolo trobenti nastopil izjemni Domen Gracej.
Koncertni dogodek bo pospremila tudi reizdaja plošče Kjer je toplo skupine Olivija, na kateri so zbrane prav vse skladbe te skupine.
•kifk
Po dolgi in mrzli zimi je le prišel čas za sonce in toplejše dni. Ker se bliža poletje, so člani zasedbe Kingston, ki so predvsem poznani po poletnih uspešnicah, zavihali rokave in izdali novo pesem. Tokrat so k sodelovanju povabili legendo slovenske glasbe - Pera Lovšina in tako je ravno v teh dneh končano snemanje skupne skladbe Dekleta. Avtor glasbe in besedila je Pero Lovšin, aranžma je delo klaviaturista skupine Kingston - Zvoneta Tomca. Skladbo Dekleta so zavili v lenoben reggae beat, ki ga oplemeniti še bluzersko-rokerska kitara Rokija, kitarista Perove spremljevalne skupine. Zmes dveh različnih pristopov in stilov glasbe je prinesla zanimivo in udarno kombinacijo, ki bo odlično delovala tako na radijskih postajah kot na koncertnih prizoriščih. Ideja za sodelovanje s Perom se je porodila povsem spontano. Beseda je dala besedo in tako lahko pesem Dekleta v teh dneh že pričakujemo na radijskih postajah po vsej Sloveniji. Naslednji teden bodo posneli tudi videospot, ki ga bo režiral Predrag Rajcič - Perica.
MZ
D
ETI
1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. MARTINA ŠRAJ - LE BODI TU
IfLUS IN MINUS MeUC - SLUTNJA A - NOR SUGURNO NE
9
8. P 7. BIG
6. FLORA & PARIS - JUTRANJA ROSA 5. REBEKA DREMELJ - ŽENA POROČENA 4. VLADO KRESLIN - OGLEDALCE POVEJ 3. NEISHA - SLAB DAN 2. NUDE - NAVIJALA SLOVENIJA 1. ROCK PARTYZANI - MOJ LU
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Dva svetova povezal v eno glasbeno pripoved
Aleksander Mežek se predstavlja z novim albumom, ki ga je naslovil Ljubljana po Londonu. Na albumu je 18 skladb, ki skozi glasbo povezujejo dva svetova - domačo Gorenjsko in mednarodni London.
Kariero Aleksandra Mežka bi lahko poimenovali zgodba dveh dežel. Odraščal je v alpskem kotičku Slovenije, kjer se je nadihal naravnih lepot dežele in bogate ljudske folklore. Ljubezen do glasbe ga je že zgodaj pripeljala v Veliko Britanijo, kjer je našel prijatelje in publiko. Ugajala jim je njegova zmes slovanskega srca in zahodne kultiviranosti. Slovenije pa ni nikoli zares zapustil. Razširil si je le prostor, da bi s tem pridobil bolj izostren čut za svoj lasten ustvarjalni izraz. Čeprav njegova pot ni bila lahka, je uspel razviti karakter, ki mu omogoča, da gradi mostove med obema deželama - med tisto, ki mu je dala življenje, in tisto, ki ga je sprejela kot prijatelja.
Album Ljubljana po Londonu predstavlja prerez Mežkove-ga celotnega življenjskega dela. Pesmi poslušalca popeljejo skozi ustvarjalčevo pot in predstavijo pogled na glasbo zrelega glasbenika. Album je nastal po 46 letih bogatega glasbenega ustvarjanja med Londonom in rodno Žirovnico. Na njem pa najdemo tudi sodelovanje z mnogimi odličnimi glasbeniki, kot so Simon Johnson, ki
Foto: Ciril Jazbec
Aleksander Mežek je izdal novo zgoščenko. Naslovil jo je Ljubljana po Londonu.
je ustvarjal za Lano Del Rey, ter Robbie McIntosa, kitarist skupine The Pretenders, ki je sodeloval z Norah Jones, Joem Cockerjem, Erosom Ramazzot-tijem in celo s pevko Cher.
Vzporedna glasbena pot Aleksandra Mežka nam v tokratnem albumu postreže s pesmimi, kot so: Ljubljanske ceste, Ajda pa znova cveti, Nebo po dežju, Julija in Siva pot. Na albumu so tudi skladbe, ki so nastale v sodelovanju z odličnimi tujimi glasbeniki. Med njimi je pesem Fair play, ki jo je Svet Evrope leta 2003 sprejel za športno himno Evrope in se je prelevila celo v gibanje za toleranco in pošteno igro. Glasbenemu albumu Ljubljana po Londonu je Mežek dodal še posnetek koncerta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki se je zgodil 11. septembra 2012 in je bil posvečen našim izjemno uspešnim olimpijcem. Na koncertu so ga spremljali klaviaturist Steve Smith, kitarista Simon Johnson in Scott McKe-on, bas kitarist Robbie McInto-sh, bobnar Tim Bye in vokalna skupina Hiša. Posnetek koncerta bo premierno na ogled v soboto, 20. aprila, na RTV Slo 2 v oddaji Sobotna glasbena noč.
MZ
Filmski kotiček
Hitchcock
Ko je nekdo v Hollywoo-du prišel na idejo o filmu o Hitchcocku, je med studii in producentskimi hišami najbrž kar završalo, saj film kar diši po oskarjih. Kot prvo se ukvarja s filmsko umetnostjo in jo povzdiguje v življenjsko poslanstvo, kar ima Akademija vedno rada, poleg tega prikazuje Hollywood in enega izmed njegovih ikonskih režiserjev, ki je s svojimi filmi dosledno spreminjal in razvijal to obliko umetnosti.
Mladi Spielberg je bil nor na Hitchcocka, zato ni čudno, da je Spielbergov drugi film, izvrstni Dvoboj (Duel, 1972),
Hitchcock
Igrajo: Anthony Hopkins, Helen Mirren, Scarlett Johansson, Toni Collette, Danny Huston, Michael Stuhlbarg, Jessica Biel, James D'Arcy Režija: Sacha Gervasi Scenarij: John J. McLaughlin, Stephen Rebello
Žanr: biografska drama
Dolžina: 98 minut Leto: 2012 Država: ZDA
ki ga je posnel star 25 let, bolj hitchcockovski od Hitchcocka. Ko je Spielberg hotel opazovati mojstra na delu in je prišel na prizorišče snemanja, je Hitchcock mulca vseeno dal napoditi stran. Kljub Spielbergovim mnogim poskusom ni nikoli uspel govoriti z Mojstrom, saj se je ta počutil kot kurba, ker je svoj glas za milijon dolarjev prodal zabaviščnemu parku, konkretneje atrakciji Žrelo, ki je temeljila na istoimenski Spi-elbergovi uspešnici. Mojster je vztrajno trdil, da ne bi mogel biti v istem prostoru z mladeničem, ki je posnel tisti 'film o ribi', ki je iz njega naredil kur-bo.
Skratka, ob ideji za ta film so najbrž v zrak skočili vsi, od šefov do naložbenikov, da igralcev ne omenjamo. Za glavno vlogo so se grebli tudi najboljši, zato je celo Anthony Hopkins moral na avdicijo, preden je dobil vlogo. Toda če smo pričakovali insajderski film, poln zanimivih anekdot in zgodbic, kakršna je zgornja, bomo razočarani. Zgodba sicer temelji na resničnih dogodkih, toda njena resničnost je gledališko dramatizirana do nerazpoznavnosti.
Kot dokumentarno resnico nam prodaja kup neresničnih dogodkov, pri tem pa nekatere celo zamolči. Vendar je prevara tako dobro narejena, da nepo-znavalec vse skupaj požre kot čisto resnico, čeprav gre za tipično holivudizacijo, kjer je Hitchcock uporabljen zgolj kot ime. Poleg tega je film scena-ristično zbegan, saj se od svoje tematike (ustvarjanje filma Psiho) večkrat nerazumljivo oddalji. Tako je recimo morebitna afera Hitchcockove žene z nekim neuspešnim pisateljem v filmu popolnoma odveč.
Tudi Alfredove razvpite osebnostne značilnosti, recimo fetiš na blondinke in izživljanje nad njimi, so v tem filmu bodisi strašno omiljene ali povsem
odstranjene. Tako na koncu dobimo sicer vedno odličnega Anthonyja Hopkinsa v krasni maski (ki pa je v peščici prizorov le malce preveč očitna) in romantizirano zgodbo o tem, kako nikoli ne smemo odnehati in uspeh bo sledil. Od morebitnega oskarjevskega materiala tako na koncu ni ostalo nič, čeprav je film za preganjanje dolgčasa sicer precej tekoče gledljiv. Morda pa je film zaradi prilagajanja resničnosti svojim potrebam precej podoben Hit-chcocku samemu, ki je ravno to počel ne le v svojih filmih, temveč tudi v resničnem življenju. V tem primeru to ni film o Hitchocku, ampak je Hitchcock.
Matej Frece
J OVEN
(21.3. - 20.4.)
Ujeti boste v primež preteklosti. Zadeve se ne bodo premaknile toliko časa, dokler ne boste poiskali rešitve. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. premišljeni in
podatke preverite večkrat - tako ne bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Razmislili boste o tistem, na kar ste lahko ponosni. Čas bo v osnovi namenjen kreativnosti in ustvarjalni energiji. Sledili boste svojim sanjam in naredili tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezenska sreča bo bolj namenjena samskim. Nekaj previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Popaziti boste morali na svoje zdravje. To pomeni, da se morate bolj zavzeto lotiti zdravega načina življenja. Obdobje bo neugodno za nove začetke in prijeme. Preteklost vam bo bogata učiteljica. Zaupnika in učitelja boste našli v srčnem izvoljencu. Odprli boste svoje srce in zaupali.
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Ojačalo se bo notranje hrepenenje. Pričakovati je obdobje ustvarjalnosti in darežljivost. Na delovnem mestu se boste lotili opravil, ki ste jih odlašali. Odkrili boste neke zanimivosti. Teden, ki je pred vami je namenjen tudiprija-teljstvu in prijetnim pogovorom. Blesteli boste!
w
LEV
(23.7.-22.8.)
Pričakovati je čas, v katerem boste delali analizo. Odločali se boste na premišljen način. Seveda boste iskali odgovore na svoja vprašanja. Ugodno bo, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist na delovnem mestu. Bodite zelo pozorni na smerokaze življenja.
i DEVICA ± (23.8.-22.9.)
Dobre iztočnice vas čakajo v pogledu denarja. Znali boste analizirati stvari in jih dajati po predalčkih. Vaši prijatelji, znanci in bližnji bodo deležni prijetnih in vzpodbudnih nasvetov. Naredili boste tiste zadeve v komunikaciji, ki ste jih odlašali. Življenjska energija bo nihala.
torek • 16. aprila 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 19
SESTAVIL
EDI KLASINC
UTEMELJITEV TRDITVE
RIMSKI CESAR
LIRSKA PESEM
KAMNINA ZA GRADNJO CEST
NEPOVABLJENI GOST, PREŽAR
MESTO V VESTFALIJI
GORSTVO MED RUSIJO IN
MONGOLIJO
HIŠNO ČELO
SNEŽNI PLAZ
SMEŠNA ODRSKA IGRICA
KANADSKI POLOTOK
ZAPORNIK, JETNIK
KAŽIPOT
HOSTA
EVA NOVŠAK
VRSTA TKANINE
ZDRAVILO ZA PREHLAD
BIKOBOREC
SEDANJI PIONIR
RAKETNI MODELAR
ŽIDOVSKA ZASTAVA
SKORJA KRUHA
ALDEHID OCETNE KISLINE
VEZ IONOV
BERILIJ
ŽILA ODVODNICA
NAŠ OKRAŠEN SIR
GRAVITACIJSKA SILA ZEMLJE
DŽEZ
SINJSKA VITEŠKA IGRA
STARA VOTLA MERA, ŠTUCA
TRSNO DEBLO
ZBRIKA, IZKUPIČEK
SOZVOK
NEPLAČILO, NADAV
KRAPINSKA RADIJSKA POSTAJA
PERZIJA
BLIŽNJI SORODNIK
NAŠA PEVKA DEŽMAN
NAGON, INSTINKT
RAFKO IRGOLIČ
JADRALKA MAUČEC
JOŽE EKART
100m2 100m2 100m2
NOTES, BELEŽKA
SAMARIJ
ALEŠ HADALIN
LEHEK ŠPORTNI ČOLN
SOTESKA, TESEN
SKLADBA JURETA RUBEŽNIKA
DREVORED
ZBORNIK
PLAN
UGANKARSKI SLOVARČEK: DIABAZ = kamnina za gradnjo cest, ETANAL = aldehid ocetne kisline, IKOLA = finski biatlonec (Heikki, 1947-), KORICA = skorja kruha (star.), LABRADOR = kanadski polotok, MATADOR = bikoborec, ki zada biku smrtni udarec, ŠKARNJEK = strešni tram, šperovec, TRNIČ = slovenski okrašen sir hruškaste oblike.
■jjgeu 'neueiu|e 'ela|e 'uouo
'eojusai '^efe^ 'epuaSe '¡je 'eje|>i '}oiq 'uej| 'pjo^e 'oie 'sjj 'o||od 'zzef 'ezaj 'ag 'zaA e^suoj 'leueja 'je^oi 'jopejeiu 'e||AS|od 'ze^ojaius '^aluje^s 'je|eq 'uau\/ 'e|o>|| 'ze^op :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 13. april:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 14. april:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 15. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 16. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA.
13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 17. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-
rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 18. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
PETEK, 19. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Komentar tedna na Radiu Ptuj, vsak četrtek ob 12.15. Ponovitev v nedeljo ob 12.30.

TEHTNICA
c'^ (23.9. - 23.10.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Naredili boste prerez in tako ugotovili, kaj boste morali še spremeniti. Vsekakor vam bo blizu svet duhovnosti in ezoteričnih zakoni-
ŠKORPIJON STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
tosti. V ljubezni boste hrepeneli po pogovoru. Odzovite se klicu narave. Sledi čas službenih projektov in dogovarjanj.
(24.10. - 22.11.)
Sprostili se boste v okrilju doma. Življenje vam bo ponudilo dovolj možnosti za sprostitev. Na delovnem mestu boste ujeti v obveznosti in dokončati boste morali zastavljene projekte. Zanimivo in poučno bo v ljubezni. Zdi se, da boste v tem obdobju nekoliko bolj občutljivi na kritiko.
Nadvse pomembno bo, da boste znali svojo energijo usmeriti. Določite si zastavljene naloge in od omenjenega ne odstopajte. Vsekakor boste potrebovali dovolj priložnosti in kreativnosti v ljubezni. Služba: čeprav bo naporno, boste dosegli tisto, kar vam je blizu. Beseda ni k
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Raziskovali boste novosti in sledili svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi nove poti in priložnosti. Nakazano je, da boste oddajali magnetično energijo in s tem privabljali ljudi, ki vam lahko pomagajo. Romantika bo ključ uspeha v ljubezni.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Obiskala vas bo vila sreče. Daleč v ospredju bo trma. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje in vendarle si boste morali pred tem postaviti meje. Cveteli boste v ljubezni in svoje občutke izražali kreativno. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo učitelji.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Ljubezen prinaša posebna sporočila. Odločno boste stopili naprej po svoji poti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Sreča bo ta, da vam bo dobro služila intuicija. Raziskovali boste duhovna obzorja in sledili ezo-terični resnici. Tišina bo dobra.
20 Štajerski
Po naših društvih
petek • 12. aprila 2013
Ptuj • V območni gasilski zvezi so zadovoljni
Priprave na gasilski kongres in olimpijado
Delegati Območne gasilske zveze Ptuj so skupaj s številnimi gosti in predstavniki gasilskih zvez iz Slovenije in Hrvaške ugotovili, da so bili lani posebej uspešni pri izvedbi državnega gasilskega tekmovanja, letos pa se bodo posvetili pripravam na gasilski kongres in olimpijado.
Foto: M. Ozmec
Predsednik območne gasilske zveze Marjan Meglič je poudaril, da so bili lani posebej uspešni pri izvedbi mladinskega državnega tekmovanja.
Kot je na 18. letni skupščini v petek, 5. aprila, v dvorani Gasilskega doma Ptuj poudaril predsednik območne gasilske zveze Marjan Meglič, so tudi v minulem letu poleg operativne in „servisne" dejavnosti za prostovoljna gasilska društva in svet podravske regije na področju zaščite in reševanja namenjali velik poudarek predvsem izobraževanju gasilcev na vseh nivojih. Tako so februarja pričeli dva izobraževalna tečaja, na katerih je bilo uspešnih več kot 100 slušateljev, ter organizirali posvet za članice, gasilske sodnike, predavatelje in inštruktorje ter dodatno izobraževanje na Igu pri Ljubljani. Ob tem je poudaril, da so bili tudi lani uspešni na vseh področjih delovanja zveze, osnovo za finančno realizacijo vsega pa je pomenil letni podpis pogodb o opravljanju gasilske javne službe ter aneksov k pogodbam, ki so ga svečano podpisali 23. marca v občini Hajdina. V maju so aktivno sodelovali na plenumu Gasilske zveze Slovenije v Lendavi, največ časa in aktivnosti pa so posvetili organizaciji in izvedbi državnega gasilskega
tekmovanja, ki je 2. junija v Ptuju nudilo odlične tekmovalne pogoje okoli 2000 mladim gasilcem iz vse Slovenije in tujine. Uspešno so izvedli tekmovanje OGZ Ptuj, ki je bilo lani v Bukovcih, ter Dan gasilcev, ki so ga praznovali na Hajdini v okviru 100-letni-ce tamkajšnjega društva. Pred koncem poletnih počitnic so skupaj s PGD Slovenja vas izvedli tridnevni tabor mladih gasilcev, na katerem je sodelovalo prek 180 mladih gasilk in gasilcev. Septembra so pripravili srečanje članic PGD v Cirkulanah, v oktobru so izvedli nekaj aktivnosti v okviru aktivnosti ob mesecu varstva pred požari ter kviz gasilke mladine, jeseni so v Zavrču pripravili srečanje gasilskih veteranov, pred koncem leta pa so obiskali tudi župane vseh petih občin, na območju katerih deluje 24 društev v okviru Območne gasilske zveze Ptuj. Sicer pa so bili na OGZ Ptuj, tako pravi Marjan Meglič, tudi lani uspešni na vseh področjih svojega humanega delovanja. Dodal je, da se zavedajo svojega poslanstva in aktivnosti, da so pri tem ves
čas na očeh javnosti, zato niso samovšečni in so vedno pripravljeni sprejeti tudi kritiko, sploh če je dobronamerna, saj lahko vpliva na izboljšanje njihovega dela.
Za vse omenjene aktivnosti so v OGZ Ptuj lani potrebovali 234.435 evrov, pri čemer so
dobrih 58.000 evrov zbrali z lastnimi prihodki, ostalo pa so prispevale MO Ptuj ter občine Cirkulane, Hajdina, Markovci in Zavrč. Zaradi uskladitev z aktualnimi spremembami v aktih Gasilske zveze Slovenije so poleg poslovnika o delu skupščine potrdili tudi spre-
membe statuta in pravilnikov OGZ Ptuj. Ker dosedanji poveljnik občinskega poveljstva Zavrč Branko Skok zapušča svoje dolžnosti, so za novega člana občinskega poveljstva Zavrč imenovali Damjana Br-leka, ki je s tem postal tudi član štaba operative. Med drugim pa so sklenili tudi, da bodo letošnji dan gasilcev OGZ Ptuj proslavili 22. junija v Markovcih skupaj s praznovanjem 90-letnice tamkajšnjega gasilskega društva.
Da je pohvale vredno vse, kar so storili v OGZ Ptuj, tudi z vidika sredstev, ki jih občine namenjajo za gasilsko dejavnost, je ugotovil župan MO Ptuj Štefan Čelan in poudaril, da nas iz kriznega začaranega kroga, v katerega smo ujeti, lahko popeljejo le solidarnost in medsebojno sodelovaje. To so vrednote, ki jih v gasilskih vrstah gojijo že več kot poldrugo stoletje in bi jih bilo treba prenesti tudi na vse mlade ljudi. Za odlično izvedbo državnega tekmovanja mladih gasilcev je vsem, ki so pri tem sodelovali, čestital tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije Janez Grobelšek, ki je
opozoril tudi na pomembne naloge gasilske organizacije. Predvsem na 16. kongres GZS, ki bo 25. maja v Kopru, na katerem naj bi sodelovali praporščaki iz vseh 1300 prostovoljnih gasilskih društev v državi. Ugotovil je, da je pomen gasilstva v Sloveniji iz leta v leto večji, temu v prid govori tudi naraščajoče število članov, saj jih je bilo še pred nekaj leti okoli 140.000, danes pa jih je že okoli 170.000, kar pomeni, da so najmočnejša organizacija v državi. Zato se vneto pripravljajo tudi na mladinsko gasilsko olimpijado, ki bo junija letos v Franciji. V imenu vseh gasilskih zvez z območja Spodnjega Podravja je predstavnikom OGZT Ptuj čestital Dejan Jurkovič, novi predsednik OGZ Ormož, pridružili pa so se mu še predsednik GZ Maribor Alojz Satler ter predsednik gasilske zveze varaždinske županije Zvonko Biškup, ki se je po 50 letih aktivnega dela v gasilski organizaciji poslovil od vseh gasilskih tovarišev iz širše ptujske regije, s katerimi je dolga leta uspešno sodeloval.
M. Ozmec
Kidričevo • Občni zbor ptujske podružnice Združenja multiple skleroze
Delovanje za večjo kakovost življenja bolnikov
Letošnji volilni občni zbor ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije je 6. aprila potekal v dvorani Pan v Kidričevem. Povezali so ga z zdravstvenim predavanjem o multipli sklerozi nevrologinje doc. dr. Tanje Hojs Fabjan iz UKC Maribor.
Delovanje Združenja multiple skleroze Slovenije je predstavila namestnica predsednika Alojza Ješelnika Antonija Zupančič. Povedala je, da so tudi v letu 2012 klub težavam uspešno izvedli zastavljen program dela. Z dobro voljo in dobro organizacijo strokovnega dela se da marsikaj narediti. Denar, ki ga prejmejo od financerjev, znajo dobro oplemeniti, tako da ob prejemu sredstev za obnovitveno rehabilitacijo za 800 ljudi le-to lahko na primer koristi tudi do tisoč ljudi. Tudi letos upajo na najboljše ne glede na krizo. Letos Združenje za multiplo sklerozo Slovenije praznuje 40-letnico uspešnega delovanja v korist bolnikov. Osrednja slovesnost bo 25. maja, udeležili se je bodo tudi predstavniki ptujske podružnice.
Dosedanja predsednica ptujske podružnice Združenja za multiplo sklerozo Slovenije Jolanda Šoštarič, ki so ji v soboto zaupali še en mandat, prav tako športni referentki Jožici Tomanič, ki je njena namestnica, je povedala, da je imela podružnica v letu 2012 84 članov. Od tehničnih pripomočkov je odvisnih
12 članov, 47 pa je invalidsko upokojenih. Osem članov je trenutno nastanjenih v domu starejših, v posebni socialni program je bilo lani vključenih 80 članov. Obnovitveno rehabilitacijo v zdraviliščih Laško in Topolšica je lani koristilo 51 oseb. Program ohranjanja zdravja pa je koristilo 11 članov. V okviru skupinske rehabilitacije, kije namenjena članom, ki so v celoti odvisni od tuje nege in pomoči, je bil poudarek na fizikalni rehabilitaciji in celostnem animacijskem programu, ki se izvaja v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Obiske pri članih, ki so na vozičku ali težje gibljivi oziroma nepokretni, so lani opravljale tri poverjenice, ki so skupaj opravile 61 obiskov. Za nepokretne člane, ki se ne morejo udeležiti obnovitvene rehabilitacije, so organizirali masažo na domu, ki jo je koristilo šest oseb.
Socialna komisija je pomoč odobrila desetim članom. Skrbeli so tudi za družabno življenje, organizirali piknik in novoletno srečanje članov. Ptujska podružnica Združenja za multiplo sklerozo Slovenije s svojim delom pokriva obmo-
čje 19 občin UE Ptuj in UE Ormož. Prvič se je zgodilo, da je njihove programe v lanskem letu financiralo 10 občin (MO
Ptuj in občine Markovci, Kidričevo, Juršinci, Majšperk, Središče ob Dravi, Ormož, Hajdina, Destrnik in Zavrč),
ki so skupno prispevale 1354 evrov, za kar so se jim na občnem zboru še posebej zahvalili z željo, da bi jih finančno
podprli tudi v letošnjem letu. V letu 2012 so se člani-športni-ki ptujske podružnice udeležili tekmovanj v taroku, pikadu, ribolovu, balinanju in streljanju s serijsko zračno puško ter dosegli nekaj lepili uspehov. Po športnih rezultatih so se uvrstili na 10. mesto med 16 podružnicami. Kot je povedala športna referentka Jožica Tomanič, se lani niso mogli udeležiti tekmovanj v šahu in plavanju, ker ni bilo tekmovalcev. »Cilj v letu 2013 je, da bi se športniki podružnice uvrstili med pet najbolj športnih podružnic,« je povedala Jožica Tomanič in pozvala k čim večji udeležbi na športnih tekmovanjih v tem letu. V letu 2013 bodo praznovali tudi 20-letni-co organiziranih športnih aktivnosti v okviru Združenja za multiplo sklerozo Slovenije. Program, ki ga bodo izvajali v letu 2013, gradi na dosedanjih programih, s poudarkom za obnovitveni rehabilitaciji, programu ohranjanja zdravja in skupinski rehabilitaciji ter celostni skrbi za člane, za njihovo polnovredno vključevanje v družbeno življenje in delo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije, Jožica Tomanič, športna referentka, nevrologinja doc. dr. Tanja Hojs Fabjan in Antonija Zupančič, namestnica predsednika ZMSS, v pogovoru na letošnjem občnem zboru.
petek • 12. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • S seje sveta zavoda ptujske bolnišnice
Pri dežurni službi se naprej razhajanja
Sejna soba splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj bo počasi premajhna za vse, ki bodo želeli spremljati seje sveta zavoda. 22. redna seja, ki je bila 9. aprila, je doslej pritegnila največ »opazovalcev«.
Predsednica sveta zavoda Štefka Presker je tokratno sejo sveta odprla za vse zainteresirane iz bolnišnice, največ je bilo seveda zdravnikov oziroma predstojnikov oddelkov. Seje pa so se udeležili tudi predstavniki sindikatov, Fidesa, zdravstvene nege, zdravstva in socialnega varstva ter sindikata delavcev, ki že tako bolj ali manj redno spremljajo delo sveta zavoda, ki se jih udeležuje tudi vodstvo bolnišnice: vršilka dolžnosti direktorja Mirjana Bušljeta, pomočnik v. d. direktorja za stroko doc. dr. Mitja Le-tonja, pomočnik v. d. direktorja za finančne zadeve Boris Kme-tec, pomočnica v. d. direktorja za zdravstveno nego Sabina Bricelj Čelan in Renata Bevc iz plansko-analitske službe.
Za točko dnevnega reda o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva SB Ptuj od leta 2011 dalje je poročilo pripravil pravnik Aleksander Voda. To je bila tudi točka, ki je zdravnike ptujske bolnišnice najbolj zanimala. Kot je znano, organizacija neprekinjenega zdravstvenega varstva v ptujski bolnišnici še ne poteka v obliki dežurne službe, kot bi morala glede na sprejeti pravilnik v letu 2010.
Prvi podatki o obremenjenosti zdravstvenih delavcev so bili takšni, da bi morali uvesti izmensko delo, za kar pa ni bilo na razpolago dovolj zdravnikov. Da bi se izognili kolap-su, ki bi sledil, če bi zdravniki umaknili soglasja za prekomerno delo, se je izvajanje NZV zagotavljalo preko nadurnega dela. Pripravljenosti za izvajanje NZV v obliki dežurne službe, ki za seboj povleče tudi nižje plačilo, še vedno ni, pri čemer pa je svet zavoda dal jasno vedeti, da vztraja na realizaciji pravilnika, naloga vodstva bolnišnice pa je, da to izpelje. V letu 2012 so se sicer nadaljevale aktivnosti za realizacijo pravilnika, a rezultatov ni bilo, kot se tudi ni ugotavljala dejanska obremenjenost zaposlenih na vseh predvidenih dežurnih mestih, je bilo med drugim slišati na torkovi seji sveta zavoda. Umik soglasij za prekomerno delo zdravnikov, ki grozi ob realizaciji sprejetega pravilnika, lahko privede do kolapsa bolnišnice, tega pa si verjetno nihče ne želi. Rešitev pa bo treba najti v zadovoljstvo zdravnikov, pacientov in bodočnosti ptujske bolnišnice. Ta pa je v največji možni meri odvisna od razvoja stroke, zato bo treba narediti vse, da se poišče ustrezna rešitev tudi za organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva v ptujski bolnišnici, čeprav naj bi bila tudi na tem področju sistemska vrzel, različni pristopi ugotavljanja obremenjenosti zdravstvenih delavcev. Četudi organizacija NZV še vedno ne poteka skladno s pravilnikom, ki ni nujno tudi najustreznejša rešitev glede na »različnost na tem področju« med bolnišnicami, pa so člani sveta zavoda 9. aprila dali zeleno luč še trem
Foto: Črtomir Goznik
V letošnjem letu načrtujejo v ptujski bolnišnici pozitivno poslovanje.
zdravnikom za delo zunaj bolnišnice. Še na prejšnji seji so soglasje vezali na delo v NZV v okviru dežurne službe, ne pa v obliki nadurnega dela. Potrdili pa so tudi enajst zaposlitev, za katere so v bolnišnici predhodno dobili soglasje ministra za zdravje.
Bolj kot bo močna stroka, manj je možnosti, da bi bolnišnico na Ptuju zaprli oziroma omejili njeno delo ob napovedanih reorganizacijah oziroma selitvi oddelkov drugam, v druge bolnišnice, kjer so enake storitve bolje plačane kot trenutno v ptujski bolnišnici. Na nek način je v tem trenutku že sam obstoječi zdravstveni sistem, ki omogoča takšno neenakost, največja grožnja ptujski bolnišnici. Negativno poslovanje lahko njen obstoj še dodatno ogrozi. Narediti bo treba vse, da se poslovanje uravnoteži, to bo mogoče doseči s skrajnimi napori. Že lani je ptujska bolnišnica v zelo težkih pogojih privarčevala milijon evrov, zato je vprašanje Borisa Kmetca iz finančne službe bolnišnice toliko bolj na mestu, ko sprašuje, kje pa so meje zategovanja pasu, zmanjševanja stroškov, ker bo enkrat manevrskega prostora zmanjkalo. Po besedah pomočnika za stroko doc. dr. Mitje Letonje je usmeritev ptujske bolnišnice jasna, močna stroka, diagnosti-cirati in zdraviti ljudi doma, ne pa da odhajajo v druge zdravstvene centre, domov, v domačo bolnišnico, pa prihajajo samo umirat.
Za dobavo mamografa pet ponudb
Na drugi strani pa se nekaterim zdravstvenim ustanovam ne gleda pod prste, dobesedno se jih »ujčka«, niti se jih ne prisiljuje k ne vem kakšnemu varčevanju. Dostopnost do zdravstvenih storitev je na periferiji zaradi krize še toliko bolj ogrožena. Letošnji finančni plan ptujske bolnišnice ob predvidenem več kot 4-odsto-tnem zmanjšanju obsegu denarja iz zdravstvene blagajne ali dobrih 800 tisoč evrov manj
predvideva 22 milijonov 752 tisoč evrov prihodkov, odhodke v višini 22 milijonov 748 evrov oziroma presežek v višini 3240 evrov. Pozitivni izid v letu 2013 bo v največji meri odvisen od realizacije celotnega zakupljenega programa, kar ji v letu 2012 ni uspelo, in od uskladitve med pogodbeno in realizirano utežjo, da bodo tudi v resnici dobili v celoti plačano tisto, kar opravijo. Zaradi sanacije bodo morali stroške na različnih ravneh čim bolj oklestiti, ocenjujejo, da bodo na stroških materiala, storitev in dela ustvarili za 681 tisoč evrov prihrankov. Racionalno bodo ravnali tudi pri investicijah, kupili bodo tisto, kar v tem trenutku za izvajanje oziroma ohranitev dejavnosti najbolj potrebujejo. Nakup opreme bodo izvajali skladno s prioritetno listo. Za nakup mamografa, za katerega bodo sto tisoč evrov prispevale tudi ptujske soroptimistke, so izvedli javno naročilo. Prejeli so pet ponudb, ki so jih že odprli, najnižja ponudba je 158 tisoč evrov. Vse ponudbe bodo analizirali, zatem pa se odločili. Likvidnostne težave bodo premoščali s kratkoročnim kreditom, dolgoročni kredit pa načrtujejo v višini prekoračenih odobrenih sredstev pri energetski sanaciji bolnišnice. Realizacijo sprejetih sanacijskih ukrepov bodo sproti spremljali.
Čakalne dobe so po zadnjih podatkih v okviru dopustnih. Razveseljivi pa so tudi rezultati nacionalne ankete o izkušnjah odraslih pacientov v akutni bolnišnici. Med 23 sodelujočimi bolnišnicami je Bolnišnica Ptuj zasedla šesto mesto, med splošnimi bolnišnicami in univerzitetnimi kliničnimi centri pa je zasedla prvo mesto. Najboljše rezultate so dosegli v sklopih: sprejem v bolnišnico, kako so vas obravnavale medicinske sestre, vaše zdravljenje in odpust iz bolnišnice, slabše rezultate pa v sklopih: kako so vas obravnavali zdravniki in bolnišnično kolje, kjer pa so že uvedli novi sistem nadzora nad kakovostjo opravljenih storitev čiščenja, zamenjali so tudi že izvajalca. Kot je pove-
dala pomočnica v. d. direktorja za zdravstveno nego Sabina Bricelj Čelan, je njihov cilj še večja kakovost obravnave pacientov in njihovo zadovoljstvo. Pričakujejo, da se bodo njihova prizadevanja že odražala v rezultatih nacionalne ankete za leto 2013. Še vedno pa tudi ni podlag za razpis za direktorja ptujske bolnišnice, to lahko še traja nekaj mesecev, da bodo potrjene spremembe statuta na vladi, ki bodo omogočile izvedbo razpisa, ki bi omogočal enakovredno kandidaturo za ta položaj tudi nekomu, ki ni zdravnik, je bilo še slišati na seji sveta zavoda.
MG
S p	Televizija
Skupnih Internih Programov
mu
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:10 ŠKL
10:00 Lenart - Ob Materinskem dnevu
11:00 Utrip Iz Ormoža
12:00 Polka in Majolka
13:00 Ujemi sanje
14:30 Video strani
19:00 Materinski dan na Selcih
19:35 Glasbene novičke z Ingrld
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:00 Video strani
00:00 Markovci - Praznovanja Materinskega dne
10:00 Materinski dan na Selcih
11:30 ŠKL
12:20 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
18:50 Glasbena oddaja
20:00 Koncert MoPZ Anton Štrafela Markovci
21:30 Ujemi sanje
23:00 Polka Majolka
23:55 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otročka oddaja 9:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Ptujska kronika 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Veselo na Jožefovo-1, del 13:00 Kronika Iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL
17:00 Materinski dan KD Destmik 18:30 Materinski dan na Selcih 20:00 Starše - Materinski dan r 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz občine Videm 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:40 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Veselo na Jožefovo -1. del 20:00 Koncert MoPZ Anton Štrafela Markovci 21:30 Markovci - Praznovanja Materinskega dne 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE ORMOŽ Hardek 5, 2270 ORMOŽ
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D).
Kandidati/-tke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske
sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Predviden začetek dela je 1.9.2013.
Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let.
Pisne prijave morajo vsebovati dokazila o izpolnjevanju zahtevanih
pogojev:
*	dokazila o izobrazbi,
*	dokazila o nazivu,
*	dokazilo o strokovnem izpitu,
*	dokazilo o ravnateljskem izpitu (kandidat/-tka lahko kandidira brez ravnateljskega izpita, vendar si ga mora pridobiti v enem letu od začetka mandata, sicer mu/-ji preneha mandat po zakonu),
*	kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
*	potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat/-tka ni v kazenskem postopku,
*	program vodenja zavoda, ki ga bodo kandidati/-tke tudi predstavili.
Vlogo z dokazili pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja« v osmih dneh na naslov: Osnovna šola Ormož, Hardek 5, 2270 Ormož.
Kandidati/-tke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Prireditvenik
Petek, 12. april
12:00 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: sprejem ravnateljic vrtcev iz hrvaške Primor-
sko-Goranske in Ličko-Senjske županije 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Gregorja Strniše Žabe, za izven 18:00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert 9. a-razreda in OŠ Ivanjkovci 18:00 Majšperk, galerija AP: odprtje razstave Branka Gajšta 18:00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: predmaturitetni koncert Žive in Neje Skrbiš
19:00 Gorišnica, kulturna dvorana: 14. območna revija malih pevskih skupin Pa se sliš ...
19:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti: odprtje razstave Gani LLalloshi, From
below and rom above 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave Klarise Sipoš, Prebujanje resnice 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: Antonina, koncert polet čez planet 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer: Skrivnostna Jakobova pot - Romanje v Santiago de Compostela; sodelujejo: Anja Cuznar, romarka in organizatorica romanj, Anamarija Lajh - flavta, Pia Majerič - flavta 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 5. abonmajski koncert Arsane: Simbolični
orkester - žlahtna srečanja Bojana Cvetrežnika 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert Manca in Benjamin Izmajlov
Sobota, 13. april
8:00 Cirkulane: prostovoljna čistilna akcija 8:00 Destrnik: čistilna akcija, do 12:00
9:00 Poljčane, tržnica: predstavitev košarice lokalnih dobrot in nasveti Miše Pušenjak
za vrt spomladi, kulturni program, kolesarjenje do Studenic 9:00 Središče ob Dravi: odprta vrata muzeja NOB, do 14:00 9:45 Maribor, Center Sonček v Vrtičah: predstavitev poletnih programov počitniških aktivnosti, terapevtske kolonije, ob 14:00 prikaz plezanja, veslanja in jahanja 10:00 Ptuj, dvorišče Krščansko adventistične cerkve: Dan zdravega življenja, man-dolinski orkester, predstavitev programa SVIT, stojnice z zdravstvenimi nasveti, program za otroke, predavanja za starše, razstava fotografij, do 17:00 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Žiga, v izvedbi UŠ Lutke Ljubljana,
za abonma Kresnička, Zvezdica in za izven 11:30 Ptuj, spominski park nekdanje vojašnice na Vičavi: slovesna posaditev spominske breze generala Franca Rozmana - Staneta 17:00 Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke, KD Skorba 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: osrednja proslava ob občinskem prazniku 19:00 Hajdina, dvorana DU: predstava Kripl, ŠUS teater Draženci 19:00 Podgorci, Kulturni dom: dramski večer, Vaške zgodbe in fantovsko petje, KD Podgorci
19:00 Poljčane, Dom športa in kulture: 33. območno srečanje odraslih folklornih skupin
19:00 Poljčane, gostišče Jug: podelitev diplom ocenjenih vin in vinogradniški ples 20:00 Ptuj, CID: koncert saksofonista Jureta Pukla z vrhunsko mednarodno jazz zasedbo
Nedelja, 14. april
10:00 Ptuj, dvorana GŠ Karola Pahorja: jazz seminar z Juretom Puklom, Danielom Nosigom & Co.
10:00 Središče ob Dravi, Trg talcev: parada oldtimer dirkalnih motorjev, kmečka
tržnica, turistični vlakec 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: predavanje Petja Janžekoviča na temo Božanska komedija - Vice
15:00 Slovenska Bistrica, grad: izbor - mladi bistriški glasbeni nadobudneži 18:00 Sela, kulturna dvorana: predstava Mira Gavrana Mož moje žene, gledališka skupina Skorba
20:00 Ptuj, CID: jazz session z Juretom Puklom in Danielom Nosigom & Co.
Ponedeljek, 15. april
18:00 Poljčane, Razvojni center narave: predavanje, zasaditev balkonskega cvetja, Društvo zeliščarjev Dravinjske doline
Mestni kino Ptuj
Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. april: 17:00 Tatica identitete; 19:00 Mea maxima culpa; 21:00 Jack Reacher.
Prog ram TV Ptu,		( (INČfti fV^HUSA )	1
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Koncert narodno-zabavne glasbe PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI; nastopajo: Polka punce, Hišni ansambel Avsenik; Ansamb Nipič.			i
		iel Spev; Torbari; Alf	
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 12. aprila 2013
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR. BARVA
CriROEHCI I.0SX.5VRAT	2011	9.990,00	II 9.255 hmJIAMNC. Do 12/2013 BELA
CmiOEHXSARA Z.0 HDI EXCLUSIVE	2002	1.990,00	KURIUVP0T.IUČUN..2.IAST. SREBRHAKOV.
DAEWOO ums liSBlVO,(VRATA	1999	940,00	ELPOMIKSTEKH,CEHTR.ZAKL SV.ZODIAKOV.
HAT SCUDO VAN COMBI HIRGOM1J ID	2000	2.390,00	MOŽNOST ODOITKA DDV BELA
F0RDMUX1.C5VRAI,SL0	2006	Sil»,«	2.LAST, P0IR. SERV. KNJIGA SREBRHAKOV.
FORD C-MAXT8END 1.6 VCT	ROVO	OD 14.938.DC	RAZALOGI MARS RED, DEIA.ČRRA,..
FORD MUX UENDIMVCT	2001	1.790,00	AUI PLAT, AVT. KUMA, 1JAST. SREBRHAKOV.
FORDHESTA 1.2! 1BRID, 5 VRAT, SLO	2009	MOU,OD	AVT. KLORA, POT. RAČ, 11AST. ZELENA KOV.
FORD RESTA 1.3,3 VRAT«, SLO	2003	2.690,00	la 109.019 km, ABS, SBtVOVOLAH OPEČNA KOV.
FORD RESTA 1.4 TUEND, b VRAT, SLO	2009	1.990,00	K0MI1NK. PAKET, AVT. KUMA SV. M0DRA-AVA10N KOV.
FORD HESTA THQID145 VRAT, SLO	200S	8.990,00	AVT.KUMA.MEGU1.IAST. TANGO 0RANGE KOV.
FORD FOCUS 1 JI 5 VRAT	2003	2.690,00	RUMA.OBVOLKOMTROL£^.LAST. SREBRHAKOV.
FORD FOCUS ECOBOOST- AVTO LETA	ROVO	OD 13.910,00	2EU1 NIZKA PORABA!!! ČRNA,SREBRN A KOV.
FORDI» I.SI EBONY	2011	9.590,00	AVT. K1RIA,EL PAKET, IHlfN. ČBRAK0V.
FORD HISIOM1 Ji COMFORT, S VRAT	2008	iJ¡90,00	ALU PLAT., AVT. KLJMA^BS TEMR0 SIVA KOV.
FORD GALAXY 2.D TDCI TUEND	2010	15430.00	T SEDV ALD PLAT, STRESNE SAM SREBRHAKOV.
H1RDKA1.2MANIUM	2010	M90,00	ALU PLAT, REGL, AVT. KUMA CRHORDECA
FORD KUGA TREND 2.0 T8CI4XZ-AKCUA	ROVO	0019.520,00	DOO.OPRERNA ZA DOPIAČOLD DEIA, ČRNA, UINAB KOV.
HtRDM0NDE02.DTllCimAII.1li3 KM	H/2011	22.000,00	ČRNA STRBIA, NIZKA PDRARA DEIA
FORD TRANSIT 300S, 2.0 D	20114	5.990,00	6 SED.+10VOR,VLE£NA NAPRAV. DEIA
HYUNDAI GETZ 1.1.5 VRAT. SLO	2ND	4.190,00	I115.975 tal,1.IAST,SEBV.KNJ. SV.MOORAKOV.
HA SPECTRA 1^116V LS. 4 VRATA	2002	1.790,00	SAMO09JI0Utal,KUMAJLPAL SREBRHAKOV.
NOVI MODEL FORD RANGER ŽE V PRODAJI	ROVO	0014033,00	ZA PRAVNE OSEBE SRB DDV RE1A, SREBRNA, ČRNA, SK
0nLAS11U1l1SV,5VIUT	2005	«90,00	AUI PLAT, AVT. KUMA, P0T.RAČ. ČRNA
OPELMBIIVAI.fi, SLO	20114	4090,00	1.LAST,KUMA,VLEČ.NAPRAVA SREBRHAKOV.
OPEL VECTRA I.I 1GV. 4 VRATA, SLO	2003	4090,00	AVT.KUMA.1 JAST. POTRSERV.K. ZLATA KOV.
PEUGEOT RCZ 1.6 COUPE	2010	19.500,00	AUI DODATKI. IZREDNO LEP ČRHA
HERAULT CUO12 RT,5VRAT	1999	1450,00	DAU. CENTR. ZAKL, I.IAST. B0BD0BDEČAK0V.
REHAULTLABUNA1J0CI KARAVAN	2002	2490,00	IE1NE GUME NAALU PLAT. TEMNO SIVA KOV.
SEAT LEON 1.4, i VRAT, SLO	2003	3.790,00	KUMA,ABS, I.IAST. Z1ATAK0V.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr			
vabita na
AC CENTER
trgovina in servis
hiSni sejem,
%
ki bo 12. in 13. aprila, od 8. do 18. ure na Arnuševi ulici 6 na Ptuju Pridite in preizkusite stroj pred nakupom! Nudimo 10 % sejemski popust!
Aleksander CIGLARlfi s.p., Arnuševa ulica 6,2250 Ptuj E-mail: jonsered.servis@gmail.com, telefax: 02/787 66 96, GSM: 041/ 904 370
PTUJSKA TELEVIZIJA
i^r
9:5E Info 0:00 Rtu 0:20 Moi
Petek 12.4.
9^00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhirjica - pno, *" kanali
sta kronika-pon.
________r:- po?
0:50 Info kanal 2:00 Resi TV Ormož 3:00 Info kanal 5:35 Ku hinjica 6.33 Info kanal 7:00 Povabilo na kavo - por. 7:40 Jana - Prijateljstvo !:ljlnfokanar i:00 Ptujska kronika-pon. 20i20 Ptulai odrsju''
2 0:45,Spol (no) -15. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 21:40 Motoscena -19. oddaja - pon. 2233 Rej TVGtriinica-pon. 23:00 Info kanal
Sobota 13.4.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Info kanal 10:25 Modro - pon. 10:55 Info kanal
lU" Zemlja in mi -16. oddaja-pon. 11:55 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Pregled tedna
Ren TV Opno!-pon. 4:20 lilo kanal 5:15 Kuhirjica - por. 5:40 Info Kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 14.4.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhimica 0:10 Irifo kanal
Cisti
pon.
1:00 Cista umetnost -18, oddaja 1:25 Info kanal 13:00 Preslod tedna-pon. 3:20 Zemlja in mi-10. oddaja-pon. 4:00 Sport(no)-16. oddaja - pon. 4:30 Info kanal
5:15 Gostilna orFrancet-25. oddaja 5:15 Info kanal 3:00 Ptujska kronika - pon. 3:20 Info kanal 20:00 Ptujska kronika
iske odrske deske - 7. oddaja - pon. 20:2n Povabilo na kavo - jmn. "	"" Spori'
_____Moto: _______. ,
21:45 Cista umetnost -10. oddaja
20:50 21:25
joit(no)-16. oddaja-pon. lotoscena-20.oddaja -jpon.
7:3 3 Isra ■ Prijateljstvo - pon. 3:00 Ptujska kronika -por. 3:20 Cista umetnost -iS. oddaja - pon.
h.
aja^^
_._______....... oddaja
8:45 Pregled tedna-pon. 9:05 Info kanal 3:25 S poti po Braziliji - pon. 20:0] Pujska kronika-pon 20:20 Zemlja in mi-16. oddaj; 21:00 Povabilo na kavo - pon: 22:3] Ptujska kronika -pon. 22:20 Info kanal
22:10 Info kanal
Ponedeljek 15.4.
3:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:20 Kutiinjica - pon.
9:45 Modro - pon.
10:15 Info kanal
10:45 Pregled tedna-pon.
11:05 Info itanal
15,00 Pomurski tednik
5:40 Kubinjica
0:05 Info kanal
7:00 Povabilo na kavo - pon
7:30 Pregled tedna-pon.
3:00 Infn kanal
3:30 Jana o zdravju - SVET rešuje življenja 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Mofoscena - 20. oddaja - pon. 20:45 Sport(no)-16. oddaja- bni. 21:15 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 22:0] Pujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spajale naslabtoliröiöTCwSiQtTV
PTUJSKA TELEVIZIJA
O PMiklavž o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A4 CABRI01.8 T	2003	8.450.00	AVT. KUMA	ČRNA
AUDI A6 2.7 TBI KARAVAN	2007	13.600.00	NÄVI.	KOV. ČRNA
AUDI A6 2.7 TOI AVANT	2009	17.500,00	NÄVI.	SREBRN
BMW 320 D UM.	2009	13.980,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
BMW 318 D KARAVAN NÄVI	2010	14.980,00	ALU PLAT.	SREBRNA
CITROEN C 31.4 HDI NOVI MODEL	2010	7.980.00	KUMA	BELA
CITROEN C 4 GRAND PICASS01.6 HDI	2010	10.480.00	NÄVI.	ČRNA
FIAT BRAVO 1.4T-JET	2008	7.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
SEATALTEA XL 1,9 TBI SLO	2008	8.880,00	ALU PLAT.	ČRNA
OPEL ASTRA 1.3 DTI KARAVAN	2008	6.480,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2011	10.500.00	DIG. KUMA	SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI	2011	10.400.00	EXPRESSION	KOV. BAKER
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2008	6.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2009	10.400,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
TOYOTA AVENSIS 2.0 D4D KARAVAN	2009	12.880,00	DYNAMIC	K0V.SIVA
VW PASSAT 1.9 TBI KARAVAN SLO	2010	11.850.00	AVT. KUMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2009	9.980.00	AVT. KUMA	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
PEUGEOT 807 2.0 HDI NAVTEQ	2008	8.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 3081.616V CONFORT PACK	2011	9.800,00 f	12.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT EXPRESSION MODUS 1.2 TCE GRAND	2010	7.500,ooe	SERV. KNJIGA	BELA
CHEVROLET KALOS 1.2 SE	2005	2.350,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA 2.0TDI 4X4 C0MF.	2007	7.800,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
HYUNDAI I301.4CWT AIR	2010	7.990,00 €	31.000 PREV.	KOV. ČRNA
RENAULTMEGANE 1.616V EX.PACK	2007	5.350,00«	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	10.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MERCEDES-BENZ CABRIO320CLKAVANTGARDE	2003	10.900,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACETTI1.416VSE	2009	4.950,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT	2006	3.090,00«	72.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
NISSAN COMFORTALMERATIN01.816V+PUN	2001	3.090,00«	KLIMA	KOV. SV.ZELENA
FIAT MULTIPLA1.616V SX100	1999	1.950,00«	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SDISIGN0	2002	2.970,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLVO C301.6TD	2007	8.250,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 2.0HDI BREAK	1999	2.130,00«	KLIMA	KOV. MODRA
HONDA CIVIC 1.7 VTIAVT.	2003	3.200,00«	SERV. KNJIGA	BELA
PEUGEOT 2061.4 16V XS	2004	3.150,00«	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 2.0 HDI 16V CONF. AVT.	2005	6.200,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
KIA CEED SW 1.6 CWT EX EUR0PE+	2008	5.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
tf družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
D^ITOfuMIJm [MU« M sf J si m I d J11 ! m»VJ I HtlJ J U ETSl
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK	CENAc	OPR.	
F0RDC-MAX1.6TÜCÍ	2005	5.490	AVT. KUMA	KOV. MODRA
CÍTROEN XSARA PICASSO 2.0 Hdi	2005	4490	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARTNER 1.6 Hdi	2011	10.490	AVT. KUMA	KOV. RDEČA
BMW 520 d	2011	33.990	VSA OPREMA	KOV. MODRA
CÍTROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2010	10.990	AVT. KUMA	BISERNO BELA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDU	2006	5.990	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2010		13.490	VSA OPREMA	BISERNO BELA
OPEL CORSA 1.7 CDT1	2004	3.890	KUMA	KOV. SREBRNA
SEAT LEONI.9 Tdi	2007	7.490	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
LANCIA DELTA 1.6 Tdi	2009	8.990	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
BMW 318d UMUZINA	2008	12.990	NAVIGACIJA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdl	2003	2.990	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.9 Dci	2005	4.490	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW 318 d TOURING	2009	14.890	VSA OPREMA	KOV. ČRNA
F0RDC-MAX1.6TDCÎ	2009	8.990	1. LASTNIK	BISERNO BELA
OPELVECTRA 1.9 CDTI	2005	5.490	COSMO	KOV. MODRA
PEUGEOT 206 CC 1.4	2001	2.990	KUMA	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Uoodno, poceni in kvalitetno opravljamo: •
•	vsa notranja in zunanja slikopleskarska dela
•	strokovno izvajamo toplotno-izolacijske fasadne sisteme z možnostjo sofinanciranje prek EKO sklada
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena ~>
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Do konca februarja -20% gotovinski popust
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-ted n i k. si.
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
petek • 12. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
KAKOVOSTNE avtoservisne storitve po pošteni ceni. Bencin, d. o. o., Ob Dravi 3 a, gsm: 070 611 111.
NUDIMO individualno svetovanje na vseh življenjskih področjih, učenje sprostitve in duhovni trening. Izobraževalno kulturno društvo M, Ptuj, tel. 031 548 078.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM DRVA bukova, ugodno (debelo cepana)in v hlodih ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja SIP 2700 z dvema pokončnima valjema in mehansko dvoredno OLT-sejalni-co za koruzo in dvobrazdni plug IMT, 12-colski. Tel. 041 678 343.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 100 do 160 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309._
PRODAM brune, ladijski pod in 110 m2 zelenega kamna. Tel. 031 745 894.
PRODAM suhe deske debeline 25 mm cena 120 EUR 1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod, brune. Možna dostava na dom. Informacije na GSM 040 351 580._
PRODAM pujske od 35 do 40 kg in 60 kg. Tel. 755 23 21._
PRODAM rotacijsko koso SIP 165 in vinogradniški pršilnik, 200 l. Tel. 051 345 549._
MI kdo podari štiri oglate bale slame. Gsm 031 326 682._
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, vezena na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957.
PRODAM semenski in jedilni krompir. Informacije 790 7221.
PRODAM travniške brane, puhalnik, drobilnik zrnja, mlin za mletje sadja in več vinskih lesenih sodov za okras. Gsm 051 893 282._
PRODAM hlevski gnoj z dostavo. Gsm 031 656 718.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo, Kidričevo, l. 1955, 150 m2, parcela 14 arov, 55.000 €, 051 848 241, www. dividenda.com.
Tam daleč majhna lučka gori v naših mislih, mislimo, da si to ti.
SPOMIN Melita Brmež
IZ GABRNIKA 4 A, JURŠINCI
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Dušan
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni.
V SPOMIN
10. aprila so minila tri leta, odkar nas je zapustila
Suzana Janžekovič
DORNAVA 81
Vedno boš ostala v naših mislih, v naših srcih in del nas. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji poklonite lepo misel, prižigate svečke in polagate cvetje.
Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bojo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
DOM STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, pred sezono, v sezoni in po sezoni, oddaljenost od morja, cca. 150 m. Tel. 031 742 714.
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju oddam v najem upokojenki. Tel. 779 52 51.
RAZNO
PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro, dva tabureja, vse v bež barvi, z mikro prevleko - lahko čiščenje, sedežna ima tudi funkcijo postelje z vzmetenjem in predalnikom za posteljnino, stara dve leti, izd. Lesnina, izdelana po naročilu. Tel. 031 321 260.
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši, le svečke na grobu nam povedo, da te nazaj več ne bo.
ZAHVALA
ob boleči, mnogo prerani izgubi sina, brata, botra in svaka
Mirana Vršiča
IZ DORNAVE 83
roj. 27. 9. 1960, umrl 27. 3. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja Dedič, praproščakom in vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, za ustno ali pisno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se g. patru Emilu za sv. mašo, cerkvenim pevcem, za molitev in godbeniku za pesem slovesa. Zahvala gre govornicama Mariji Slod-njak in Marici Čeh ter družini Cigula za vsestransko pomoč. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mama, brat Branko z družino in ostalo sorodstvo
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
ASFALTIRANJE CEST,
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-rnail: vilko.gerecnik@siol.net
www.tednik.si
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM ladijsko pod, opaž ter brune. Tel. 051 890 761.
NJIVE VZAMEM v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko vaju zaman zdaj išče, skromno sta živela, v življenju mnogo delala in trpela, nista umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla sta zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragih brata in sestre
Stanka Horvata
roj. 12. 10. 1959 umrl 19. 11. 2012
Marije Horvat
roj. 29. 9. 1958 umrla 19. 2. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ju pospremili na njuni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše. Hvala g. župniku, pevcem, molivkama, zastavonoši, nosilcu križa, govornikoma, sosedu Janku in ge. Mariji, društvu BCS, športnemu društvu Markovci ter podjetju Mir za opravljene storitve.
Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, botri, bratrancem, teti Justi, Valeriji, Micikinim prijateljicam, celotnemu zdravstvenemu osebju vseh bolnišnic, kjer sta se zdravila. Posebna zahvala pa je namenjena strežnemu in zdravstvenemu osebju Doma upokojencev Ptuj, kjer je bila Micka deležna velikega spoštovanja. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat
iskrena hvala.	Žalujoči: brat Branko z družino in njuni najdražji
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi...
SPOMIN
11. aprila je minilo pet let, odkar nas je zapustila draga
Melita Brmež
IZ GABRNIKA 4 A
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoja mama in brat Boštjan z družino
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te, dragi sin in brat, več med nami ni.		
	o /	
SLOVO		
Miroslav Kovačec		
IZ ARBAJTERJEVE UL. 7 NA PTUJU Vedno boš med nami, v naši srcih. Mami, ati in brat Mario		
Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora!« si želimo. A žal, nebo nas ne posluša -od žalosti boli nas duša.
SLOVO
Miroslav Kovačec
IZ ARBAJTERJEVE UL. 7, PTUJ
Adijo, ati ljubljeni, ljubezen moja ti sledi. Naj bosta mir in bog s teboj, uživaj blaženi pokoj.
Hčerka Lia z mamico Suzano
n
Sk
Kako je prazen dom, ležišče tvoje, oko sedaj zaman te išče, odšla si tiho, brez slovesa. Imela težko si življenje. Le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice prababice, tete in botre
Nežike Kolednik
1. 1. 1930-3. 4. 2013
IZ GRUŠKOVCA 78
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Korenjaku za poslovilne besede, nosačema križev, zastavonoši, ge. Miciki in ge. Matildi za molitev ter pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo sosedoma Ivanu in Silvi za nesebično pomoč.Vsem in vsakomur še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
Skozi vse življenje tako boriti si se znala, a v tihem pomladnem večeru od bolečin utrujena si nemočna za vedno zaspala. Dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Macun
roj. Prosenjak
IZ SPUHLJE 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku p. Mirku Pihlerju za pogrebni obred in mašo, ge. Veri za molitev in besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši Društva upokojencev Spuhlja in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Vsi njeni najdražji
Šikole • Nekoliko drugačna zgodba o uspehu
Kljub invalidnosti uspešen podjetnik
Podjetje Batis plus iz Šikol, ki ga je pred desetimi leti ustanovil invalid Bogdan Babšek, se je iz majhne delavnice v spalnici in z enim zaposlenim razvilo v uspešno grafično tiskarsko podjetje s šestimi zaposlenimi in 450 m2 proizvodnih prostorov.
Lastnik in direktor podjetja Bogdan Babšek je na svoje podjetniške začetke posebej ponosen, saj je pričel z nič in zelo drugače kot mnogi njegovi vrstniki: »Ker imam prirojeno mišično distrofijo, sem od drugega letnika srednje šole na električnem invalidskem vozičku. Osnovno šolo sem obiskoval v domačih Cirkovcah, nato pa sem odšel v Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer sem se izučil za elektronika. Še isto leto sem si s pomočjo staršev kupil prvi računalnik, tiskalnik in skener. In tako se je začelo. Sledilo je učenje po knjigah, saj sem hotel izvedeti še več o skrivnostih rokovanja s posameznimi računalniškimi, predvsem oblikovalskimi programi ter februarja 1996 začel za prijatelje in znance izdelovati prve vizitke, voščilnice, priznanja, seminarske in diplomske naloge.«
Ker je bila to zanj edina svetla pot do resnega samostojnega dela, je Bogdan vsak zaslužen ali privarčevan denar obrnil v nakup nove računalniške in strojne opreme: »Brž ko sem zmogel, sem si nabavil plastifikator in stroj za sitotisk, s čimer sem lahko povečeval ponudbo in kakovost, vzporedno s tem pa se je konstantno večalo število strank. Z večjo kapaciteto dela sem pridobival dragocene izkušnje in začel razmišljati o ustanovitvi podjetja. Žal so bile moje takratne želje po invalidskem podjetju zaradi toge zakonodaje do samostojnega zaposlovanja invalidov onemogočene. A imel sem veliko srečo, saj sem spoznal Jožeta Kovačca, ki mi je ponudil, da lahko nadaljujem delo na domu kot poslovna enota v okviru njegovega podjetja. In to sva novembra leta 1999 realizirala, saj so se odprla vrata nove samostojno delujoče poslovne enote z nazivom Chiptronic
- Reha center, poslovna enota Reklamni atelje - Babšek.«
S trdim delom in vztrajnostjo je Bogdan dosegel, da se je posel iz dneva v dan povečeval, saj so stranke zahtevale vedno več grafičnih in tiskarskih storitev, zato je leta 2003 ustanovil lastno podjetje Batis plus, d. o. o., in ob tem zaposlil prvega delavca: »To je bila zelo modra odločitev, saj se je leta 2006 zgodil nepričakovan stečaj Reha centra, zato sem od tedaj vse svoje moči usmeril v razvoj svojega podjetja. Veliko smo delali in se iz leta v leto širili, tako da je od tistih prvih začetkov, ko sem pričel ustvarjati v domači spalnici, do danes, ko delujemo na okoli 450 m2 sodobnih proizvodnih površin, velika razlika.
Leta 2009 smo pisarne in razstavni salon preselili v nove poslovne prostore v 1. nadstropje, uredili vhod neposredno s parkirišča ter s tem povečali in prostorsko razbremenili proizvodnjo v pritličju. V začetku lanskega leta pa smo po treh letih pogajanj in veliko neuspešnih poskusih, kljub temu da smo imeli vse pogoje, končno uspeli pridobiti status invalidskega podjetja, saj je vlada RS 19. januarja 2012 podala predhodno soglasje, da lahko gospodarska družba Batis plus, tiskarstvo, ekonomska propaganda, iz Šikol 9 posluje kot invalidsko podjetje. Brez zadržkov sem si rekel: 'Končno, hvala vam, da ste spregledali.'«
Status invalidskega podjetja prinesel nove ugodnosti
»Dejansko nam ta status prinaša kar nekaj ugodnosti, saj imamo prednost pri pridobivanju poslov pri javnih razpisih, podjetjem pa lahko izpolnjujemo kvoto za manjkajoče invalide. Seveda za
Foto: M. Ozmec
Direktor in lastnik podjetja Batis plus Bogdan Babšek (desno) je s svojimi sodelavci upravičeno ponosen, saj so v desetih letih prerasli v uspešno računalniško, oblikovalsko in tiskarsko podjetje.
nas to predstavlja veliko več preverjanja in poročanja glede poslovanja podjetja, saj smo pod budnim očesom ministrstva. In ponosen sem, da je danes v podjetju zaposlenih pet oseb, od tega sva dva invalida. Imamo dodatno pogodbo za računovodske in administrativne storitve, ob občasnih povečanjih obsega dela pa sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje in študentskimi servisi, saj nas je v prednovoletnem času tudi do deset. Osnovne dejavnosti našega podjetja so še naprej grafično oblikovanje in razni reklamni napisi, avto-grafike, reklamne table, transparenti ter tiskarske storitve na majicah, kapah, dežnikih, katalogih, izdelujemo tudi razne zloženke, vizitke, novoletna darila, koledarje ipd.
Strankam nudimo popolno storitev, to pomeni, da si lahko v našem razstavnem salonu ob naši asistenci vsak izbere želene artikle, mi pa
poskrbimo za dokončno realizacijo. Predloge izdelamo po željah stranke, če pa nimajo svoje ideje, izdelamo tudi lastne designe. Moram reči, da se resnično trudimo, da nudimo kakovostno storitev in tako zadovoljujemo obstoječe in pridobivamo nove stranke, pri čemer se trudimo, da se redno izobražujemo in sledimo smernicam modernega razvoja tiska in grafike.«
Danes imajo v podjetju Batis plus že več kot 300 rednih strank, za katere soustvarjajo tudi podobo njihovih podjetij, je ponosen Bogdan: »Delamo za vse, tako za fizične osebe kot za društva, mala in velika podjetja, državne ustanove na regionalnem ali državnem nivoju. In ponosni smo na vsako stranko, ki je z našim delom zadovoljna. Ponosen pa sem tudi, da smo uspehe svojega dela vedno delili tudi z drugimi, saj nudimo pomoč tudi številnim lokalnim organizaci-
jam, društvom in klubom. Udeležujemo se tudi humanitarnih projektov, kot so 'Ko je božič, naj bo božič za vse', Rdeči noski, akcija Zveze prijateljev mladine, Rdečega križa in Karitas. Iz preprostega razloga: če imamo možnost pomagati, potem pomagamo, saj s tem naredimo veliko tudi za svoje notranje zadovoljstvo.«
Direktor Bogdan Babšek je posebej ponosen na dejstvo, da v 10 letih poslovanja niso s plačami za delavce zamudili niti en dan, redno so poravnali tudi vse socialne, zdravstvene in pokojninske obveznosti, kljub težkim časom so do sedaj redno izplačali vse regrese in božičnice, nikoli niso imeli blokiranega transakcijskega računa, njihova iBON bonitetna ocena pa je od 6 do 10.
»Tudi v bodoče se bom trudil, da bo tako, da bodo delavci dobili zasluženo plačilo za opravljeno delo, poslovni partnerji pa imeli dovolj velik interes sodelovanja z nami, saj smo resen partner in zagotavljamo plačila v zakonitem roku. Vizija podjetja je, da dopolnimo ponudbo z novimi stroji, ohranimo kadrovsko strukturo in dodatno zaposlimo invalida. V teh časih pa je, žal, največja naloga ohranjanje obstoječega položaja, saj se nekatera podjetja nepričakovano zapirajo in nam za sabo puščajo dolgove. Ob tem je žalostno, da naslednji dan ti isti ljudje odpirajo nova podjetja, brez kančka slabe vesti, kaj šele, da bi se morali za svoja dejanja zagovarjati. Kot invalid pa ljudem po svojih izkušnjah svetujem, naj se aktivno vključujejo v življenje in družbo, si zastavijo realne cilje, ki jih bodo z veliko mero trdne volje, truda in vztrajnosti tudi uresničili.«
M. Ozmec
Črna kronika
Spal v gorečem vozilu
31. marca ob 1.20 sta policista na parkirnem prostoru v Ormožu opazila osebni avtomobil Opel omega, ki je gorel. V zaklenjenem vozilu je spal 58-letni moški iz okolice Ormoža, pri tem pa z nogo pritiskal na plin, zaradi česar je prišlo do požara. Policista moškega nista mogla zbuditi, zato sta razbila steklo na vratih in ga potegnila iz vozila. Pri tem sta oba dobila vreznine po prstih na rokah, moški pa na nogi. Vsem so na kraju nudili prvo pomoč reševalci iz ZD Ormož. Na vozilu je nastalo za okoli 1000 evrov premoženjske škode. Požar so pogasili gasilci PGD Ormož.
Moška prijela vlomilca
51- in 61-letna občana sta aprila okrog 19. ure Operativno-komu-nikacijski center PU Maribor obvestila, da sta v Slovenski Bistrici pri vlomu v osebni avtomobil zalotila in prijela 21-letnega storilca. Policisti so osumljencu odvzeli odtujene predmete, zoper njega pa bo vložena kazenska ovadba.
Vlomi, tatvine
Neznan storilec je med 30. marcem in 2. aprilom vlomil v trgovino v Drbetincih. Preščipnil je ključavnico obešanko na vratih ograjenega prostora in tako prišel v notranjost trgovine. Tam je ukradel 105 vreč umetnega gnojila. Premoženjska škoda znaša okrog 2300 evrov.
Neznan storilec je v času med 6. in 7. aprilom od 15. do 10. ure z dvorišča na Ptuju odtujil kombinirano vozilo VW transporter in tri motorna kolesa znamke Suzuki. Iz bližnjih skladiščnih prostorov je odtujil še črno potovalko, prenosni računalnik in tri motoristične čelade. Premoženjska škoda znaša okoli 8.000 evrov.
Bežal pred policisti
Policisti PP Ptuj so 4. aprila okrog 21. ure v Zgornjih Jablanah dvakrat poskušali ustaviti voznika osebnega avtomobila znamke BMW. Ta vozila ni ustavil in je z njim bežal v smeri Spodnjih Jablan. V Župečji vasi je voznik vozilo ustavil, ga zapustil in peš pobegnil v neznano. Za vozilo, ki ga je neznani voznik zapustil, je bilo ugotovljeno, da je bilo odtujeno ponoči z 2. na 3. april v kraju Vo-gau v Avstriji. Policisti in kriminalisti nadaljujejo zbiranjem obvestil o neznanem vozniku.
Z avtomobilom v jarek
3. aprila okoli 22.15 je 38-letni voznik osebnega avtomobila BMW 523 iz bližine Slovenske Bistrice zaradi nepravilne strani vožnje v bližini Črešnjevca zapeljal s ceste v obcestni jarek. Avtomobil se je tako poškodoval, da so voznika iz njega rešili gasilci. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Napoved vremena za Slovenijo
... s ončni žarki in odličen sladoled.
Če je moker april,
kmet veliko pridelkov dobil.
-
\
Danes bo na vzhodu sprva še delno jasno, popoldne pa se bo postopno pooblačilo. Drugod bo oblačno, v zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bo dopoldne občasno deževalo. Padavine se bodo proti večeru krepile in v noči na soboto zajele vso državo. Možne bodo tudi posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v severozahodnih krajih okoli 5, najvišje dnevne od 13 do 19, v severozahodnih krajih okoli 10 stopinj C.
V soboto dopoldne bodo padavine od severa postopno ponehale, na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Čez dan bo sončno vreme z nekaj kopaste oblačnosti. V nedeljo bo sprva precej jasno, čez dan bo nekaj več kopaste oblačnosti.