XIIJ-50--1992 VELIKI ŠKURH Numenius arquata CURLEW - 3 at Lake Šoštanj on 2Yd ]anuary 1988 V sončnem vremenu, dne 23. l. 1988, sva s S. Polakom na travniku na jugozahodni strani šo- štanjskega jezera opazovala tri (3) primerke veli- kega škurha. Ptice so brskale po tleh za hrano, približno 50 metrov stran od vodne površine. Ko sva se jim približala, so odletele proti vzhodu. V naslednjih dneh ptice na omenjenem področju niso bile več opažene. Podatek je zanimiv zaradi pojavljanja te vrste v osrednji Sloveniji v zimskem času. Tatjana Čelik, Stantetova 8, 63000 Velenje KUKA VICA Cuculus canorus CUCKOO - Late appearance: one at Tomačevo (Ljubljana) from 2lh to 25th October 1991 24. oktobra 1991 sem ob 8. uri zjutraj ob severni ljubljanski obvoznici pri naselju Tomačevo opazil kukavico, ki je sedela na daljnovodni žici. Zlahka sem jo spoznal po njeni značilni obliki. Presene- čen pa sem bil tudi naslednji dan, tj. 25. oktobra, ko sem kukavico opazoval skoraj na istem mestu in ob isti uri. Opazovanje je zanimivo zato, ker je verjetno to eden najbolj poznih podatkov o jesen- skem pojavljanju kukavice v Sloveniji. Janez Do- vič, Tomačevo 7, 61000 Ljubljana ČEBELAR Merops apiaster BEE-EATER - New colonies discovered at Jare- ninski dol and near Šentilj 10. avgusta 1991 sta B. Štumberger in F. Bračko organizirala pregled Slovenskih goric, področja med Celjem in Podčetrtkom in Goričkega. Naša naloga je bila popisati zlatovranke in oceniti veli- kost populacije v letu 91. K delu sta pritegnila večino štajerske ornitološke srenje, na pomoč in »safari« pa so priskočili še kolegi iz »centra«. Prevzel sem teren ob cesti Maribor-Šentilj, na levi strani dolino Dobrenjskega potoka in na desni Jareninski dol, Vukovski dol, Jakobski dol in Jurovski dol. Kljub nezavidljivemu rezultatu pri iskanju zlato- vranke sem le prišel do imenitnega odkritja. V vasi Zg. Štrihovec, pred Šentiljem, sem z glavne ceste zavil desno čez železniško progo in se peljal k začetku doline Jareninski dol. Po slabih 2 km vožnje sem prišel do križišča za Sladki vrh, ACROCEPHALUS kjer sem se ustavil, da pogledam za zlatovranka- mi. Zlatovrank sicer ni bilo, videl sem pa del peskokopa, katerega peščena sivina je kot rana zijala na strmem košenem travniku. Šel sem po- gledat peskokop. V približno 6 m visoki in 15 m dolgi peščeni steni je bilo 6 čebelarjevih lukenj. Najnižja med njimi je bila velikosti otroške glave. Pod njo so spodkopavali pesek in zgornje plasti so se počasi krušile. Proces je ob mojem prihodu prišel do sredine gnezdilne votline, v kateri sem našel jajce. Ostale štiri luknje so bile nepoškodovane. Čebelarjev nisem videl. Dvomim, da so domačini iz Slovenskih goric prebirali temeljiti Gregorijev prispevek o čebe­ larju na Slovenskem v 43.- 44. št. Acrocephalusa in upoštevali pogojnik, da je treba narediti pri- merne stene za čebelarja. Preprosto so potrebo- vali pesek pri gradnji in najlažje ga je izkopati v strmini travnatega hriba. S tem so, ne da bi se zavedali posledic svojega početja, omogočili gne- zdenje čebelarjem, ki so nastavili vrče, če že dežuje. Peskokopi so v Slovenskih goricah obi- čajni način izkoriščanja naravnih danosti, zato se smemo nadejati gnezditev tudi v bodočnosti. Iz pripovedovanja 60-letne domačinke iz Slo- venskih goric, ki se dobro spominja čebelarjev v petdesetih letih, lahko z veliko gotovostjo sklepa- mo, da je čebelar tudi takrat gnezdil v slovenje- goriških peskokopih. Tako je bila na relaciji med krajema Šentilj (na avstrijski strani) - Počenik (B. Štumberger, Acro. 47), kjer čebelarji gnezdijo, najdena še ena kolo- mJa. In tako bomo odslej, preden si bomo šli ogledat gnezdišče čebelarja pri debeli Berti, zagotovo zavili še v Jareninski dol. Franc Janžekovič, Mai- strova 10, Maribor 25