in amimm
 mm r $fmx s nztvoMO
1T183056
 ni.
 8
 sa mrojo dolLno«tfda m  s«i l*hko uporabljal  fcatadr* «a opl««eaitenj« mln^rslntb Prtrr tako s* »ora« »ahraliti Koaisiji ma fttip«adi.4« pri  &« j# • žtlp^ndi^o ©totno podprla*
f   0   9
 feilo v#liko itwilo resiskar? ie &Lmm tessl j*f « kat*ro bi lahko r&aOofclli
Jw#    pri drofel3#njti. 2ar*Ai t«s» «• a$i*aii prlSakenreti, d*
 la
 tonurftrokt !ˇ&• strm allnov sasnoraca aa č i »to «»pir ičaili
 pa «or«ao miBliti na to
 in
 t
2) pora»d»lit©v pmngi mmteimmšm po droblJenju
 uporoblJmo t iBdutttrlJi, m bodi»i
turo. m$m a#d bo«og*alaii in het<wroe«nimi »aoral  »a,J
m 2 m
 rudo, lsgl#da l»~ta hoaogsaa* iltt&aj pwvilo pa da bo ©•aantaeijskl mtarljal* lci v#I# posaassna sraa aad ••* boj, mel&ftlit* fata kocka pri drobljtnja najprej HK^pcte T»4»lS t«h naramlli «iat »cuaJS« tsgmsti* ? kolifcor nadti-ljuj«ao s «i«tj«tt, aorao »drobiti ^o«aa«aiia «rnaf fcar j#
t i# a#ar«I«tt probltt drobljenja j« ˇ t«a,
 ln teoretično potx*tao «o#rsijo pri drobilnih
9 k ¦ Jd popsbiao pri droblj«iju. Če
 «11, kot «N»mro sa potretmo droblliio d«lo  potstaij« la tvorbo novih površln vtdlsao, ia
 $o do loo tamto ˇ•čja*  drobl j«aia 4« to»4 ir Im, da  tot 1 S i rasaipanj« an«rslja j© torej  tm jt, di 0« le «n dtl •Barslja porabi
 »il in aa tvorbo norih pc^ržin t <točia s# tm
 pojar«, lci spial|aj0 drobljanj#f sa elfcktrifoo n^bljaaj«  4el««v la poiilm« To ˇ•liico resaipaaJ# daja »!•»  ksjtl &ob«&a druga naprara9 kl Jo upor&blja m*$mmm
v        d«la 8 atrojl tako aajhnili lakorlstkov« la drvgl strani pa spad& drobljenj« 1 tUtia procaso«« Icjar J« tahnianl mmm$ pr^ca^ prehlt«! t#or©tična ra*glab-
alet ja
•#lo teito ln iihm m »odeln«  uporaba k^mi^nlli in fIslkalnih
 letifc
uspthor prl »i»t«Hi«tičiiih rasiskav^h proeeoov aletja* Th©i- dolramal, 6* L• aopli p»J«# Jwal3w r*afccij»ic*  fijm« »mkon# aaaaogno pewMti tudi aa proo«»a . Pogoji m keai5«n imslmj aol«Scule pliM so popoinoaa iati, kot j# stmtlotlčaa Y«rj#teMrt» da M bo ko nm ˇ altnu »drobilo. Swr«la otetojajo $o4S     s
 todl formalB« nilDc«. Ot«Iko««B« j« deflfiici j* cl-
 » ker štom&tkš* z&roblimi produictl  intaival«.
T fmdI»im«Bi d«lu skod&A pcnlati klnetiko etoidnih in sililcetaalh E*l**orih rud Jtlrlh
 Ravno pri t«h rudah bo igralo drobljenjo oai-nma «l«tj« ««1   reino rlogo, ker |« »topoja
 mmmm
tt»t*jattj«sa norih povrila. ?«kcično m to
 ud&rjaaj« tn *  . Prl y«^ t«h na t Iti Jo drobi*D» elastI5no obr««niti če*
 trdcost. Kori«t#n dal t«g« dsln, kl sa m# anori  do lr** kWh/tot*, m uporabi m fcvorbo novih
 te#flci«nt korl-tn^ga u5inka j« torej s«Xo  Im M btl Ž« «finj&i, $# ˇ«© awl n* bl tile
 ln podobnib »eJconov. 7 jnr«sl s *ni*otrope*«t;}o olh »novl |« tudi d«lof M ga pombtao prl
Omovni pogoj u ˇ*«)» opi*ovanj# drobilnih proc#sor
 kl s« vrft« prl obrttsenitrl a«k«
 tudl rudt) j« pri  m nimo ma&m stroJcturo«, Po4 taa
in prla«ru tew iifip*lCt v aazmvi pa vodao
 id^alni krietalni wmM m vm* r*xl nS poa«-
 ionl  f
 ia
jfcriatali,
 Itarakteriairano $ eaako
 so pooledtca praaialn, napak *
 risotnotti tujth atoaorr  lonak« v«zi v okolici
 «o okoli
 cestavl j«ni
»llaai
i« po««w»alb blokov, Iti 80 kriatalogrofako raed »eboj aetoo* lito pptaatajttl oslro««. i3#pwrilao ori«ntiraci teig protl  Tammi prostori aid tami blokl • aoxaiklf so  • »toklaato mmL&* wano s reBliSnicii
 trdnostjo (slika 1) *
KristaLit K.
(atomi-foni) tu/ih snovi
Š§ mm$ trtto* $* J# vmmm a* atik:h pa*»*t*nlh krlstali-$*** I« t«ga *l«dl, daaoT »ala«« kri stalu veii k&tczlh
»I^botot j»« fttl
 «b««l8O jakost vMair«f na ordiaato pat
rolatlmo pogoatnoat te, kl |#
 (sllkm 3) *
Jakost
1.2
 m|«i» pMdrM« tiste ˇtllico
 realoiitl
 r©*loJtti
 »loaa
 ultzmflno
 M
 »loo
 tsfao »eč«ta> aasto
 pojer, pri
 pa
 ia
 rpllvov »goraj omen j«nih hoaos«nlh la aeftooa genih BMN3t. Zaniraivo |#9 da se v»e snevl, tudi tipično hk«f poaa*ajo plastično» §# so le
a»d»dL |# ugotcnril, I« ra*iiao n«ko kAfco snov tatot da ilx»lna ra« i# 1# ^ , Aoblato raspolt«« 3Kakor bitro pa  takof 4m n$wm T#XDco»t nt pjwc* 1 m, *
 ponaienj« si»rrl» Prt I« mamteem plltva ici |# »a ob«h «tran«h obdana s odrlnjaoo «wwrio.    Tlačne 1«, kt so MI« uporabljene pri t« poalniOT, *o mm*&m **!» w Jtenm im odg^nrarjajo ˇallkosti aale^ulamlh 3ll ionskih al. gMi»3#t Itl nl«a m pool«dleo tvoitK> raapoke ia &• pcrl-
 slonl torej as  »11 ˇ tudl prl na^bolj krfcklli «nOTeh kot «0 n* pr*
 aacnri 00 podrrf*n« ka^ilceau sl<wwf
al iftt^retno 9 Tprašacj«, pri kakšnlh pogoj ih pcrido ˇ nl mmi do krhJcega »lomp. ffirhko«t ol m^ odriana od krl-•t«l0« sgi^adb«, vesave v mrt^ži, učizsfcujodih sll a«d »¦sniaai kri stalltl in cjihoviol aosalčniai bloki, ampeOc  načlna kako ao po««fflexni lcristaliti «taw«a'jmI ˇ  sncr/i. Poziuoii 30 n, pr. nekaterj. sUi^oni, ki t«it a«adi lastn« težo ^ podie^o, se prl mSmmm «last!5»o  tn «0 prl natagu « dorrolj ^reli^o hitrostjo
 ˇidlao, iii «&* la L*$* mm  anroje lastnoatl a hitrostjo Aefomocl Jo. Pravtako $# postumo, (U je rrst« aaom« e&rla&a ad
pri Ytfi jlh pa plaLti$«a« Koh^ao )m kamktem sIooa tudl #d v»U4«a*s« a*p#to*tnd«a pol jaf pod k&teria m aap#tostao »t«nj« t toao^tiM dcleu ( krisfcalita )• »tialjivo j«t da j# y hetorog«iih sleteoih %« pcobloa s«la koapliclran, 5« poalslli^o !• na
 fii| ki         j   p
 pri 6hlaj«Y6nju »aradi
Ste v kristalnl
 ki L* 4« poatavil Griffith. Dobro J* »aano# da  tr<5noat laaterijalov »nogo nižje kot jo tcorotično immm l* avSaolekul&mU* ell * Griffith j« nkuSsl to
lltl • tta, da obatoJajo v trduth anovah drobna rampoto «11  okoli kcterih ao n&pctoati nnogo ndŠJ« kot «o  napetosti v m&teri jelu* Griffith je iapeljal  okrog poim #Hptl5no obli :onrane i^*paJc*
 polju («llfca 5)«
Sltka kaž« takšno raapoko, pri č«mt «ta P inH al tt«p«tofftl. ix^cas«m |#f te J# bila c#lo tiiteat ko st« ? In B tlaSni aap«to«tit Mp«%#s% Y»4oll poba raspoka
 aap^tost ncjBtopa 9% rriiu rexpok«, «11
 selo bli*u tA« ln Grlffltb 5« določtl nsklonaki to% pok« @ ,    vsdolS kat«M naartopi najr^čja natmt napetost« Ko po«taa«jo n&tasa« napatostl t©čj« kot j# nttedl^mlami nmtrina tpdnost, in 5* so aa to iapolnjeni €aaarg«takl jl J# poal^dica slom« Pogoj pa }•« da »ora biti 8px9U«u •lastl&oa «mg 1|« nak««a lnf iiiitiaJUaalnasa raaftirjaaja alo- tstaka alt pa t«čja kot porršinska «amglja a« majaih
 L¦* j« naajttaztj« olastiSne energlje proporcioaal- proatomlni, to j« trat.ji potencl dolžlna rmspolDtt to-fel *o končno nako nejno, kritično dolžino raapoka (Orlffltb-«nro dolžino), kjer pravladuj« amanjianj« olaatičn« «n«rgija la m *ačn« raspok^ Siriti »aaa ad aaba. To fcrttl5no OT0 dolžino j« aogo5« izračuaeti iz raatršna trdnoati ia  «nargija« ?Cot kala^o ro^imi 1*11 ta dolžina t  1 do lo m, . TvorbA te sač*tn# ra*poka pjfadstavlja do- tašavo %a na5tan#k slou. ^jeno izhodlšča j« t
clb Bflpakah kristaln« strukture, kjer sa koscentrlrajo patoati tafco, da poatanajo večj* od ae4aol
.  /slikost teh napak pa J# pri hoaog#olh
 t je s& to potrebna teitiisa  7 teicxh primsrth J« «a tvorbo LsS#t
 cnerg-i J«, ici se po ^ekslu dorcja lat
pa I^hko ishe ja ia strižrilh aapetosti. 1 oziroa na
5«n Im In a tcra doloSen &sn 0te^t^ltr#« T feoliicor pa ir ^ristalni agrndbi dovolj Ycli)ce nspc^ke all ©fllablj«* »ta, o%add te ovir«i m& tvor^bo sai«tn# raapoke, tako d& taicoj ^iogod a«nad«n, hiter aloau lemM to»j lo^ttl 4ir« sl tvor^be s&spok« in & tm sloa^ tertik« «w»ri« f prri fMl prld« n^prcj do tvojrt>e Griffith^« re*pok«t v djpugl fa«i p«  ftiri
sl.M.

 torbe razpoke v le »ledlca draniii ia n&pek icr
 v
 mrofe (eltka 4)»    Prmri
 In
 m
 0 poisitlvno drsntno* Bama tfater j« x -     f  ( n ) pa ]« prrroicotn« bh psvaino »like* Pxwik «#  v »a«rl s * oai pTm»9ox«s»«r&9 sko*I v«a teriatsl         f  vel ostoli xy - p?oml Identični prika3«MB» iut 0llkl9
 «*!$ «n eloj atongnr« % ta na3in dobioo v krirtal-nl «r«ll lissta© oap^tosti a noraialal i nap« ^x   T x - tn y - «s«Tit fcakor tudi tetng«ncialn« n«p«t0*tl v ( X2 ) r^vnir.i ln   x -* ntri, Ha alllci pride to no st^ji^e do Israse nc ts nailiit 4» «« panrotn«
iakrivljo.  f'-sjrilo ma aor^ln« n&p*tosti «o
 hitro wumJSu o,)o.   V  veli e> <S& m  Hookov a ^Ucobu. dl H. Pelerlsji    #
 so deforrssclj*
pa J« aogoč po aftt&*
 f,
1«
 Vx)2l
 In
, X • •• r«»dalja a»d «to«i v dreni  st«vilof ^ t ^ ..• idealal  raatriai tetensti ld»cdn« kristaln# or«ie. f  f x ia M 3« upošt«waaa atoa&rna stralcturit dreaiae, lei «e odrala saao «« ujha* trt<toogtl y, $a«rgija draain« p« podsna s
Pri tea je pravtako upoit«vaQA otoii&naa •truktura  51«n v okl^paju po&a,j&
aaraih raTOin (w«rgl|# poloiaja)* f
 MMTl S * #0&*
V5----------r   W7Fr + stafl>)s—;-----— i/u/—


 ia

 A
 6) al«4«3 i*rsa t
 Ž X ¦
 »oremo tmj pMfanritl
, k&terc
oi aor#«o
 pa ee
 $&*ml!s:w eo
 n A #
 aa ta nečln, da vklju^lno v krist&X»
 n - iutl
 h * m A   lcot poaledUa
 na •liki
 !   !     I
J EESlffit
 V roanlci i>a
 več,
 po
ic dofciao zeradi t#ga luksjo •  atabilen, »a © < »
 ( % « a. X   )
 (mlikm
 vrocinost
 oil
 s
 8
 »o
 \ /2-
 sc n'©ki?tor<»
 , srobro, alato) .
 1).  doitler no nel#t# na orirc. DoUiika takine i>otA a^ra bitl
 blokov »# aore
ti ve^ «i porodnib Lg*&in» kl se sied seboj odbijajo, kar bl
v revnotcSnostaem etanju priv«dlo do t@gaf da bi •# t "..
!Cer pa aore striEne &ap«tQSt im-eti tt«ko določeao
 mor-?> sploli s*5eti drsen,)©, ae poaanoaca« trostt zvoka. 2ara4i svojo kinotlčne energije aorejo t
draaia« premagftti odfcojn« sil« In *e aliti v vačlcratn« dr»-nlnd, kl postanejo stffibilae. llniisalao nap«to»t t ^, ki
 X
napetoat X     T#5ja kot t« atinlaslao potr*ba*f pote^ je daa«. aožnost aaetanica Te5kr«tM draniae in a %m
 pa n«vatoo ««j# poamMsmlh tt0S6i4pJ.& blofco* mim*
 ki
T aedseboini rasdel ji k ž m^. X pridejo skupaj ia tr/orl jo pri t«a «tabilao raipoko ( sllta Sii). 7 mtmhilul roEpokl
 do mspcOi«. S to p* aor« at&Mlaa
poatati sopet acatabilna, t^ko dA obe vzdoliiii ploakvi prl- mpm|* ttolžliaa t©ke ra^poke aiore biti ca 5<x> -X   .
 in pov«čuj«^o nastttlo xmmp0k0 tato dolgo, da prldo tr orbe mmpsfcm* li^n dolžina je   lo^->\ t kar lahko prived*
 tf «*
do tvorb« S* mmmjmm icritiča* dolfcln* - Grifflthova
 krla
 'V  potl drsnln du « lo do loo ^ f potea n®wm»
 torej dla^nsij« krlatalov |MHtJi«i kot potr»tot
 'V
lcovati, dcj 110, teh ae3tlh aiaemo jiobenih aačetcih msp^c. B tea j* aogoče tudi rezložitl veino TpraSaaj« drobljtnja,
 3* t& »odel v«l javea SBao  K«r pa j# ttžko aateaatidao  Je predlošonl «od«l popolnoaa
S %m mm oM^lali prvo f aao krhktga slom -
 teltiiM do Slae sar#^#* Cteeaiti mmm         f opiaana t#oriJa &# v«lja s& laribki aloa aiaorfnih saovl9 tot je to pokftftal Swkal »a st^klm*
Primsni& mspolLftt ki j# odvlena od
 tega, k«r atonierai preaikl svori jo nestabilno
"blekcnr ( fr^alc •* Imdovi .lsvori ) la »# v kristatm  t dokler ne nelete na oviro - nastane  nlma nob«n«ga u3taka na isvor«,
nove atomsrne drsnlna v nastalo respoko in jo z&r»dl
 ac j# atomexoa raapoka >ov«aal« 40 alfcro#
§ t«B stno prlSli do pj
 emeojealh el«sti3nih laatnosti  , da s$ 0% r. je j asmdi *tmi9nJlh trira Jo
 j« predpogojt da s« dObl potratoa količiaa površloa^ce
<      - *-:-3L*%-
 k mo» povaročitl ločeaj* aatarij«. 1« a*rlt*v J« aopo«^ u,rotcrviti, g& j# loaai p$J«r sestsvljaa is drah *amf fet imasta drugLč«m ker&kfcfcr s oairoa aa pot«k hltrosti
1) f sačatni fasl nara^^a hitrost resSlrjsnJa od »«lo
hnth vrednostl jfejfitj »«lo počaai, n»to pa ˇe&ao
pri Seaer .je ta prlr»»t«k hitrosti o^laen predvs« od
 ta od hltrosti pov^čanja napeto«t;i.  I* t«ga aI+41*  lcmn« ratipok« y t«j fasJL ne
f) Kakor hitro pa $m hitroct razšlr^anja &lm* pribltin©
1i1%fq svojo laaicslaalfio Y3NNted9%* 8
all elestlčna #nergi,ja* Ta koa^a« hl-
I   ~  "\f—""—
s)
(Crlffithova^
 in
 od hitrosti zvoka-  ^hardin Je d«lal poskus« s rasnlsl st«kli, ki Jlli je ppe#%wlll in prt t«a iiVftSml hltrost na 75o do 22oo «/««c   r odrlBnoat 1 od vrste stekla.   .
ftloaa j* karakterlstidna laatcost krbkega ftloaa* Prvo 1#«»
 poal#dic« makfllaaln« atlmt aap«tostit la»t~
 $#IJ* la nnp#to»tne konie«, Itl
r«di u^linka unit, Dočla Izotrorija »aorfiuJh trdaih  da^e pr«dno«t aobsnlm aiUcro»ta>p«kia loooia mammm*  krist&lina t«l«s« la«ti raTalzuik« »a#rif k   mo
lotu*
 s ainiaalno povržlnsko «#Lgl|9* H«*xialjivo jat da m
Pri Ttdoani obMo#uitvi al^di primamX tloa  glavn« n*$*tostl. f 4«ltt Ax>Xtoaa tu Piret«, ki •# ˇIt« s drobljenj« po«a«on1h toHtat krawn> a
 t ici •#
 teorijo. Tudi aoji posicusi «
•1*6» opiBanla poJaToai, o njlh boa f^roril Ipmm^}« v
aplošao mmmm %or*i m*&U ^* »o &toa«ke •!!• vesi in  krlatala« mgi# a«ro<lLJn« m hi tro«t
ttiml nap«to*tiii^l pol^I. Is t««s pc. tudi sl^di, L* vplivfiti pri drobljenju Im alatju n« pot«k slooa A&orl retično aa <fer« nAčin«. 3pr«Mab# v hitrosti ra*iirjanj M«ote a t#k»turaial apr—tmbuiit ( laataaofiti a«jnih plosk«ir, ˇelikoat n& Ui orieotocija posea#zaih istt )• 1*
 pri saresah, kar |« »ogoč* x aehanično, termlčno ali $*
Prl %w M m dot&knil i# «a«$a pojava a& fc«t«*«ga  oposorll Crsau^* Oa jm opamoval, da pride pri drobljo-nju do «i3ije mltikteeomm (tok ******* 4* j# ta poj«v 7 sv#*i as
 IeI Jth aorejo s*rs«tt eleirtToni na pOTrSinl* Prl jih nlvojlh J« AoSnoat «»lsije v«5j» in j# potrobno dovajatl
 delo kot pov«5anj« neh<mog«itlh Mst ˇ krtsttJjol mrmšl
 aovlb povrSin, Pri %m aorttta biti  dra pogojat   «)
 b)
 biti vaaj dvftknt t«ko vellic«, kot j# širlne delcnranja m»<ta»l«lculamih ail snovlf Id. bi priredU »opet
 bi «¦ mral *lo« sa$«ti aa tiat«
 &&**§• nat«ua «towmit«v vollkost H»lekularn# reatri-M nap«to8tl ki j« «aaka §
L
*ap#to*t; loo do looo krat aeajša e€ ^^im* tiUMNt s*-»
Mm j* tor*j s* drobl j«nj« iare<Jn«sa pimtna* f
a) Y*Ilkc goatoto sare*, fel 4* $mi§m*, t«k»t» k«4ftr •#
pefcoattta poi j«
b)
 kl m bo ndte*   :
Gostota x*xm* i* mmm&&5m tudl s*
 X*čmt
do rasvojfinjft raskolnt raspok« ln €**mtat #
M in lMta pw« Staktoo veltkost »m aorm) prl drobl jenju pri-aatov&ti. I* tega p^. »l#dit d* aora biti r^aai** mtA prorro
wra pribli^u :• porpr^fasi «1 Ikosti
 at«
ln noro aeetal«
 od 1wp«ratum t«r od scunanj« in BOtpsaJ# oblik«
<* 22
maml m
•oe« tvrltv*. Pri t*a $* m Čotimo nltadrih «»«t«vnih  "IiImhI" Slttl&s«rjft, Klelc** Bomda ia  pod poa«bia«tl pogojl. lUnrno
 mjnm vx*ČL>om*lt id.
 ttporabiti V drobilni
5» dolofiiao uora« konstut«, tapnlm in
 poteat »omo določiti s«to ¦lnl»a!ao 4mlo &lo«Af iti
 i* aajbo: | tt5inkorit« saru#v m
4» •* alnlmrlno potrebno <Ulo drobljenja
 5» so v«i oatali fsirtorjl ostali
T« "aa^arttal** lara^f p« poatavlje mamdi
 koriatnih »ub*t«acf ki jih »»radi i»r#dno
 s nekoristaUUfti m ae^Mt r#nttbilno pridoblti oslron s ml«tj« pex*rojitl*
 m keoičbk
y*oj»#
 f rmm* tmmmitem vmSm Is Wl$mm {
 ter
nlkl^nosn«
 is 7«rdi5ta,
 »o biii prolskaai irsi vaorci^ K« ta aačia  aogoč« iav^sti določen« jtaključk« o krlstalnih Mjah la toobljl-rost. T na0ledn,}ih
.1
rita, 4© ftar»s»«roo ltikn jičara* Ruda iaa ntkolUto plaatcnrito ttk&ttsro, 1& 3# naatal* pri nadoa»lžaaju plasti
 do #95
 7 n^fcnterih prcdelih opwxuj«ao
 po aag^—ttUa Pal^ aaenotita i» mn^ilta narUpa  mtel mln«rel y v*6;J1 kolt^iat io to J« ptrlt*
 kl $• !¦ r«aoo f»mMtatt s
ln VTinana Wr 1»5 % pirit«,
 sl#d»tet
#,5?

F# kot r»0
1» toi
m
.--**-
aeinlh
 teža rzorca |#
 lRhko *kl«pali m preceJto«
 na
 prl droblj#»
 lahito
 is
 atkroskopo«
 ©,75
 . Dolno proh«j* v
 ilroic«
 do o,2 a*»
 ln
ool do #9f anu
 15 S epidat«*
 firw**ta, Xa jfi tolcit« ttr}
*• 86 «*
(^P^^PMI^^^^^i^BWJWIw     w|^^^^i^^fl^^^fr^^^^^>.    ^K^^hAS^^V      ^^P^v^l^^l^^lF^V     ¦^BP^^^^^^^^^^w^F  tF
CmO
m
t»i*
kot 1*0
 in
 obllke
lim škriljnroafcl. 7 aikroslcopsi«* pr«j>sx€ittt e$&gaM ftnoslt,
 plrit in sledare aftgM&itef b&Ikopirita  prtpsratu »o Mtstopaa« dtre stroxt\iret k-i s«  po
 tudi po aaač^nu aantopsaj*
Z«lo redko opaaujsiao popalno«^ oicrogls oolit*  »^atava. 7«činoaii ao vol oaliti a^radl tla^nlh »11
dobi rud& Tld«» Ikrlljftvoatl* Dollina oolitov j*
 SirUta fa o,2 aa. .irediua skoraj 3vih oolltor  i* •Id«rit«t okoli kat«#ga so  krogi iaaosita oo iti m n«laraait«f tako
 Poitg ool it<wr »urtopft ˇ pr#p«mtu t«dt  in
 bl
 1a a^pM^f f#j%                                       t
 (Ofi)                * 0,1
Op—Ifltoe t«U« jmt^msi aa trth r?> »ličklh |« dalm ˇ
raaja la
 * Saradl
 »matoati
 ne
 »Idsrlta
rlt la berit* Barit ce j«vlja v »raih i«t«cm sidoarit. Ppjt mra siderit« T&rira od o,X do porpretoo Tclikostjc oto^ ara. 3id*rlfc rttom t«dl t žlllcsli, kl so deb«l« do 2f o
 p* porpr«4no otl aa. Lot
 «xxak pr««ru »xn oiderita*
 mldmtttm
 aiderita, 3 ;C berita, o, 1 ,  5 . ^ por.  eJUtllSm t«i&, aerjoaii aa t«S raorclh
C5aO
 »trulttura aidtrita darobnoaraat«, «loj«vito«ti la s »ftlo tujih paria«  pr«o«jšao odporaosfc proti
» 4ai
 ln
Vtoroc pred«t«Yl5e detrltl^no magn«titno oksidno m»
11 teiiSini v cMULfcl 2©le*nlh hidroksidov, klorite s preho- itud1 tot kroalt
 nastop« v gotmstm ^^»gatu, rodkejo pm ˇ lcoapnfctnlh zrr.th in fnpi«atlli e porvpr^no irellkoatj© tai
 oaiaih zmlh Bi«-gn#tlte op&š^ao *tcl$»Lte  nastopa v drotath zvnth m povprečno vellkostjo ot
ˇih hidrolcaidor, J do 25 * »«rp»ntina in 2
lcalce^loa, opsl in sledovl
 trdote, ti« sJcapaJ pa
 prri fa»i pi^o«Jftno drolilv1iTo«t# Ic   pe s*
 precev1ine trdote  T*orca j#   ldči žcrilnti
^Oj                           2#%5

 tW9S 301
 BLAGA
7 »vojih msialcevah mm •toišal feloSitl natej fisi~ kalnlh Isstnoatl Ysorcevf fci so posrtdno ali neponrtflno r
 srnrifcosrbjo tn • pcnrršinasji dobljenih a droblj«nj«ai.  hoSmo pravilno vrednotitl delo drobl jenja, aosuo doloLl~
blagu, torej tiatt priraatek porr5inf ki mmtmm m Teor«tično gledauo b# sdmo dolo<51ti 4^lemi
nosti sptclfl&t* porrSin^ dro>>l|#n#ga bl©««, fcajti
 •crc in j#  t » 0»
 sreatoat, ki «1 jo «jr*i»o aaadaliti, diii«nal4&
 pcrrx€ia» ki slcne Mdisi na ftaik^lnlh lastnoatlh  bltg«, bodlff 1 n« irtctiettfeo ispeljanih iii
 prl
plina, ki »0 rje nd^or^iraT na
JBI m
4« «&
potrebam
konst uitaa »o toroj 9
prl
»o
jih
 sloai na
 4«
 sataa^aoart* Brmkllllmi $oakw*l ao
 bil#
 4» 30
 asrili «uuci« X« v «wjlb
 op#-
 1* 1ES -
 p«
 *•
 pridi. v
 9 o

 jili opait,ao
 todi d*> !»•
 ^ictod Je bil« v t«a, te
 opaall
 u
 vsorel
 1
 slede
 sa&cm&r #o skuprni sle&eči pogdjii 1) Wmw§lm •# iaračtmn s predpostavo, da so mi o3crogl9
S) K«r realn« ime tiiia^o otllkc lcrosle> aoarato l»vrLiti Iro-
 Ha&alje |# tr^ba upoštevati «p«eltl%^ t#id ^ f st piw tfj^o predpoBtavljaiao, da |e cfto^isna #€ Telikos
5# oasnoči&o litBiBO povrSlno oknogllh *r» s O^, pet«a  eplolne oblike t
 * » looa kg^ar La dofe&se a« ta stffB t
 *m
 ]< * Aoo •


7" tertvui jo pfwwalt»IJtir» por»aA»litv»* č# m aahaJajo v
y«l od € #e> 4 ¦
I M
o » " d2, m ta &n5ia
r
jf        4/
o,oc
dLl>
T
~/.
d/d)
tov J* ®m&mm +& »potoj« ia
 mj #•
B « 0 % i«|# prt ^^ * 0, oftlroM B « 0 ia 0 » loo jari
m oo. €fe* ti
b#v altt praktl&ao n# nartopata pri proo«ib al#t^« • tmm  « po«v^5al* poaornost cela vr«t« avtorj«v# ki so  ap«cifl&n« povriia« aa «voj aačln* & «voj  hot^l ae jtl ftftjfesi j prlklftdtn n«čiat fct f« fcl ob«a«
 ia  la
nih
f •aačbi 19) ju^topa odvod 1 « f (4)

 2 dT
,     <L*
ol1
C« gonjo enaSfco preofellkujaao
2.0
$•L*L mmmm doblj*ne vrednosti rsteviti t •aeSbo 19)
c)
prt tM dot>i»o i
0 .&5!
M
1-*)
Ui" r   ^1
-1
^
tiaili

d
 lcondno

—  { M   ¦ °^
 določa spae   f«nrcšizi*»
 ua« M*ts
iategrala. ln te način J*  a*J« M «a5W 19)
 pri iL®mji in spodnji  pet 1 n 99,9 % Ift
 1» om&rn*
40D T    '
ap«cifldao
 /        t
 ol
t     ¦ e.   ¦ d±
d'
l
t
¦ at -
t* ^t
Sats !• ta
ae»t |« dovolj,  Le updltmwd pnriii
V»« aoa»danj» «nečb# d&Jo dorol J todne tistili ««jalnih aacliiah, kjer Mto t
ZH)
 alučaj nastopi prl rodah
lo fO0GM^»v dočia dobl« pri pr*aogih v»čferat lo *«* Od«topauja s«a upoit^nratl aa t« nafila, da mr •oaibd 22)  integriral u p<mihtwitw odselco ia dobl j«M
 Jt **
aie&ii
. T ta mmm soraa »načbo 22)
-t ,-t'M t   t
• X
krivul j«t
 dobi« m
 funkcljot idL J« dkflnlmna s
 aobi *e a > 1
 obllkot
 kot
¦  ov
2« n < 1 mmm dobit i M funtotj* pa ttpore&lao
 i*m*#. & $mmLm
 e *• tP dt
t
/ t» M
30)
 tudi v
 delu.  L uporabo a^op^oiae - fuBkciJe pa
 »a«o vreduosti tiat^h posžciisov,  ki eo bili važiii
 j« lo nekoliko pod aataačiioat jo popol^nga r«č«ajL
aato»ti, icer j© naj^aaatsva^jo alevao s&#Lsij# aplicireti
 ^eie^« pri
 # pri      4l
aira jo aa pdrmeab-Ujiaa &i*
 Im aa doXoc«vanj« ap^a«. pavržla
liko ncmjii posen, itexf je ajsn^ dal-vno abaa$4@ asiej«Lto po BIB 1171 iM f# BIl #li8 m ^podajo s#j« si^u^toatl 0,06 »n roaa o#o% sca .  3flv«da ni dova.L j, da noriiiraeio a*uK> stavek
 to
fx aorau&o pomatl lc^turje, ki v^llva^o aa «L«&$
tv:-
cat način gifcanja aita, i*d»l&Ta sr*l* »lta*
Aaaliaa sn s optifinJ.nl aeritvaai $m «ilM —to4a»  da • pmo^Jo optičnega atkronkopa in *Xektxon*fc«e*
 i o srnt do Y«Xikostl lo ^ # H*t»da |t mo*U*  od B$miLiia# teže iii J» Mio imt«a5iutt ˇ toliitor |# bilo  »adostao število mrn in mmm mžm plo&dat* »U
ivaraata. K*r ppi
nalao, *# caatra to m po«akljiwst optiča# a«tod»«    Zrna
|# JMHMi t#n4TK>0» dft sairMMj« najbol j atebiino X«gof to
 suo ob« najv^čji dim*a*ijl. %»te4i Je sa tahnt^i^
 MOgo tiporablja »aradi nj«o« nataa&aoati. 0 itcrrilu ta ki jth i»m pri t«t i»»riti» dofeiao ˇ litoretorl |n»
 od 200 do 3ooo-
 dajo analiso 4t«nrila sn} diils aam
 p«
 s itpodt«YAXiJm eblik« m Md
Hajbolj prjMm matoda sa določanje »n^tosti pod jalnia obnočj»a ait ,J« sodimantacljaica enaiisie.  U-t« a*  aftlsl a prarilm Delahaj« predvaea pri aLijhniii  , kl
 osoort «#di««nt«el3slc« w&iiM# «0
pre*r«*sa l^nMft, Hahn la 1««$* FroblaaatJUsa
»kih anftllR Jc ˇ tmt da Y#X3a 8to*fetwr snte& i*v I# pri^erao dlsp«r»ijeko aredstro in ptptlaftto** ^ajbolj ra«-šlrjetts j* m«toda po misiiim (pipetna metoda) r tr«h ličalh iiv«<Ib«3i*
I* •ksp#rl»«Lit&la« prftka« pomar«), & dobt -o a
 /u   p«
»adcnrol jive. Pri !• v«čjlh mroatostih p* «o resulteti slabit  preidaao 1» l«iaarn«gm v turbuleiitno območ j#* Do od«vaaj« «p#oiti6nili jwršln pa |« drug probl
tter« g#oa»trij«to «11 suaatojo površiao 1b p« notranjo potr« Ilno kot rezidtajato vaeh kapilar. ^p»oifi&ia pwrtia« •• m* mte n* «aoto volusm« all p« t#l«f ia xuut kar»kt«rl»l» w a««protju * anali»o *raatoetit finoto mIe« snovi » ealm »*-
&a*t ker laaoo raslifoi« krit^rij« $&W&mm$** V«ndar aiti «&a Mtoda od dotftdaj aa&aih ni ekaaktna %m si iaoraao biti
aa jams, da imi dobiao abaolutnih Tr«<lno8tit aspak 1«
Relativae vrednostl tudi ^dostuj«jo M »»i«kflnr&laih problesaov po«ebao kitdar se striktao
priiscipe,
> podal iačrpno snEliao vaoh Mtod določ«r«nja in ae xamdl tega na bl spuš5al v ponovno opi«oTaaJ#, Pri droblj«nju nas m »enia« porrSlna port aapak iaM aoro aastala porr&iaa tet po»l«diea drobljenja, to J# tudi
42«*
 , ki •• J# upirala
 soanl postopki dolač^pnjat pf*rriin ki na MrjmJ* ?«ra«abiliiO9tt so metode TUeine-Ja, T*a te
ffia pMlagi Pois#uillorv«ga *akon& m ImJLmsbo pr«t*fca--aje V cillndričnih ##rA9 j« poatavil najprej aoat Md permeabllnoatjo, poroanoatjo in povrSlna, kat«ro neto Caracn 1# nadalje rasvli. la teh «&a€Mli ttoelj* t\idi  in
•redajo prosto pot plinsk« Mol*)cule (of l ^   pri 76© Tarr ) 9  Poiaeulllavo pretafcrtnje ˇ pr*t&k&n,Je po
kl J* wato difuati^i. Bo podatkih ^rl^drlobm j« to pri porriinl 0 * #ooo ca2/^. iteteflA J* pmrtak*
 xa «%m$j« lcapilarno difusije, katero so iCuadt ta  prllngodllt u poroaa« sa9tl stapM «  /jrnell in er«QMQtt •& na podl««i itslii«r  aikroskopo-ai doloSili korokturn« Tr«4Mstl sa Bleia«
aetode, kst«r« J* Wmw iteiiil ˇ oblifcl
tur« Je t aaogo4S#a orrg«l ^ielard, Id. trdl, da •#
fcorekturarst »aoo poY«2af a« p« nn|lib
čeprav sloa* oa popoliaoaa dro&a&iih %mml $%M tot
 tudl «at«m«tične aetoč* •
doa upora^iti sa preraSunavaiiJ« sp#cifičnih površla. I#t mm Tideli up^reblj&jo aat«aatiin# iaetode m*t#*% sa osnor«. Zs.
 , ki altde l^ - »<5konu s^ r^znl artwjl kot
 * Utat« ln Wm±4mB^mmm natravili  prt čsaer so B^ih integracljske aej« pr«««3
 1 i& nima  ms&b in t ki j* pmtako n#odari»&a od
muma la n|^w diasram, s kat«ri?i ,j# lahko liiui poljubiso lomljenih pratis«
Za em^tosti, ki sleNje log? rltaičnl noraalni
speoifičnih površlo; prsnr t^ka pm ž+-?ltmzl*v mm
Hateoha, Ghodeja, P«ter««aa,  Walk«y« in
S# n«ic©j o f&ktorjm oblikat  f?alther je ugotovil, da faktor obli ;• odvieen od zrnatof?tlf iočlm po«tevlj«  konstane« f&ktorja pri procsaih dx*9bij«4a*  na podlaei elektronsko optičnib »«tod da j0 fektor neodvisen od »rtintcMBti in <l& m aed al«tj«a re,1 ne mm$m* ^eredi tega eo opti&io določeni faktorji vtote dan^» a«kako staftdardnl, v okviru katcrih o«tale ^rednostl* fn? »aradi t«ga natn Bdn»r, da !• boij#
 »i porršinaal,
 preoej dsleč od t«ga9 da bi  e 2 kakinla foktor^ia oblik«. ga j« teJL^#f da ga m upoštevaao** •
 kl Jo J#
nib snov#h, kot so
*p«cifi5n# povrSln*,  določene po treh metodeh.  v
Thiogutt                           1.72o                  1.8J5
 Tidiao J# B»at«ati6o« a^toaa, ˇ kollkor  Isvedeu«, popoinaaa MtandM sa  tudi ˇ svoj«^ delu  ssti j#
posi dolo^iti falctor ofclike, »ea s« upošterel. T T«#b prlaarih in pr«^m»i prl prlm«r3aT«li t«^ vaorc«v, p«
-45-
 rmmm
Karttnsora derioicija trdot« provi, da ;$# !»¦*$* • kafceria se neka ?nov upira r«»enju s drugia tsiis 25* dtiL*č*aj« trdot* obstojajo ra«»« jH>»ktt* 9 lcroglico (Brinell), po*ku*
itd. * ?«žsv« pa tmataxiejot 5* hodemo doloSlti
o*iroaa «p0MtaMt s« «I«t j«, icer Je ta lsatnoot o&rlm* od
c«le vrst« »unftoJlb fsktorjev in lsstnosti pr«i«kaa«
to )« trdotft »sao en« lw#& kowponfmt, ki
roat, j# «#lo t#ito n^ jti dirc^ctiio 3t«ko
oa, ker Telja prpr? f^i«r%ej i# *a tactote ssori.
T oblčajneai t«hnl6ncra israso»lovju govortao o krhkih •a<nr«b takrat, lcadar pri ulmm le nnlo, all pe »ploh iaao plajstlčaih 4mLmrnmt$ m alomljenfta mestu. Isra» aatorijaM •« nctnašo torej izklju^no wm isfiled loan«
 o ˇ»roklh ttičoaar m vov*.
Prt fcrtik«i xlom9 ki 3$ poolftdiea nuteaaih »ilf  aledeči TpIiTi, Jtl «o »«lo veini t
 §
2) t^ciperatura aed obr*etonitvljo i
Z mmmjlmk obr^«nttraal ia ts dlmenaij elem*ntftt  » teori jo #lastično«tt doloSiti nftpetostno fftanj« 1 Jubn* točke t obr»iwij»n— t«l«u. K&petojetno atonj«
 3   ?6 ^cS.
 sa#xmi v prottfcoru* I aotararliil krogi nap^tostl, J* ao- to sfcanj* pr^gi#Oao prtksseti« fap#toGti fiemetraao tafc »otranje sil©t iti jih mor& aatcrij^ proiscvajati la ao mfiri.*
 snovi nn i0lo6@n.m Mstm*
 m večj© od »gor^j oatnjdiiih nap*tostl9  * tndi aloa; Y koii or
 TJpomost
tor«j eoaka »<mwjl «111 deformaclje na ©noto ploskv«,  mr pe i# r&vuo naEj^ratoa wam& $vmmš* ftilo« V  s titt p« meiad lašiti kLilavost aairom drobl jivost «noirit
 teiko defijairsti drobljxvoatt  fuakcij tudi funiccija trdlot«.  5# pri  poat»iiao na c«lo vrste koablnacij, 3d 3K>rojo jjt
 nastopiti im na vz^ato aparatur, s koter^ai t* aeter tei#diWf pot«a je re*«aljlTOt od kod toliko trn&m dol ^suju drobljlvoeti -U ajenl ddtinlaiji s «aia »asti« 3Wtaetroi, Bi»iop«|Mu>c« Md trdoto I:  drobljivostjo ueke Tif  je poaebno vitea takret, Ita4ajr lns aaov zelo viaoko tr-
 mm »ku^al či^ boi j icai^&lct^rlair^ti preiekranih vsorodvt pr^iveea s&radi n,]ea6^a vpliva tiko črohl $m$mt **m mi
 pa «ea posicužel  na probl« drobl jivaati. f ta a^aoo s«i raziafccl
 « Er: ttollovo in LacfcwelXovo metod»»  mm ind©k» drobljlvosti, upomofit napr&a aju in pssaš&al* poaaaeasalh ara pri stia^inju. (fx«t
ko
 velja
aaprarvo, uo aoremo p* govoriti o m#ld jaareTOi konatanti •'drobl jivooti* * Vai^dar aoroa^ ia <k»bl jenlh result&tov riti *elc dci^re siiU.jučlc0f kt iutgo tudi aplo&r.o  Y aek^tcrib vprai&njifc (n. pr# »el«ktivnost  v r«Apravi "ta>blj«fij« kot
K*r so številni pockuai pokeaali,
 vai po«kusi. iavrdlti

Zraatost
m                  ' .   :      <   91
 «tt
«¦» l#+

d^oiridM ldeelzui povrilact t«ga mm j# 77o oaf^/f« p«P»
 bilo a amoeoit#vllai 1, tudi aojiai
 pri t«n tvori jo ««tm
 , Tudi
XAd»ka <irobljirosti J# icrooi«ntt ici ga Janjt« «p^3ifiČiH» potot pr#d poekuMA droblj«»4* la po
 v allnu.
ato *t«Yilo» fc. na« pove sa kollico m 3« pov*^alm
T**xxih yaor«ih *akl jučitl m njih sposobnoet ai^tja n«
 a svojiBii po«kuei
«**#
 Mtt. pm&fttel potfcrat ter $
til sejftlnlia ehgIIs^^i, ker neprsnrUno 8t|nmj# papo nooa
 * 2a iaraJunavar^e specifičnih površin la
 ¦¦¦        .       ¦   -
 ae^ln.h analis
 am k$a%T®lim% Im koriglral anallio. Fri rseh poaintfiih s«a določil ea^o iderliAlraao
 ker faktor oblike ta'^o in tako  Io4i^ksft drobl jivosti* kl jc •a^k  ia
 o,      s
 4» s« raktor oblikt m& <3broblj#-
 pri


 rekla po W1M 418S, Vkljujb taott, da oejaaje pxi 4om^,
nife
 atnltatar (el. If) «
3679
 S 6 7 S 9
10
f
 ltdat
jl amsjKTedelcici pod&3«a resultat*
 aaail* mm vse vaoi««- Vae  in so
tib aerit«v.
Graaulacija
Oolit-rttda
5~%
t ~ 2
 -##5
22,9
ot o •*
 drobl Jl
 Ciderlt  olit^ruda
 12ao
 lnd*lw« OrobljivoaUf je »elo smalaira in m nore zalo dobro railoftlti « lcri«t&ino cih vzorc#v in mikroskopsiio pr#lskavo, Kot vidia^ ist
 f oolitna rud&9 s&&irtl% in
nalno t                                       j
 j                                       ¦ la Q •
ni Blično kot AI • ia 0 - *tel v koruiidu. 7 preia^anea
cita in kr««»a. ?*šj* u&& in lujaicusta atruktura m 1»J# drobljenje, v»&4 do vfclifcoati po^aaeamih el©m«atov,
 je
 Vedno je d#I ^1«m maaanjam m man^ar.oia, kclcij«
*-¦¦                                                                                                                                                                                                                                                          .....n
ia
 v
ki. J« nsstaJL di r*toistall»aciJo km prv#ga* Bemmjlmj« tii»
 , ali
 po lndekstt Oroteljivasti uvrstila m
*elo Iftiiko do veli^osti oolita, potoa pe se odpi»r proti
 #nadMa pove5&. Ooliti so mm^l  **lo odjporai JUi a<& ttiio drobe« Xo goče celo kuristjao i&rablti m aelekt^vao
tu«o»* Pe ~ ln 0 - stoai eo i^sporojeai tako, La tvorijo
 t    Bayda pu
 »t jo zm a»l aa
 In matfi#ritH inajo irečja sm»  Le-ta, sku^iiO ft
 kat m@41aš4f drobl jlv vaoroc*
 »li
 Skvil&vootl*
ljivosti a trdot^, k:
j  dobljtn®
 /
oolitni.
 temtmvih-
 bebittirau 'V
 "fclli
 po
 v»i
 po
 in
 ^ poalcnsa po 3rin«llu tn
merimm n&
Kct; vidino 1% r^.z^radclai.cet
 iti
trdoto
 trdoto la &robl,Uvo3t:ios da
iaolirati poiii»@sm# krlst-le ln cjihovo trdoto pri :erj-tl % €^ytjlv0tt4#t treti kot c^loto in upa5tevatl trdoto
7 %m priaeru pa vsekako* obsto ja a$»&a$bojn* av«wi m#d t$te* to in drobljivoatjo.
Prosto
 o  dobiti tn4l prl
Bd drobl j*n ju v#l jih kollčln prid« Y«dno do t«s»t 4a M .i po<J€>vl m«brid«Ja9 k«r se sil« dTOblj«m4* a#
Pri prostfca drobljdnju pr6i«v^i^» »ile na
MTZtP
i, i fcesai poaidMii |« MgD^« tadl lodir«ktao
 ^ntffithovib     p
 žal pe J#
resultat« eplictrr.ti ma lcduBtrljsko tootit Jen3#t i^m **
(* isj«o val^nih mlinov in mtoirtih mlliior s r^llico hl-
2» do 3o kxat več en«rgl4et tet to
? srojih poeJnwlh
 mato stlsk»I ˇ hldravliČBi »tlalcmlftiet, ki  tlake do 5o ton« f a&ogDi pria«rlh **
 lnimL mmkmi mo&&* ugotOTiti t ˇ kaktol awrl
 fn probl« Js pe«eteo T«tei part laboratorijrtciH aodelih, kl jih hodmo ksm*|* aplicirRti na
Pri mo&lnih nakonih najv#5to»t op#rl3n08O s
 »«rtlo    A^/t^  » čoscnmo aartlo
In »«rilo sa allo   K
m #Alao ] # me sIomo« «ifl«r»lnlh m, ia
potrob^n tlak «a - to anakt
«
 PMvtako vormo potrebno def omacljeico delo ( to
m> 96 **
 ki j« potr«ba## 4« te l kp  anori mIks drtfclti) isramiti kMt «l#41t
A-
 w' * w
 pokiti»\i» te j« grwiul«cil»km Jcr.vulja •
 *ti«!csao oairo«« bolJe r^#no tls^iae tra «m^ kt
 da »o tttdi «rn«to«ti po
 u  A #    I*
 A •
 »»Setnlh »mstoatl* To J* pa v  kt prtnri* 4a

 kocicice «trwtlco 1 ca aajproj 8  c*f nato ii^ d*le*v « sl9Nmtoc koeklc so wnjjitt#t «dao m poloviao,
 * Stranloa
 drofcilnifc
0703     0,05             0/15               0/^t
ZRNATOST    (mm)
1,2     2        4
klca
 n* pr. ao iacwrtaico 1 em* Pri
 s 2»
 na 8
 ta naStn dotilaio greamlacijsko porrzdelltev, k   Jo «uje krlvulja P2;^ot ft^Lm ia alike,  je rszlika med kriruljema, tn *#?#L* tudi a*d oboeaa povr51naaa, precejSna. R»*mljivo j«y da pot«kajo prnlctičai poakusl 'Irobljenja i« boij n©\j^odno, kot to prikezuj« kriviaja p,» ti Je rezultat troMlenjs 2o zrn siderita Is T&reS«t ketorih sačetn© vell-kost I« bila 1 cm («kvlvclentna velifcoat odpartln« eita). Ha»-4alja obeh krivul j j« direictno aerilo sa n«popolnost aih procesov drobljenja iiapraa idealno aa.iiSljaniai ptroo T14tM torej, da oe s\irofvinn prl drobljenju 2 udarci ell njesi drugače obnaSaJo in alede druglm z&konom^ tot p« tiSno dbrobljenje, aa podla^l lcatarega so postavlli cto^« poteae Rlttlnger, Clok la delno tudi Band*
Ift bl hotel na tea aastu podrobne|# raapjTCTlJatl o hipotaseh, o katerih |# Mlo naplaaMfft i« pwred la vkljub twn 1« vedno ne ˇ«•©, ali apl b katara dril. Tkljub obiltci laboratorijskih podetkov Se vedno ae moreao datl dokon5«a  kako m %o n«ka acev obna*el« pri
Ve&ina obstoječlb «?•» Md anergljo iii »rnatoati krhkega aaterl jala ishaja 1» «a«sft a«a«ga kl ga mortno matoaatično definirati kot sledi:
jr
\          kj«r J0 d.S *• la^lnltagiiaalna spTts&tttifctt energijef
nato«t ta 0 •• konstanta, d x *• infiniteaiaalna ˇelikoatl %m in n #« konstanta.
Goraja •naSba p®?#, da
 ki jt potx*baA
 povmročl aajhao sp**a«bo s»Et$*tl9 proporeionalna *prm*m-%t aroatosti in obr* tno pzopozeioaalaa «n*toati blaga, kl
 1867 j# Rittin^er predpoat*vilt
šttj* srnatoati po^ka •nergi J«, k   j# proporciomiliia  povriiatt B*pmv »a to ni litl fii.kelnt  hipottmo aoreao «at#metično lsr&sitl kot
 ma
I ** koiutant* ia O^ t#r O^ »t? s&$#tni tn končnl povrftini (sp#clfi^i)t x^ i» a^ ... končna in sa5«tne snatest* Gomjo mmSbo iomo tudi doblti «
 2*
 -a
tmtm 1835 $m Kiak pr»dloIU stojo teorijo ki prnvi, Vftrošajo #kriTelentA« količine energii# ©kvivalenta«
 r
~ 6o <••»
Sros«,  Llaa«rl«y in E»l »o dokaftikll, 4* gerjeva eaačba uporabna *a bolj debele sn*f Walk«r la pa &oktf2ti;J#tat d& sit&t tvojfca s*lo drobnih
 torin in nl«t ju Ktckoreau »akonu* Prt  pa I* nob«ne od ob«h hlpotei ntaa sploin«
 |# Bood predlsgal svojo deflniclio, ki jo
ˇrednoat 1,5
0                               lf
Po Hittingtrju Iil rarsll tor#j dobitl ˇ
 povrSlnmt delo drobljen,i*n prtalco pa dobla pri srojlh poakusib vedno proti ftbsol krivuljo. T*9»tiČBO potrtbtto d«l    »« drobljen.je j#» kot I« tnrodoaa oaenil, določll 3j»k«l m 1o~* do
to |# I lg ca dela wtrarl looo do lo.oco ea2 porrfiin« y
 ttilg «. Fri
 (drop wlght laethod) pa J« bila doblj«na rr*dwMrt
St
17t56 «r na t kgea. Pri aojih posViasih sem dobtl m* pt. m h«aatlt Camjaa (gl»j nejilddaj« po&lavj«) $ oa2 površiiut s« 1 kgoa d«la, kar poa«ai» d« «• sasao o,5 f vlož«n«6» r#lctao porabi m porečanj* porržio. S t«a pa je donrolj
(I) 2ar©di pflMrjftV« podcjsa vr^dnoeti c * c - •
dofcasano, da j# fc«or#ti6aa bas*
 hlpot©« poke*uje;Jo tudi f fct so blli napranrljeni a& pottttii
 mltm
 m pomkxmm. & pwilnw« emm uporabljal tociclo«  vmmm «&gfi«tlt& DaaJ«&f l»«aatit« Dajt
 , «iderit* Vm&š 1m ft«aoilt« Klčavo, Koekle« s+ bil« naprarlj«a« Y <treh ˇelikoBttb • al^dadiml lx m 14,8 • 14*9 oa    in l^ ¦ %f 7 * 4,9 w ; to ja t ao paroporclonalnoatjo A*   3»o9* La poakue« J« bilo aapiwlj#* nlh po lo koelc et lcat«r« i« uto obreaenj^Tal t bidr«r »tiflfcainiel do portišltv«. Pri t^ pocktnlh |# ogotov d« »o produkti drobl.ien.i« rsed seboj g#oaetrlj8ko po4obal9 v koltlcor n« «po*t«r*«o n««tallh praifcor. & porufiit«wr «o bil« prl po*aa©aaib ˇsorcih potrebne siedeSe obrdaenitv*
II. ^ « 4f $
i«aoxtt                              2?6o   kp                          ^t   kp
Hi giiraje tsbele vldliao, ia »o obp«a©nitv«
kocldLc t l$tm li^daotsojn«« E&3BitšP$tt» lcot; je vlh stranic to j« A « 3«o9. 2exdai.va j* tudi u^otoviter, dA sl «11« ki eo potrebne «a *loa fcockie, aled« v lst« m r«dnf Jcot s« iaan p?i doeed^n^ih r^stiskeveh Indoksa Tostt ln trdote p^ ^rinellu oairoaa Hacksmliu.
TJVodosia se« postcvll ts^it«rf ki iavira 1* »atonor, da si aora^o %itl adrobljeni dclci t
 X , oairoma njihonr« povr^in« v ra^crJu 1/A . di fcega ««a sdroblj<mi Mt«xl|al rseh kookic sdroiil t «h 1» vzorte tn naprsvil »ejolno «nsli»o na atandartelli sitih po BIH - nosaah. Ktr 4« natančnoat ««janja biatvea 6ltMOt ppl rasislcmrl, s«& T«s)to sejalao anallto a&pravll trlfcrat la ftritwti3no sredlno amfitral kot pra^ilen rciultat, V a«l«A»
 podajaa dobljeoe Yr#4ao0%i s« pr«8«nrek ˇ
tort
 0#v#k    ^    oditotUb
5»«     ?».•   -        53.2   *       48,«   *        64,5 -
3,«     5o.5   -       **»3   -        32,5   -        46,2   -      66,3-
1,»     16,8   53,7   23,6   7»,S   18,2   56,5   »,3 75,5   38,6 -
 8,2   25,»   14,5   45,o     %3   3e,9   15,5 46,2   19,5
 4.1   12,3     9*3   »»*    4,5   14,6     8»? 26,3    4,2 13,5
1.2     3,6     2,2     7,1     o,3     1.7     3,5 lo,2    1.3   3.»
7r*ditMtl, kl |iž» doblao is goznj« tabsl« la amammm
 diagraa —$s|jft*
 ki
p* pam#ai» 4m m
delcl, fei Jih dobl .o s
t ki
dajo
 ordinataa, Je približno koaatcjatno in suis
 d« m *xnQ, k   doaei« i»I#im§ aaicslaalao
 Zaalaivo je cudit de ai pr^aevfcl na »itih stftte po  vr«to«a redu, kot ga dobtiao pri do»«4anjlh rcstslunra ˇsor«o s niLjvačjim lnd*k»o« Lrobljiroati, ina največji <xl-«tot«k $g***viai la obrataoo.
T ko.ifcor drši nsša aodelna teorijs, ei aorajo biti novo nastale površiae v laedeebojnen raaaer^u 1/A   * GrafiS no dobl jene povrlta« vseh vsorcev so to predpootevico prev-tako potrdile; edina rcslika Je nastala pcri šaaozitut
 kot pa porršlae aagnotita, ^oslednja raapredelaioa pri- rrednosti a@t# nastalih idealiairanih porešiii
in velikiB kockic po stiakaojtt v hidrevlični stiskalnici.
H^aatit    3iderit    Oolit.ruda
velike
Odpcmost
•aalogijt » •lektrotehniko, vendar selo dobro lastnost mt«ij«9 ki Jo hofiemo adrobiti in ki s@ tej oeiibi mm$0 oblike upira.  Za točnejčo rt^zla^ tega poj«r«, morsia ponovno pos#Bi v str»alcttti?o feEfikih siicjvl*
Kot Je znano, 90 vsc krtike onov - bodisi h@mg®n# eli pa heterog«ic. Tri lca pa aioramo raslikovati dve vr«ti 9t*» nja n. pr. čisti tsag&ttit |e homogjen • stali&Ča onifar»no8ti
 , toda
noetl in—minlh fcrir&alov. $m*6* m
 **mtommmtmmš. **&& m rrtrit IHm krlsfcaln*  &   tiiift      f     i
 "fcrd
 mlam

 odiltmti »tjfnlctuge snorl* ak^pao s
f?fALN/
 *
 proti drota j«iJiu či«
 pr«tii»t to $m $1« hltrej« narafite po^eilaft efe pog—-
 povrfiin« osItom veliko odpamogtl proti
 m

 o
 b)
 all »a*lJiro jet da bo m droblj«j# l«-tA pototto« šm
 p* too aesMSi. #a Aiagraom se to
Im t*ga vidiao, da
droblj«nju, ndpornoat pTOti <5robl3«r Ja M bilc tm*| definl- m % m/c» » §• nm ord* nato diagrcaui  povriln« ˇ
kp« f^ • Bi dofcljenih vr^dnoatl lil aogli aaixwit
 # klnet Jc   drobljenja, 0 •©l«ktivnosti diob-
 in 9 makroatrvdkturi  v hldrftrll5a
in prlra«t«k »pocifi6a«
nal po pr nelplh proatcga toofeljenja, to j«f Ittef
 msm m orirajo Md seboj ia I^aao ie opl^no pro- * Pri poaaaidgalh poskuslh s«s p^l^gtMMi por#dal «ilo, da fci aa t* malin dobil ˇ#§ tdHe m diagp«« odpo»o«ti
T
 bi
no doi gotraja* tn »nradteo labortitorijtlco d*lo, 9ouitrmsv ta.  dobl$mm
t<» bi drarliSne atisltslnlc« bl t#oretUao »orall itpoit#ratl tudi difinmaci^o bata.
********           pi»kin««i2p
 m
IMNUI
382
48
•7
m
Oolitaa

5#
1*7 53*
3»
m
altki 1S.
čim fcolj j# stsrn aGlclon prealce oairoac fcrlvul je tem Eslj* •« dr*V  Ysor*e, saj s Mlstirno arJUa d*lom
kl
 ne
10 -1D0 90 80 70 60
.     50
i
a_
"L 40 30 10
10
0         1
 drobljexija.
a      9    io-io"
-Z
A.Ab.
teoblj«nj« ?m
 hitro In  ooliti (MnroboJ«dt potmt
 Is
 ain«relnih
odpornost prot:  drobl j«nju (kp «/ma>y   ki   mh por«
kp s dela potrebu <¦¦&» da *# spoclfična porrSina pov#S* u  fcatore resiskujea t stoj«& delu
 !•** kp
 nada
 il Jbol jSi
 2*29$
 po  n
*f^*
Oollta* xuda
5a»*»lt
2.21
2.5*
9,491 1.265
«»•255
•1».5
81«'$ * 75.5 •
38.0 •
aa-5
 o»iroao Rockvelltt la
 lndeto droblilvootl
. dobljenl po
 rtnličpib aetodah a» aklcd^io in
 * če
1 jenjt
 !cock:U»
mepor«dj« In iato »akonitost^ Saatraa »a
 Jj» s teal aatodaal rapoi* TOafireJ laboretorijs^o obnaaanje sa<nrl prl drobljenju« predvaca pa jagSgost f imtga cirobljenjftv    1 ttpoStevonjea Bondavil* dlngrsaov pa
 pracej oat«n5&o di enaionlroiij« drcfciinib naprar. Kft? Jt drobl^ivost oalroas nj«na j^ecipročna vrednoat,  prfcti drobljenju glfirrio m«riXo aia n&mtmšk aovih povT5lnt aof^d 110 podlngi teb podtstkor nBprnviti tadt o klnetilcl drabljonjft. čaaarna oavienoet naatciiica porršin bo TB^Jcekor ˇ v»9i&l «r«mi s »goraj cntec jeni^I
 Kckitnt p» J# B^ihove »•daebojn« odYiano«t tn k*kft  ac ln«m funtocij# klnetike alina, pa boa prlkasal
2a aftključe!< tege poglevja pa j* potrebno la«# 9 lintami odvianosti aed pcve^anj^a povriln« iii djov»-Jeno tnergljo.  I« %• pr#pro»t» o*ri«co«ti bi lahko akl«p«ll dft «# aogod* s* Arobl3«n3# dovaJaM energij« «pr«a«nl ˇ po* rrAUosko «a«rgijo potoa enoatevaesa proceaa. Preoica lahko tu4l aaiBa^uj«, da celotai proces sloni aa relativno »tirriiih poatopkih. Tod^ |# pomiallao saaci ne
 reapok:*, 11 dejanako afejstOjpajo Jtadar drobi 10 plast
 m mmmtmm mBim ˇ
 da   •!!•,    ki pri tea nrstapejo   ntao niti  citi «nak»n»rn« poraadaljene, «^1 «0 fcoooentrl- na nekatarih Strle^lh to-3keJi* Ve<5ina *&«vglj# m  ˇ t#pl#t# in Xe d«l ˇ povržinako enarsijo, Kato  st,ari«2o ln pro«a« •« pononr^. V»dno »oraao i ^tt pr#d oč~  da |« «n«r&i jat ki j# potrebna 3^ uaatajiak: l
T takl plasti 5o 4o looo tatt *«LJaf kakor 3© teoratltao potr*bno, kt $* iMm&mam ii «a#rglje Y«*«*•• atvu, ds •# mm o,l do 1,5 $ ctlotn« dorajaa*
 n5a,5no iii verjctaoo *elo
gijo la porrfttao, |« e^ayir1mTrt»Tno Mim^ da bovo
 dejansko namila * <torajaao
 ic praktično ltnesrno. Tttdl prl krosličnea alinu,  oprcrvita s M9talil ptmml trka, »tiskanj«, in obrlbn, Je noro naetala povrilna i# v«dno ˇ precej ilro« kea obaoSju proporcionalna dorodenl                  S
 kockic* obdalonih vsarMV, m bo4a 1^-ti jarl  «tl«kanju m^«w mxl#t#lt. V«liko«t osatalih c«v j# o<!hri«ne od prlti8k pri
četni pritlsk, pri k«t»«a •« drobljtcj« sadn«, pa m »inja M prU^ra do prlmera, ter Je pM#r«w odvisea od atruktomih aiebo«ti preiak&acga T»orca. 2«četQO p«r odo  mspor v vaorcu lchko i>rl^erjeao s ˇerllnimi  r«alooljasl. Kakor J# pok^tal Xnin ln njeg^rvl «***  a« raapolca »«a«ijajo fttrltl počaai, dokler ne poataM količina anergija, k   dot«ke t reapoko U nepatoetuag*
 kakor |« delo, potr«bno u tvort>o nove  tm t»»tttkaw potffcajat» raaipolca neatablloa la s#
 Aoklar ae hitiwt i»«ilr4«ija n« pribltža bitroati  kar lma u posle&ico mm*$m$* wmmptileB la a ta«
Omn&tnm re»I«kav*cj* drobljecjs imejo 6» s raai»kaT«ml trdnosti &st«rlj& In c«lo a &ufcl«axaial pemmi* Popola«a a*L»i* j«, da t* M9fm# štodij# sloaa db|0 kljuLao idejo o proc+sUi drob*
 po&X*d lj^l#to ta
f                      alno *aotr*ll proces« drobljenj«
od tei* V«oder 4# ča»# kot boa to
 pri aateamih
 proti portifiitrl, fuaJoeijft bn« fieto pe J# treb«
 «*lo itrok« iMmm ctaftljft* da n* pr, lahto  all oelo potroJ1j» nat*sa9 tataiit« Hitroat $toMmi%v# 1« a«lo v&Sea
, kl Jo pMritaliM M n*«tttn«k lo*o «r pribliino telkrst r^Jaf kakor «n«rsljat ki jo
 bi 5«1«1 na tin ai^ita prllc&»«ti d«  aojlb po«kw»ov, kl i^trjuj^jo roaultat«,
 |it& a»»ttmi l«ti dobil E* Piret.
Sa*wOLjlro J#f dA |« trdot« aattfrljsla iaral«am s  šterll<ai komajd« wmmm& l&iitaost, s kiit«ro bi  odviaoost m«d odporoa drobl jenja In isaterijelo« t
 ga drobiao. Tmi&x* v ps»»s#J širokth obria h t* obstoJa. is »lik« 17 ˇdl^o, d* J« ^drlaaMt ver^etno o«l<* llp»»rMt torej da j« odpomoet drobljenja, Immšmm % šmm* 4mm m&eT&Jo m. mmtm noro ocstal« povrfiine In Wsfa*mm
10                       20                     30
TRDOTA   PO nOHSU x SPEC-TEŽA
40
3Iika k&l«, da s« aa feoaogen«, kjfek* mat^rijale nost proti drobl^enju n« spreniinj« v#š kakor Stirikretno ko 4#l«i& pralskan#ga otaoč ja, ki J« »egalo od kalcita m to 3 do topa*a s tstot^ 1• To raiaerj« 4 i i »e alclada a ftav taal9 lci sta Jih pot^gnlla Bond in Waag na o«novi prokti^ nib iakttž«aj pri indaafcri^skih drobiimik p3M»i«Bl& (sllka 18} Dl*gr«a prikasmje energljo, 3t   j« potrebna sm OroMJmj« im
Spodnja nor«alne
 ČFta jg zr fiehke aatorijale,
 m rude
<+ 75 -
^:.......'zk
l tl Grvni mUn    x> -
 jo
kjer ie redukc. Jsk. icoli3nli Ifn:t defininua tot v«llkost od-prtice elta, afcoai katerega |vt 80 % aa«fvn«g« blaga, d«lj«ao  odprtina aita, aicoii k*ter«ca gr« 80  .• adroblj#-
n
&«ga produktau V«Iikost odprtln« aita sfcosi katero gre 80 %
»droblj«n»ge prodnkta (ˇ lafiih), j# l»mšma « žrko r. ?**&*
riost 'Tc", ki j# •&&L& am »tli#k mt^rtjai ot25 *a arednj«
trd 0,5 in l»o *e »elo tid« aatarljal« (m«mrj« 4 t l)t
•fclads s Mdtraml pototisM •oergii« v
bilutlcu s ut«Ljo* lm%kakxat zmimlrm in
cn&Ioglja, kl jo doblM na podLsgl t#or«tičnlh msiitor ta
 HLh
- 77 ~
Vs« svoje pesktiM, 9 keteriml sen poskalftl doloditi
 pr&msm mletja, sea tssvršil v latantoartjaim ksog- stLinu.  ^atrara %n mepotrebno, ia M M aa. t«a smtH  v teor^jo kro^li^n«^ ialina» ki J9 obdolana Le ˇ to~ ilklb kriji^ah la na r?i»115ne n«51n©, "foreblti bi blle &a sai«» obrobna pr^poab«, da ve51na raslakovalcenr tsi vala draenj« la aihflflj« «#lotn# aes© v krogllSnem alinu,
I« ttst a«stu %i liotel »sao sa
%e?|#t k   vplivejo na aletje v kro«;ličn«?i altn^ ia kt jih «or«ao raatdelit   ˇ ol«d#a« akupln«. X*   Vpllvi konstrukcijsk* narrr«?
a)  5t«vilo rrtlja,3«v krogliJnega alia«
b)  delov^i pr»ti allna
c)  delovn^ dolžlaa altn«
4) aaklon oai mliaa od vstopne do l«stopne točk«.
 Vplivi, ket#ro je Mfoi«
a) praseii prostor aad kroglemi
 pololtv*
€5 Tol«a«t p^iait"^ mllma ©) prcfil in hrrp??voat III* T^llTl« W #« »
a) grai-ulpcijski aastatr
%> eranulacljoki »*ct«v porratn^ga bl«ga
- 7S -*
«) Haaasrj« to*d povratala *l«vnia la vetopniis. blagoa
4) goatota povrctacga in vstopnaga bla#a
•) gostota istaka i« mllna CrastaOTj« a#& vodo in blagoa).
Kmt mm mnlm pre*r«ea potrebn« sila aiiaa ia i&l#tj* ln SftftoirBi »akoni, aoremo postaviti br©ad^iaenxij*k# «aačt>«t 3ci karakt«riairejo delovccja itrogliča«»ga alina* Ho t«i po~  nejvtfi d«lai H, B» Ro«©t katerega i»va>xija citi-
Potr^too «Uo krogličneiža alina aoreiiio ruiaro^ i*r&alfci
^        f
B ..-.*• ttotrenjl pr*a*r alloa«           • ••...• t>a»a
logaritaa,         3 ••¦•• •liargija jx>tr«taa m
 »a euotof         f *•••»* toeflci#Bt trenja,
g •**••• aMtijsld posp*š*kt         1 ***••* rolativna trdota  aed trdoto krogie ln txdoto ddlc©vfki jih
It •«••*• trlota aaterijala,           J ..¦•¦. polnit«r altoa 0
kroglaau v f# p3?Qa%Qxuim& ^I ina»     ^    J ¦..•,. dolžina allaat r» •*««*• Stevilo l«t?i0 v mlinu,           1 «•*«•* Stevllo yrt«»
Ijajev ialliia. ( 1# *••** krlti^no StefVllo)  ?     .,••• gostota
T *•«•«* paluitev alina 2 aaterij^Ioa v % a^dprostora atd 3crogl»nxt    ^    **4#*t kliieftlčna viakosmoat,
i pommimi prlacipl  4o) preveatl v peta&tsa*

p


 Id*n /'i «5
 lahko                                                          8
Ker v ovojlh reaisksvah doaledno operlrroa le s suhia altt-»  sadmjm dhra ^letia eli ¦jinirsa. Wai0ft bi b U
filco
končni obllfci
 sandl
Ktattlka drobi;Jaiija ia mletja
»r*D»itativen opi« drobilnlh procaaor ˇ altnih,
 t#i«r«n »aredl vellkaga atavila faJrtorjev, ki vplivajo na potek teh proceaof. 8ic«r j« dan«« I« garote oo«nlti vpltv St^vila tn aaae krog«! an pot^c ja, t©<!la podatki eo l>olj prc^kti^no dobljeni, kot p« retično utemeljani. T«ori^a oietja ae aora fcavitl a viinimi poaa»e«nl ii probl«»if kajti «l«tj« t alinu ni oawjeno m» aa padajoča« ali kotaled« M kroglat aapak |# poaledica tudl obriba pn slVanJu atl«^n#ga ˇ allau« Vai ti d«ini prooeai ao otrlnl od trenutnas* atava drobllMga blaga ln m odvijajo istočaano, pri 6wtr tudl vplivajo drug na drugt««*
Popolna teorlja mlet^a bl »retla pototl twda«bojno odtvisnost gronulaei jskaga »aotava po in prad mletjea od Š*M alet ja in od 4m%mm$M $&&»$** aaina, To $m žel !• ai
 pxoblw* Itogo^« pa |# pmts alatja poetevltl kot  s Stevilnlai nein^nkami In nat« s upošt«vanj«i •»»
 aakonov iigotorlti ilm vad t«b naanaok. Veliko jooat iMifmlli •aium^r alatja - klnetike mlina je mogod« nr^bolj« ugotovli   H»l» Ro«a» kt J« m "iikor.atak" allna postavil 8l#da6o •načbot
« 1 * afflfg naatala
7          '                    '
trabuo delo s* povefienjt ®$#e. povr*ia# m mmim blaga konatantao, 7 prid t#j trditvl govor« tudi poaku*! 0 upomofiti aatarljala protl droblj«BjUf  aaaj kon»teotn# vr*dno«ti sa do!oč«i Pr^oejin* fitevilo ra»lfl)coYalc«v wwtraf ia j« ofilatic  mlinm tmmlim podan« Tr«dno«t. I« »«oraj« •načb#  r»avidno, L& ta trdit#v M drli, k«r |# uSintk mli- odvistn od hitrostl na«tanka novih p<nrr5iat koicor tudi #4 potr»bn# ©a«rsi^ »IIjia. Piwv tandl t#ga aormao problea hitroati ml«tJa to j» probX«a kla*tilc« alttj* probltne »UL in «nersij« adiaa«
Haldga ia ciij k n*tUt« tmMJtiM* 4« tewj m  \agotoriti šmotimi sa3e$B# t#hnidaib prootsov droblj^- in optlaaln« pogoj« rai«tje, na drtigl «tr«]ii pa vlti rpllv fl*ikalxxih l&*tno»ti al^rne«* blaga,  in ostcaih fftktor3#r m hHsrarl mlttja ln
 Kot okaperla^ntiiliio dolo^.ljive vrodnoati  v prv. YMti h trort olatja tu granulacljsko  na«taXih atoobljtalh p?04»ktor« č« saatraao
•uko al«rno biago in mmk* memi&mti kot r«akcl jske J#f pot«a J# klnetilui drobljcnja enalogna k«ai&ai knetikl, •aake dasevni spp*aeabi koaotritracij« po^a^anih grtnula- inteivalor. Kar p« bitroat drobljanjm
 iat«irala 4» hitro«t murlajanJA novlb ciJ«k h   ctarralov no mor ao nl aeboj povasati t «ai
mmam mmM *«§» praoea* drobXJ*nja obravnavatl lifl
 ftftltttj* s raaličnl-il riufccljaktal oilji* Za»dX $*§*  bolj«,
 kot od ostaiih
 pri la
V w#|«i delu •• n« M apušč#l v taorijo
 o Scptit^k pr#gl«d s«t podal na **§*** tm ti^ poglatv j«, fs %m mm^m bi po«kuilal obrarrnavati ms tist« fektorjo, ia ao d«»ovno odvisi, , oalroaa 11 vplivajo  kinatilco sa«tja.
 |# o »vojlai »od^lsvci, ko |*  i»korlstka
•Ha »ltaa in pri l«i post*vil kandno
V t«j «a*IM |« E .*. koa»tanta» oatali paraaatrl jm ao Xi St ra»XoL«al. Bo*« |« prtnrteko ugotovxX, da m aor« im «pr««nX Jivkt ki dolodejo hitrost prircstk* vit i brMktliaenai jaico #načbot kater« funkciOMJUie •ta m pria»ru l»mUi pa?«verlla Co«hiXX In
v
 65-
f tej wieJ5\>l im&jo p*ft«ats&L aiaboli
§ •«# aiecifične povrSlna al#ro*§ii blaga,    i *•* 6as
u> • », funkaija la Z ••• raaaarja aod blagoa ˇ nllnu la
 blegoa t kro^otoku klaBif ikator^* in
Itr prednje oawiijeni
 blaga, •« »1 ^ad*l nalogo ugotoviti pMim»M funto*  lclnetik* alln© ln n^thove odvi»no«tl od flilkrla* • ktaičnth lnatnosti tilmmmgm bla«ft. ?»4m p« prtidia m pjpmktifiut, #k»p«rlii*ntalnt anmitat« ln iivr«toot«ij# praa* Mtnih funkcij b«sdlaaii»i4ak« Mftite po Rob«-Aiiaf 1 onova« priisoip« kiii«tik« alet^a.
Osnofvn^ k©ai5na ^taSta, 8# Jo «M teko pri vaoh prooaalh
5» ditaao im$W od l»v# proti d««nlf prtdjtsvl^ le-t* teltorškl proc#« •intrtmja, ˇ obratni ntrl pa pmni drob- asiroaa aletJa. aintranj* j* •kaotaraal poatopek.  proet« energija l«Ii v območ ju idealnega aoaokrista-
 tako da ppadrtsvlJa la-ta liran «llna to»t>dln«al5nl kon5ni cilj ln ob«n«a ravnotaiao tttaol«« m«tja p« J« tarani proce«, ki dobive avojo »nargijo ls rotirr jočoga mli-aa* ia#tj« J* t« bolj intenalvno, čia vo5ji Je potenttijal
Vri vaakaai procaau alatjm laaao t iatib aaacnmlh la-
 oprwka latočMino a dsrama procaaoaat 1) mlmmm tasadanoa allnav kl akuša »droblt;
2) t#adene* »intr&nja delo«v v aliau v tter* ••kuadarn* 8trukrture. Pri tn naatopa tudi
P& dolofi«o«a daau ralafcja prldtta verjetno oba  L§ ravnot«5Ja» kl o«tan« kon»tantno tudi
aletju» S«T*da »op«ao tt pojsv« opaaovati I# takrvt^ k«dar
gatlvno vpllvajo aa ra«t kp«talov. BrofclJ«oj# bo
 T>olJ tofhak |#
 aeterijal &# bo tvoril sakundamih tur vso do *m velikootl par alkronov. a?« pojav m sačn« l«le taiomt« ko prida« r fžffkgiovo oteod j«f to |# , ko dobt v«« 3n<*rl plestiana lastriosti,  to |# doradlo 0. F« nuttiga aft id«jof
aodlnamlko tn plinako kin^t.ko, kjer tudi
tmt »»dMboJiiih vplivoT inv«r»alli proa—oy, Prl t«a |« upo-
rebil p3P#dy««t »akonitoati granulacijak*
 aatarljala, #4 katarJi J# nejbolj anana i# vačkrat
 prav»apr«v i# ni dokontoo  popo noaa ut«elja
 laatnoati p^alnlh kriatelorv rodi jo oaar#6 do d& «• la-ti pona&ajo napraa tlaku in ttdarcu taka, kot da
ttih blokov « aoaaikov, ki ao m*d MboJ avasani 1« m no alabial allaml la agl«»«nr«nl» IRaalni krlatal
 »id &U p«x pofidaajak, To
-85-
railoSiti s tea, ds tna drobljenj« • tlakoa ali •voj »ačotak predva«t aa napatoatnih kontoab ˇ okolioi 21*» pak y kriitalni ar^ši. Moieičnl blok pc eo bodiai tako Mjtoii da alaajo nob«nt aapaice v ovoji krlstelui ar«iit boditl da je teh napak teko malo, da a«h«ni5ao drobijenj« niaa sobentg« prij^aališč*. Ta kritična 41 «n*ija »« |a v obaodju 1 u # kar *a* m posl#dioo, da se arnca likosti ne drob« v#č naprej, aapak s* saradi •U kv«čj«ou *op«t ilepljo a*d aeboj^
Kar 8« tl$« obi^ainih ral«vnih proceaov, Jt uporabit raam«roa« enoetanr^n aadel alavn^ga M«g»« %zu «0
 agloa^retl ftttvilalh prlmamlh blokov
kostl in ob ik«f kat«rih sr«4nji pr«G»r varlra okoli n^« vradnoati lo  ••• lo  oa. Pravtako »o tudi kohesij* sk« *ll«f * fcftttrtal ao tl primerni bloki aed *eboj pove-saal9 raslično velikd ln varlrajo v obraočju, ki j« lAo  tlsto vrednoati, ki Jo imajo k«otl{fit glam«
 struktura pnaarnih blokov pa jt sa dl«ku»ijo aih proctaov neaanimiva, čaprav je iavor agloaer»oljakili atl aad praaiMital bloki.
fi# sa poaovno vraemo ae t#lliH# probleaa aletja, M »matoct ia n$mm fiaaomo «preoiaaba najbol j karakteristtč-ne aa potek al«t ja* "epoar^dan potek alet ja mormo oplaatl 1 resličniai funtajijaai lu Taaka funiccija podaja doloiei.0 terakteriotiko alevnaga blaga otiroaa allna. Doaedanjt ra»* iakava o. Thaimerja tn F, Httttlga m ugotorllt šaat funkcijt
- 86 -
kATaktarlstika preaevka D, pogostorfc nastopanja Ht tok M, prenik gr&imlacijako p^^c adelitve r§ karekteristlk« olevnoati % ia k&rakteristika ncet^joka novih amataati B. Horobiti so gorajl iariuti uaetno skovanl9 toda ial v ren«k«i jMiku mism laol predhodnika s« vod
a)
5« otoaStmo s V arnatoat (pr«er arn) in * 0 odatotka fclagaf kat«roga «m& so ^ xf potaa immm$*M funk-cljo B « f (x) kerakteristiko preaevka* Dobimo jo no • »ojelno aaali»o aakaga vsoroa, pri Samer poaani D ni odatotek pr«0evkaf le a* pM««j# akoii aito s odprtina-mi pTrn&m % * La&o$« |« rudl prikasatl f unkol jo v obllki odaavka9 »aao da aorano t ta.a prlm«ru poataviti (Xoo « B) s B kot funkoijo odvrisno odx .
b) Pogostoat naatopanja - R
V naka« imaataa kolaktiru tawuao vr»to «©» katarih
 j# telo r?a*115an ia aa m &mm alat ja aanja, msaatosti pr«vladu^«jof doaia ao nakataro »astopane X# t  odatotk . $® pogoatost anatopanja an d«fialra fuafc»
fi« to fmkaijo nanaseao t oblici dlesraaa» an Ja dolšiaa
ordtnat nsd poljubno vrednost jo x aartlo m pogoatost aaato- »rn vali vOgti x v alevnaa
e) Eml talt -* M
 tokc naa pov«, kat«r« ss^atostl pri ml.#tju po določenea čaau iaglnevajo ia kafcere •# povečujejo, Befiniraa J# s «l»d«do «iadbo f
 (x-
ppi d««er iom«nt t čas aaet ja.  I*raa n«ua torej pov«, koil-lco odBtotkaFV U«p m »rnatost >x se po času % p?«rr#4t Y •ma velikostl < x* d# poatana t kat«r«ikoli obaočju II  po—nl to» da nlaaao ve^S drobljenja, aapak  %m v
 Prealk grsnulaci jak* poraadelltrve -
 definicija gornj^ga Ismm bi bil«

I*raa podajs spreaenbo oa^vaega blaga i določeno »rnoto«t* jo x po določenea $asu t . Rasunljivo Je, da količiaa t>lft» ga Y območju v^jih »rn pojeaa, dodia se v območju drobnih arn an&logao ^ovdčui«* Ker poaeni »a&ttjiand© vellkosti srn po*itlvno storitev aliaai |# isrea definiran % negativniJi difereucijalnim icvooiftatcm.  Za d0lo6wt koaatantoo vred-nost   x   |# granulaoi^ek.L pr«aik a««t«?Xj«i is brično s#žt©tib iaraaov kot
§6-
pxl %m pmml prvi član tisto ko ičino mlcv&*§a bla$a S
 kl J« daln po Siusm St arna B vtlikoatjo
 nastale i» «n > x po 5asu iletja ft . oba  sa Studi^ klaetikd, k«t naj bi dala
na Ypafafien> ^r lcaterea obaočju ael je mlia (^)rt    in   "
 «xn m prl ttm tvori (B)1* *
•) Ktfakttfftftttfeft »immHri - 2
 definioij* fttntooiit 2 je podaa« I« r  48) tn nm pov« v kat#*«a ol»očiu v«liicosti szsi oajbolj u$lalcujt « t«tt da »aanjauj© njihovo
U  L
od   M. Gomje pr»dpoa*«vlc*« 4* •r#dinl   U   In blisu
f) &rakteristika nsstante norih iia -3
Pri va^i proc^sih ml«t j* aaa najbolj »anliMi kontoa smatoat, ki jo dobtao, te bl*go *epu«tl altn. K*rakt«t» ta relikoati novo aaatallh nt Je auroido d«jsvnoati mllam
 poti
ptroti l«vi t M«n aajijftih »rnatoetl,
p«tl na napr^dek al*tja« ^t^nattčna daftoiolja t« funkcijt
*• 99 *
 a drugia Sleaoa
k     /       L>=V-Z
Ž# krelitetivne #$&s*Mi&jft •* pokamala, a± aatdrljeli raali&ao poaaftajo pri aletju.  fs kr.vulj al*rat tck H pred aačrtka« al«tj« In po r«»li nlh 5««ih aletj«, noreso ufcotoviti 0 kckšula naSiaoa
 opravlti. Pri t«a lodiao prioeipi#ljao trl
lj«ao v aenjš^ delee. Tvorba »rn, kat#rih di onalo« m m&m  iko siea|i# od pnrotnlh v^lDcosti, a# prdt v poit«v.  tag« op«u§uj«o do
lcakor pa n« povečanj* količlnt. l# pred aletj« lae no blago aroj sakalann, ki m «*d al»tj« kontlairano mik« v fta«ri man jftih tm. 1» »plofao op*su4«ao ta prl v»dh lartikih KioT«h|    amksifiUM s« l«bko ˇ•č* ali p« Aa. ^ejalns anclia« da ©koraj v«dno popola«
 a* prl
 v »alo drob/i« daloe. ^tičaa im kontlnuirano auj^a ln njih ut«Liit od3tot#k a# Zrna, kat^rih dia«a»ij« m n«ko lico v#čj*t icot «m naatalih a obrlboa, ao »#lo r^dka, ObaLo54« laali aaao odtok sm v ^tri aanjš h dia«i»I5, n# fa tudl pr toka la «oo«dajih, grauulacijako večjih
 sxu raapedejo s&rmdi delovfcHja aliaa
Y 8€lo majhne deloe* Proc*« Je podoben ra*prftitvl YOdnih kapljid od udercu sa trdno podlago. Prakti3x*o v alernl nlki takfin« proa«9# »elo redko opaauj#jio.
 ei vsaaeno xa osnovo keaiine proaese, aortao kot  po«taviti dolo5«ne analoglje s aletj«at Y«ndar  tudi precej rrslik. rogoji, oiiroaa statiatl^na , da bo arao adrobljeno v allnu, so popolnoaa ai pogojea popolat reakeij* in r^apada aoltkul«. De bo aed?-
 sunek (pri aletju) ««d Jcroglo ln nrnoa UBpešen9  i^tl obt telesi neko krit 5oo ainlaalno enargijo. pogoj pa 4«, de «e moMtm obo telesi »tikatl na njih obuutlj.vih mm&tik* če aop©t poaež«M ˇ kinetiko pliasitlh raakeij, ločiao taaOcaj po Bodenateinu noraalne kjer ie r«akeijaka hitroat enoatnvna funkoija prlaotne koliSine ali koncontracij« anovi, ki pri reek« ji in koncao koapllc rane vorižne realaije >ilnl procesl spadsjo y prvi fa*t aod ecostavne proceoe la iaaao opwriti 8 taslSno Motelj9 I* »4a po aaalogiji a Id-o«tiko plinoT. S&radt t©ge lehko
o y 6 n
6t
Y fomji ktoeti&ttl enačbi pom^nijo % ««• čeB nsletja y mm* Hd j# pogostnoat nastopsnjgi pri t « ?, H .•• pogostaoat naatopaiija po čaau t, doč ,a j« k •.» hitrostni koaf cieat allzui*  ttnigo fa»o pa %&m obravnaval kasodje tn je, kot boao vld«lit fVtetj bo 4 kMplioirana,
Ket vidl L0
 ra«6«L procaaa Ja*L ln slcer sls o&sevtk, D * pmif^i la H • pogsatort
 1 * loo • D^ nrai pov« tl«tl odstot#k
 tlsti Mfltot#k Ba«vn«ga bl«e*9 kl naatop« ˇ ik« iatervalu A aed arnttostjo (x * A ) L& X • Sg J* SfT«li oArlaen od poljubno ifbmtg« tntemaa a in Je tenu valu proporoionRl« » o»lroa na p                    |
M0t ^ » (dE^te) *A f M poljubno vslik« iuterral« pi J# uporabn* samo n
da aop«o t^ ˇ ˇ•Sinl prl^MT i»P&»iti s RH3 • t&ačbo, ki  poatal* *d*& glavjaih inotma«nt<«r Ee oplsovanje tthnid- proe#«ov droblJ«nja. Ii &L• j« aogod« ftsj^avlti tudl
 »ekljufikt o kinetiki, posebno ker drobljtnj« krlatalov tej# RJ? - rauipojwlit«nr tudi takret, kadar |#
 u m m/» « - <XR/dt,   7 . 4H/d% la % m m  /  , 9 icafc«rih oao oWirao govorili  itudij ltt**tlk*» i tmi funkcijaai
3« odgovoriti na bi«tv«na Tpreianja alarrnlh ia kaa a#l> alla ? Xa#fUi«t bitroeti ˇ•acro et«tl«tida« kinatik* al«t ja •
 ki m odvijajo ˇ s^« lcraslida« aliau, •t matmtl lcot »i ^ultanl pat«k dt«vilnlh reakolj in «^pi« tudl e^lomarlranja* Raafcaij^ cpadajo v tiato ata»»
 v  amatoatJo
 vtliko«ti x*# 8 po*o$jo lco«flcl«at«
plno, kjtr •• «no ali **§ m Y#litoati x pjfrt&t t sjco*  % pri čdaer aor*
 prlka*«tl količlno «n0Vlt ki
 kot                J
 to
oiiroa* granulaci jafc«
 trttj^ «topnj*$
yy/
Fvooael ml«tj« uitu atopnj« i

 *#
pri proeesih viftj« atop&j« odriaal od 1m«*
 1**jo
 sdxob4 ta&atoi&iifc tollfiiM aona ls
 g   4                     od
 ta <xfcri*M od eranulaoljske rejnrrrti  tloJn^pdao 6t*rUo un, kl •¦ sdroY« t in i tnjo vellko»t xf J# ppoporcioaali«) H^ . Gronulacl jsit« rwnnr«Ut*v »drobl jonlh proanktov |# <xJvl«na mm od
Prl pa?oc»aih II. r#de igra Yalno vlogo  ^tevtlo wna ˇ•likosti xf lci b<xto si a«ao od c«lokupn« tooliain« H (x) t«b wm$ sapak tudi oijok#gm a«at«ra o«talih »ra, torej od okolioe, v
ketcri m neimjajo *ma v*li torfcl x • tlpogtarftti aormao tudl obrib, kl na»t«xi» scmdl
 t*
A  t
A
/    m% vidtao ts 6&**te4 poir*aaMsa9 pydpoatgvlja 0. dii j« runtei ja por»»dalitv# immtt kar popo dou toii, »aj n# HOTPiiira prl raaLnam al«nnn
radl daljnjo railas« ft j« bolj«f da se priv»aa# tVMDi all  Y»a4 delno iremna funkeij* f^ kot pa poljutoa
 ia§* ˇ aito kmto9 ttwU# «raato«ti. 3  mmm rtaalEg«, ˇ•ndar «9 «a5b« v toli^o  nt#gr*lno oblito.  |# tor«3 t t«if d« ce H (x) • <Jx d«lc«v vellkoatt x, neka dolo^ena kolidiaa urtdl «Xo«a ali pa a&redl obriba apraalnja y droto^jft« mmm
 * L• oinafilao a a^H (xfx*) tiato kollSino  Wflga» kl prahftja ˇ določ«a«a »tadiju oletja ˇ čaaoral •noti is nm ˇ•llkoati x do x ¦ dx ˇ im T#lilco«tl x'4o x* ¦ te*» pot#a »or«ao doblj«no količino po«t«riti ˇ odvl*n»*t od
 pa       X  od
 (o)
 vaorca
 pa j« konstsnta, kt karakttriilra nako imatoat« Za  elAliio fiaao^no o<tvi«aa mlmm produkt# I t«1 j«v te 4* 1
 , - ax-M  -   c^n«                                   ss)
6m*T m s *#<» lifli' alftlja&l gr# »aportdai »mato#tl.  ttrojt p0goj ni ispolnjen, nlai proe#al YiiJ#$& x*4a+ % (*,x) i# ˇ aatslu
tot 4m «• v časona «noti enota tei« isn vellkoatn«ga rote
 od
8 (»,x) |« tnako nl«, 8« |ii^ tkn •«r dinif«ga tot pogoctost luuBtopaaja un v«ltkostt s • U  $* Y#ri*too«t »ato, da •# prt droUJ*Qju poljubaa  mm ˇeltkort t pretvori »a»o y »tbo ˇ•llko«ti od
* + ta , Zaredi t#L* J# t
oolokupnc Ytr,}etno8tt ia «e n. pr, lp *rn velikostl s y n*»l#dnji s«kundl »Orobl aa bilo kat«n način. Kolldiaa ki !• sestopan« y gran\a«ci J8k«i intervalu i do s + ds bilo kat«r«i i«m p« J# *aaka 1 («,t) 1§ * ? aa
 iatarvalu *• ««ndi droblj«ija y allnu »djrobi Y  rnnia   • (») 1 («,t) da dt pondwf dočia oat»M
»droblj«nih i#   [l-w (*) dt ] H (sf%) di pond&Y. Odaavek jarl
aruatooti x aoada potaataltaat
 ae aad 5aBO9i dt spamMml tnko, da *« «rna» kl eo #4 X »drobe tak#» da m aaterijalni tok pretaka ii > x v oteočj« ^ m • Ugotoviti mmm torej kolik:o m is  sii? $ayam dt adrobi in koliirLen delaž
 na ofcno&j* < x • fe
 ts odvianostli
Int^gral v oglatm okltpaju n« predstavlja alS &rog*$ft teet ti«to količino axn m velilcoat jo < x» kl naatsji« prl Ip mm  s . To količlno oanačlno « r (»fx) ln lahko
ot
ker i% H (xft) m • *&a$b&9 kl opisuj* potek grireao dobloot
ksr
62)
 oanovaa
 pot«
proo««« *l#t$m fA ni iiogoč« »trukturo aletja I.r#da« V
»matoati x do irnatoati od «eXo|»sa«ca s«0t«rft ilifatg* hlmm E
 aormao upo5t«vatl #f»kt obriba in pa vpliv  oatalib sranulscijBlcih iatervfilov. Odrisnoat &eobilja«gft *f#fcte od
 blaga
 v «aa<5bo 61) h (ifx)  »ploSno ¦načbo proo«aov aletja II* r«dm.
bt
cih,
 griinulacijsklli analisah alevnih pr^duktov^ kl jili dobl >o v kroglianih allnih, ridlmo, da se Tr8tlt«v sklada • pr^CdjSao aatemHnostja 9 oanoroo «načbo  po omovAi taaSfet Konin «*
pri žinif pmtol ^ • • • e«lokupoo
t lAnpa «t#= lconBtnnti. Donwi pifi^no gornjo tnačbo r liko «pemMJWi obllk,, tako da jt G • lM ;W b » t laia d ( v«ndar je to popoinojaa iBto, mi računake raoij* «0 nekolito »nostavnojfi«*
aakonu «aočb# 67)» a«l j«ao t krogličaaa alinu, OBtane obli-
 oba
 pa b, katorega pov#čmaje podaja rtopajo flnočt
¦>•¦
 i a&dal jflirt al«t jea. Zaradi %#g& lrtenujeao alevne rpooeoe Boain - Haaal*rj#vl nlavai prootai. atavn^S: j# t&k proo««t k&dar laa I# vloStk T alta «kspo-n«taielBo ertomlacljalco poreadelitov. Prl t« »o srreda goči nlerni prooe«! 1» «11 pa II« p«da,
BlaL0 ki g'i lr>5eao ilett v krorliSnn alinu, ima Y  t » o   sl»deč
Po dolo5en©a S&au .aot je t in pri pro««aih I, Mit imaao L*L# odviacoatl i
ii iMtf al«di, da i»a Hosin * laulerjev proa«s u
 • tikmnl ptmmt XI« roda m pr#oej tol | l»nipltclnmif
 finoč« b al več ltn«erno $mmm odriaen, «»»
 I« koaplloiranft funkcija $im nletj«, K«r flsoč«
• dasoa lletja, J« vodoo #»/4% * db^/dt > o ia »plo4nA llka mlavaih proo#«ov XI« r^d« Jo
 - G-e ^
 da &e fato pri RH
kor tudl II. **&& m«cjft sajo para^eter 1», ae pa
diap«p»no«ti n, J« V aploua& kr^ktaristlkci vseh nth procosov b fiiattit «fektoa droblJenja* Čt o« smi parl  ams aa;K) drobe ln ne naetopijo po^avi
 §* •&#•!# oda«vki prt
zo.
 od &*•*
 da •• $«**#! •prealnj*. Toptni to-liico ^MlsttM fieti**f •tntr«n4af tot p« #L t««a, •tepooto« icOni lakon ne volJa m irMte gvuamla«! jo
S t«« bi »aklj^čll t«orljo klMtllc« alfvalh Siir Ma urtiialo te obd#lal riElkAlikd «» InbjIIjimi kl bi mocl« ˇpllTftti m kln«tiko «l«t;J«, aj* pogUcrj# «voj««a d#la • rtoip^rlaaotalno d«lo. b<» po»kni4t   nn«llU yi<«mwn> fuokctj to • rt»p«rtJ^eti aa sai»T#h s«Xo t«rl»tlk In
aj« in «t»|Aj$ m psm$jtimm
<*&§**
t wm&& 4%)f M 3o |# poatavil 19** • sodalarci, naatopajo poaaa*iai bre«di»«Q*lJaki ko*fieianti, k&tarth iavrednoten ja jm aoso&* iuo *fc*$*sLa*&%ftla&* 1m* *# al bavil • t«af kclco drobljiToat pe»tm>gnlh anovi »plošno *aač>>o kin^tik« kroglidn^g« aitaa* f^ s«n
 m pr«t*kan# Ysm»«t dtprtiv j« bilo s« to ao ˇ•!! co Stevllo poskttiav in pr«dv«oa dalgotrajn« aullM* K«r m r«»ultati odvini pr«*r»e« od natančno«ti pri »•janju, 9w vseJc po«ku* ponorU 3 do 6 kret, viorot
 m labormtorlJckih aitlh po $19 *3U ˇ sitladu s aavo-
upombl Jal lcboratorijski
nl alla al*d©Sih dtuensij )!• ot22* a ln % m o,19* m • Stogon adins s* rr«I * poaoČjo ko aktorskesa el*ktroaotorja * py*dl*ij*ii aa iMfiilsi tok. Podatkl notorja
9 « 22o ?9 I m 1.13 Ai !i I3# Vt W » 45oo ob/min.
8* M lal*l poaavl jeti aaanlh atrari. &aa* |*9 da
irtil S udarj«oj«s padajodih kxo$*X a* Yrt«nJu aliaa M naartč krogl* pod vplivo« ail« dvign* jo 4» toCk*, v kattri poatan* teinoatna aila vo5-od otatrirttgala*. To iaa se posl*dieo9 ia kro^l*
* l#l «*
 <§*1#S#&I* tetoa fc horiaontali (»lika 19)*
6« o«aečii*o • Q
iifi alloa,   r^ ••• polmcr aUa**   r ¦•• polatr lara^t kl gr# ekoal t«J14č« krogle, <>c   ••¦ kot padaaja is napjNai korlsoatali i
pot«a a»§M 1» obli • tigotovlti, da •# krogl« io«i #t valja, o*iioma drueib krog«l v trenuticu ko |# radlalna,
 od
30
V flluSsJu, da L* e«trlfuc«lna
 .
rUno, a*iro»a s# |# dotifcale in s# s njo vr*d rrteltu t#n prlMru j# petol kot c^   « • lc «o« oc « 1  ket#rt |# tt * o
*   Td
9 ponkuai je ugotovljaao, te J« d^loranj« allnii takx»*t tada* j# padal kot oc » 5** 4o\ V
m m optlauilao it^vllo
to jm 7%$ - 4»
 TPt4zwwti •• akladAjo tudl s «aialv kl jih dotolaft
 podlagl filmsklh posnttko? poti teogll^MCft allna. Too- poti »o 1« n^ko lko »trrt^JSt od praktiSalh, lif al
 $*•&L• m4 kroglMi In a&t«rlaloa. Krirulja poti krog«l J# israi^aa s aploSno •n&čboi
V: XTq^ -   --------a-----                                                          73)
Pri voeh poskusiii v 3crogličn«a alliai «m morul postopati m te aalinf da so btli v«i pep«a«trit MMft ti-•t«saf ki mm m preislcoval, tenistwitni. &t a» te nn M§oi# iivrednotiti po»am»mn» r»tultatt«t kl b   •• drugafl« v HBoiioi oetallh »abriMli. Pri po»aa»«nlh poatauiih
»•Jslnih an&liaah podejaa lcaaneje imo »tatiatično
&O povpr#Lno arruitost, ko«fioitat •nakoaeraosti la končno
«p«ciflčno povr&ino (Ideeliairano) . $**•***&• a#jaiii#
lla# t«t,
stll, ker bi l*-»t# air?iele prweč prostorm. Vstko ••jalno
ansliao j« iioeoit • dantal podatki popolnoaa r«produclrati
t HB3 - dtagraro Itt ft«r*dl
r mmjm
«) Vpllv preaera icrog«l n« klnctiico alttje
Pri po^icuaili *m upombl jel kro«X« 1» j#kX» »l«dtiili
V»i poskiuii ao blli napravljenl pri a   . * 67 o/aint
p^lnitvi voluana allnc « km^Uml l& Im ^ polnitvi  proato» awd lcroglaal s vaorei arnatoati 3 - 5
 površin« so lsračunant grefično, kjer  f p« m r»čunal po
S#J«ln« an«Xi*a |# blia upswl|«M talco* da je lcoatrolni  aa oitu T»dao aanjfci od ot5 $ . fmn  »a dr* vmemm mo prlkaSAae y M«l#dn,Jlh
nicah f podatki t«1 je jo mm 3o minut alet je v altnu pri
Zrn&toat;		TTteSni	dobitelc   ' 25 aa			60 m
¦ % 0*3 m 1,0	45	...	60,0	36, 5*i	,8 ,2	7§.»      IM^
I            52,3            *>tO           89,7
100,0           lO0,O           lOOtO
0,3 ** i#0             **f2             X/§0             SeDf«           5^9O
77.2     •!«
100,9
dar jlh kot l# oarajmo« MMii otooiaoffti m navajaa, ?
po<i&tiki»
hov* id«aliair«xi« mpmtžk$am ponrritn«.
 Siderit
15 m    m            l.lo      i.ol
31*	S**	270
1,20	1,02	1,11
690	m	U2o
L2J??f   Par«a«t«r Htaatit Bidorlt Oollt.ruda &aga«tit *«aoslt
mdPO^mJL
15 m    a               lfOl      1»U       lf2o           i
480         78o         lo$o            141o
d aa.            Soo         3^0         6oo               2^f#           žoo
450
Uoo       J8o         39o             4#o          490
90 W      A                  Xf 00         4f2>O         ifOl              EfOi.          OfSul
72o        aio             io5o        129o
gornje podatko
(omp   &L&"*} v odviimo»ti od pr«a«wi i crafldtti« prlkA»<m («lilca 2o) dobl^«nlh
l) Prirastok »p^iftčnlh povriin y ^mmotni #notif to |o ki&otlfc* mXot|St |« otrioott od drobljivostl v*orc«v. čt« Y#^5Ja |# droblJiTocti toa ve^Ji j« prircstek porrštn« Odvl»-no«t «icer ni llaoaraa, aaj drobljivoati aar*W5ajo od Ito
 ^aatit) do 1,63 s« š«»o»itt sp^cifičn« poniino fM  hitrojt. 'A:ljub Im p« j« S^pwodjof ki ga doblno prA
 drobljlvooti oairoa« odpomostl protl
 loi
-J hfmatit
2  SIDERIT
3 00LITI
5 5AMOZIT
PREMER   KROGEL-d   [mm\
2) Stopnja drobljanja •• v«ča s
 | ta Jo tiraaitejia pri aehic^Jših «at«rialib, lcot p* pri trftlh. Ugotovit#v je r&*uljlva» čo pomnaao t^iiinltiM droblln^ga procaaa« Drobij«ttJ« aatoriala m v altnu iavrii s udsroi icrogel* ki padajo aa aAtorlal» pa tndl • tr*nj«ai kroglaai, či» v*5 ud*a»*r krog#l ^ •noti |m« dobi tw hltr#je m drobii to p» aciht«v& pri iati polaltvt Š« krog^«* Sartda j« ne drugi »tranl potr«baa a«lca
 sila - t«Xa krogel. člri večja j# arn-.tost la trdota dn>-
 laga, %m VftSjik naj bodo krogle* 0b«t94aja aato piridne •n«6be ta opti ualni prener , kot a* par»«
¦- lo? «*
kjer 5# 1 ... faktor odviseii od trdot# rude d *«* praa«r araa pred drobljenj«^ D #.« preaer kxogl# .
C« vsamem preiier preiskanih vaorcev, Jcjer s«a dobll optiaal no velikost icrog*! D « 25 as, pot#m «0» biti n. pr, tor   wlrt   m h«iatit 12« 5 ln »a šaaoait pravtelco -neodvis«a od trdoto aateriala, v»aj v raaijik«nl araato«tl» ?)39opnja drobl jonja |« precvtiOto ftnstolja kolldine
 Uaga y prostoru a«d kroglanl ia funkotja 4Mtl#  aeksiauai, kadar Je ta proator pri1>ližno poln. 4) Vai procasl aletja v toaglllMi alirru so funlcoija verjetnoati, da bo &ele* blaga prlš«! y cono delovaaja » oalroaa y adfvso oono a©d trraa
Xa slik« 21 vidirao, da j# delcmio aa kroglaaa ˇ mllna lcrožna ploakev s dan a anacboi
 dsr#»  y  t Iti |#
 <i
 7S)
7 *B*Ifet 44) mmo po«taYill frmfrolonalno odvi«no#t fcfc* attik* alina od tj ^ <d/D) • Da bi ttgoterli, to odri«ao«t mb naprevil nor« poakua* s raml T»o*oi « povpre^ao »rnatostio
d. * 4o aa   ln   4^»§* m* K«r |« dollla« alln* ln pr«#r 4/9) sl#d#8# fr#duo*"ti t dU/D « o»o?, d^/B » 0§UL§ n«ga isvMta^tttj* Mjalnlb u&lls sl«d«d# p«r«»vtr« i
tt   d/D o«o7        #*U        0|l
600          looo
S                     l»oo        ot9ft        «#99
0* ftii B            4fio           69o           4te         27*5
ft         o#87   l»ol   o 97
n         1,11   it#9   I#o6  o,94
d' u      tfi   19o   ^oo   600 Ooliti    m        lfo6   1,12   lfo9  c
*3*
* Ic? -
o«H         9fXd         Of27
4O0           §60           §0*
IHIt         15oo         12oo
Veak vaorec j# bil v alinu Jo ainut, ki J« delal pri
 67 ^^21 ^21 lo° ^ polnitvi v *esn«ga proatora   č lj©ne roaulttit^ prer«5vuiazi a* «pecifičai prirm«t«k površl- dobiti krlvulje,  ki jlb prikeauje slika 21«  E«P a«
 )   aortui a«fveda čaibljme reaultate la «liki 22) prikaaujea ««ao priaer (d/D) m vaor#c Kot TldiJio ta ab«h sllk, laa paraa^tei* d/D odločilen vpliv na 8torlt«v alina oalroa« ne klnetlko uletja. Krivulja, ki podaii* funkcljo d/D ima pr«c«J #no*t«vno obliko 2 laraaitia makaimurioa sa bamatit pri &/T> m o»ll.  r^ta se *& aateriale, kot so šeiosttna ruda, oolltne ruda tn
 m o,o7* SploRno aor«o la
I) Prl dani irnato*ti blaga In daaea prea«ru tod* a
ker Je l:in©tičnA #nergija krog« 1 n^ardnatna s«
i) NaBtitnek norih povjpftln 3« proporclonaltn odpornosti drobljanja posaaaanih »lnertilorv, ki vpUva itm fonkoionaluo
1,0
0/6
007
d/D
0/28
 1X1 **
o&rlanoat  <j>   (d/D) v t«i aalalu, da •* mafral praalka proti manjal* vradaoatiii ptmamsm toog«! v a
 bo v©S je •n«ar«i ja in#la sa po«l#dioo ir#i|# povrftino  trk kroslft* Sw#te M na dru«! »tr«ni  krogel ia • t«a uda^Mv • ttkcnr* TmmtiMm •topaja aldtj* oairoM klattilca nlln« konstajataa, 1» teog-
 m wmp&j*m m ml#tj* fnMp delem, M *• nahaj«
 #na iorogla ja proporolaaalAa
—dt<a ko a« št«vllo odaro«r na anoto 5aaa eppaalnja a tUos tooeely to j# ^ raAMrju l/t' . Prtrallk pr«ar kro-«ei laa la poaladico aan^Š* atapai« drobljaiija, ki attaatir* y padajočea dalu fcrivui ja.
b) Tfltt irnatoati ilgvsigi blaga m klnatUto
 Slaa y aaačbi 44) Ja lo $(b/i))f ki. podaja  kiaat ike icrogiidnaga alina a konatantota od iratop©« ajcnatoati bla«a ˇ mllntt. 7 ta Bmg aam valiko at«vUo poaituaor a vaaal viorol roali^i Yoatlt pri daaar aaa uporablJal vaoroa ala4e3ih
 2 « 2 m«   %g m $ Zaradl koaatantnaga pra«ara alica Bf ao poaaaaant icrooianti
-112-
 rRillčn« »m«to«ti s&titiit Oiddlf o,oo8, o,o!3t #**L»
Zarmdl aeksia&lno »raatoati lo m 0« aortd pri vi«h posku-«l)i uporabij&ti kroglo preaera 25 m* Oatell pogoji m Mli #oakl kot pri v««h doaodanjih poakuaih. V n*»lednji raapr#* d«lnioi so ibrani j>oaea«aai par*a«tri» dobijeni na podl««l  analli ni«tib produkto? v nlinu.
Ifi — -¦-----*	P*r»a0t4		idno«ti			
MifttTtA					I1XOY	
	4<V	6000	•eo	61o	59o	7oo    8oo
ftHttt	a		1,0»	o,97	o,ol	
	0# «V	4    «•	«0	«65	6oo	
			56o	51o	99*	«•       «0
8U§C**	n		l,U	»,99	1,0»	1,06   I,o4
	0# 0**9"		5*»	?8o	7ao	
	4'y	4000	5oo	*8o	4oo	490     520
		1,0»	1,95	I,o2	I,o2	l,oo   I,o7
	0* em%m	4         _	7».	Io6o	9oo	735     €90
		1620	52o	^OO	35o	400     750
OOliti			o,98	1,00	1,02	lfO9       O§7»                 :
		*      210	815		Io8o	8*o    53«
		U50	ioo	220	joo	43«    500
		o,97	o,91	I»o5	0,99	o,91   o,89
	0' taV1	4     420	153«	162o	W5o	126?   125O
Pri t«b posicusih aor» v*«kAko* poudariti *• aofc#o falcfcor toi-iko &• ap»ainja * v«llko«tjo alioa, tot awrno arnafcost blaga, 2ara<U t*g* doblj«ai raaultati ir#lj*» Ja Yfl#k«Jcor X« m labora^orljtfici krogiični nUa, T* rulUca  laboratorl jsJcia nUai« ln Induatrij«itla nllziosi p* |# Itak  *• S diaeiul jskiii lca#fioi#ntM>m b/D, 2op#t •»» $$*»  nujno«t noddiaih atticonov« ob
|#
 da soop itrlvulj aa aatdri&l« raaličua drobljivocti, prl~
 na elikl 23 ia 2%# Kot vidl *o «9 ai t»o krivul j* motrično podote« Iri j« a#d njimi iavr5«n  «aerit
 aliki 2% 4# prlteaa^n« fuzikoiJa vj> (b/B) . Sokrat  mm priaitr h«matitiLt aagn«tit« tn
 «w saao lcrlYuXjot kl dobro  odriaaost <f (b/D) #  podlftgi dobljonlh rcaultatov aomio aapraviti
 t
l) č« priaerjaao funkeijo   ^  Cb/D) in ^ (d/D), vidiaot  |# pri konatantneat rft»a«rju (d/0) no proporclonal«! krooientu (b/d) » la ao ˇ «v«»i a •aačbo 7$) [^ »Hija   i   pmtmitl trdxt#vt d« |# Število dalcev, kx &• bodo »drobili wm&  proporcionalno i|t> f i# j# pnw tm
0/004    Q,0Q8   0,015
(b/D)
0,6   —
0,2
0,00 A    0/008
0,02
(b/D)
0,0-i
2} KiMfeUoi ml&m v odvi^nosU a& oisutittitl ta
 J°? «.) vldiao d«  «co volikf da
iraUca is cone alotja# TeoretlSno oe s t#a ldjn$tika  aa vrcdnoot ntfi. Praktl&^i iruijo deloi
obllkt ia a t«:t aclo razli^a* p^mm* Tudl li^ogit y mliim  « in s taa dalno parallairajo učinck:
kota   c^ « Vlcljub tenu pa se to jaeno ^nlfe^tira y stola« nosti od velikoati *dq.
c) lanctiks adet j» v a&vlanoai;! M itoviia vrtljajffr odina
atrju (!/B<t># ** kat^r^ga »o saatrali, da |* «dioo no a% %imt iiletjo. Bian »oramo dolocciie pre<ipo*taYic*
porofiftl o Ufip«5nib posfcusifc al#tJ® tudl pri nrdlcrltiinl hi-tvooti. Kljub teau pa je kinrfcika aletjo allne »elo M od cf   <fr/*r >, k«* !• »asnrldno tudi ls mjih t
							
					paMMOteor s«   B •(84       0,72		
			•,u	o,44			lt©#
	4'	ViL 1	•000	1720	7oo	7oo	4olo
	a 0'	o-V1	l,oo 60	555	45»	o,97	M7 60
	4'	u	34$«	looo	•00	450	looo
aidoan*	a		1,12	0,98	0,95	1»«2	1.1»
	0'	o-V1	120	430	8*o	SCo	
	4'	.u	980	8oo	5oo	310	looo
OBllti	B		1,04	o,93	o,9a	lt«f	l.oft
	0'		Mo	845	1O4O	U50	18o
	4*	u	ltto	a«e	4oo	•80	8oo
¦««Mtit	a		l»00	0,87	o,9«	o»9o	l.o^
		O.V1	3-	40»	114O	Io4o	
	*-		lw	31o	26»	4oo	*m
	m		«,97	1,02	1*«7	o,9B	l,oo
	0*		4a«	114«		115»	51o
1*7
'§
«-si
E
50
50 40 30 20 \0 0
 0,1        0,1       0/3       0,4       0/5      0,6      0,7      0,8      0,9
 inttrpretacija do^bljouih reaultatov j«  na slikl 25f funkcionalna oavisnost <* (fl/B^) P* altki 26. Laaualjivo j#» &e je delovna hltrost ga mlina odvisna od lronatrukcijakib ©leatntov mlina.  odvisnoct kinetlčn« eaorglj« krog«! od St«vila  allna p« sluši lcot podlaga sa določtvanjt hitrosti vr- I#»ta pa »• spjMdBJa tudi od atopmj« polaltv« aii- J        varlratl
 «ad<rvoljtti s fconatantaostjo vs#h oatolth delovnih
 iiia ia • «pr«awba s**a*rja I/f# # Poud^rjaa tudi, da veljajo resultatl mm aa »aprti alin br#* atalaega o4» ˇajaaja tdrobljeatga aatariala.
Teoretlčao T>i aorala lcrlvulja ne slikl 26 aavseti rradaoatl aal« prl I/i^ « X,o , ker v taa obao5 ju ne bi «»#Xo biti drobljtnja aaradl pxwellklh cmitrifugalnlh sil« K« pa awra«o t praksi upoSterati Hslipn ef«kt v allnu tn pa drobljanjd ataradl obriba, dobiao tudl pri ir/H^ * 1,0 dolo-daao kinetiko atUfcJa« Ha »ploiao pa a« r«aultati ujenajo a aataaatl^AO lapaljtoro optiaaia« hitroati allM. Kot Tidl-o is allk 25 ln 26, kinetika nllna to |t «pactfi6na porrilna
 poatoimo raeta a poraatoa koaftolenta H/H^ $ a  nadaljnlm povedanjaa pa m »alo hitro
4) )5iBatika allna v odvisnoati od atopnja polnitra
 ˇ allau nst trditi mm» m nepoar^dno  lii aaradl t«e« ˇ•r4«tnoat trtor na anoto Ima
iatovefcna * verjetnoatjo fcaeta <5aae krogle 6 katerofcoli kroglo ˇ allmt* Posl#<iica tega ao r©»115nl prlrastki porršin, Icat m Hft|tel.|# vidi 1* roarultatov poalaiaa a vaoiv oi L&*lUit* odpomostl proti aroblj€«ju, lci pa oe vkljub rftaliSBin fi»ikftltto-keatčnia lastnostin obnaSejo po<lobno ˇ krogli5n*i mliuu.
Jiineral     Par«a«t«r               7re<lnostl   pareaetrov   m   J
2             4              ^             60         dO
	4'		looo			eoo	9So
H«ntn	B		i,«a	o,96	x,ol	8,99	lfo2
	°'		96»				36o
	d'	r	91«	9oo	««•	70»	too
Bidertt	a	•aV*	Z?	75»	9oo	o 9% 7?»	¦50
	d'	r	9o«			9oo	87o
Ooiitl	a			o,9S	1.03	o,95	o.93
	0'		630	950	Io2o	96o	57»
	d'		480		3oo	2S*	tot
lagaetit	a		I.o9	X.o7		l.ol	1,02
	0*		720	1050	U7»	1200	91»
	m		?9O	i.ol	1*02	lfOO	I,o8
	0'		780		1*0	1590	ll»o
70 60
c V40
Sl
U. 30
20
AO
0
0         10        20      30       40         50        60       70 POLNITEV  5   kROGUMI (JJ
 100
0,8
0,6
0,2
20
60
100
 porriin« y tootl
 04 polnltr« krogll&a*ga alina • kro&L«*l a* »llki 27, mtr«n fualccija <f ^) p* aa ¦lUfei 28, RmiualjiTo J», d« lcrivulja m^m ˇ itoojr4ijuitn dtfLuf ker v alinu br«a krogel ae »or<wo prlflakovatl nl#r-* nih •f^ktov. im tako J* apecifIčna p^vrfilna «wkm nld pri loo ^ poinltri aliM <J « Ipo 4)« to v te plmi T>iti nfr»tr«g* gibanJa mm§A ln « tm tudi a« »•d t«a 4rtm
1» po*kusov p« mmm pwer Uko usotoviti, da lmano prl —jhnlh
mam&L %«c* prl danl storitrl potr^ma v*& jm hitro«t nja allnA. PToačnl reaultat t#ga p« $m voč^* p^Mte
 polnitrijo mlixkm p«
 iii etoritev proporclonmli* • »prtniibo polalt«v
 alina. 1 ttnjhniml kro&Iui tn v^čJiai hitroatJti ao-* r«ao doaeči iato otorittv in jjito ponbo tt«rgij«f tot pri ni2kih hltroatih to^a r»čjlh teotlah in več ji poiaitrl«
 Kin^tlka nlina v odrlsaortl od polnitv« s

Vaekakor pa aora polnitev vpllvatt na prireatek specif ične površtne,   (/>  (V) ki pa mojea bitl tvM o&rlsm o& drobljivoafci ¦atariala.
Tooretlčno iaamo aožnost poinitv* vaefinega prostora #d v»dnostl nlč, pa do ato. Raiualjivo, 4ft prl 7 m 0 $ alin n© prolsveja nobenih površln, Vr«<lnost V « loo %   pa Je nekoliko probleaatičaa, «©3 nor«io pričaicovati «f©kt drob* ljenja le bolj »aredl trenje ln aanj »aradl tt%av krogel,
Reaultati pr&ktič-aJLh poskusov, ki so »brani v delnioi 00 prikeaeni tudi graflčno na slikah 29 In
			Htjaogtt   p«xwwtroT #f&        o»2        <*$¦		»•   (V) 0,8	1,0
-. ¦	4'		9*o        9oo	1350	2ooo	
loacti«	a		o,9o       o,98	0,93	o.9»	1.15
	0*	oaV*	600        45«	36©	24o	108
	4'	r	600      ca»	U~	iMO	48OO
*4«*t	»		0,97     1.«	0,98	i.ol	i,2i
	0*		72»      6io	45O	550	«0
	4'	Vt	teo        «.	€1«	iooo	SBBOO
	a		o,97      l.oi	o,96	0,93	
	0'		790          9M	«9»	490	9*
	4*	r	76.        42o		9oo	27oo
<*U*4	a		•,•?      0,9«	l,oo	o,9i	1,09
	0'		91«        Ulo	900	600	
—	a 0*		3oo        27« l,ot       l,oo		• ¦»	
60
50
40
'o.
e
20   —
0       0,1
0,2       0,3       0,4      0, POLHITEV   Z
 0,6      0y7       0,6       0,9
 HEMATIT
~ 2 Ur\oz\l
0,\       0,2      0,}      0,4       0.5       0,6      0,7      0,8      0,9      1,0
btri edpornosti drofelj«&j*» C# *#*ult*t« pogkuaov
v funkcijflict odvl*ao«ti ^ (?) (elikm L*) Tidlao, te rtm
krlvuljl m ttuosit, kot jaaltelj drobljlT novti ln sa
 kot najnanj drotiljtr tsox«o MMI  t da
 ia h«Mtit» Reaiiltati m tiidl aklsdajo 0
bljanji J5ollvona, ki J# laračamal funkclj« vd (V) sa omt«rlAl m aiajhao in Ti»oi» tetoto sl.31
0             0,2             0/f         0,6             0,Q            1,0             1,2
0         0,2           0,4         0,6           0,8           1,0         f,2
#) HttttHm alifi« v edrtaaMti od vrat«
,t-L4.
 s3 f ^
 nlmnilh
 ktar &al  t fct bi bili pria«ml sa  tudi
eionalno o*ri*noat s* *«•§* ˇ»oroib, aaptk nai m fiaaosifcu la oolitnl rudi. !»L•& f* prtld« na ***• po«ku««f
 p^llagi »odolnlh sakooov ramaotriti problaa krogtl ia
 y Induatri J«ko
 bo n#ko t«lo »drobilo, mmmm ol>r9Mtnitl ia aato potr«taa tlačna aapetoat j« enakat
 K •!!•, ki prijdalj« aa plotkrl 1*. č« al da s nakla kladlvoa la ataOn* rlšln« udarjaao po arnlh,  te kln#tltaa
 T«llko»tit
99% J«l •laatifinl dafox»aaiJl kladiva in hba. č«  v gomjl aaAčbiAl m «B*Ite sm •lastidno
ia uporablao
 ln aosNlao isiradbo t
 laaao opracrlca a prlaarjalaiml kollčincai, mTmm po aodolnih g
kjer poaealjo AjT « vAa ••• m«rilo httrosti ln 0 • a/l^ ep«o.t#2o kladiva. %m la^U&Mi atlM#
oslvaaa krogl* v njib pa «o*3be 80), katero a&rato s* §a«iEt S" i& 3 pUatil
 mmmm uporabiti, it«r bl »ehteva vAa « X
 b, to j« «o«k# $*M*$« alln«. prl aodolu im induatrtj-
 V«ao pe, da «o pr«meri v                A
 v m Il2gfat el#dl *e krogličae
 vAa » X/t dobino aodelni aakoa po 1«S*
I* «MLfet 8«) 1& •}) a&reao torej
 p« poa«ni pri m*km
 85) aoreao s b<wodaai iamsitl lcot
 ^ in tudl t*i# krog«l v^   »jpajo blti v obnt-ub »orasatrju lcot m ^mmmel aliiui. Ste pe nlitiao vellkt Un T aatertalu m kroglt, dtlfijo ˇ•! lcroglični mlini naj-hnlh prtntrov mmtimmmi&m*
 pri anroJlh
•Ih uporabiti Mao štirt ir»%« krogol in sicart *) odloake heaatltne rude     » 4,52 g*m ^ b)                                                             '
o) OTlaiiM toeglt                » St52
-1*?-
 *m uporftbl jal kot  Mt l«hko ml«l ssm vmmm ¦ aajbol j lsrašeno drobljl~
 |              w
 4,52        •,»        7,»7
0   Wl jp            S<$0                ?8NI
^HW                      j^9Rm                      9^Mr                       «k4kMP
Sliki 35) ln  j* klnetikm
 o drobljivoctl
 i>lf» iMft ia v odrisnoati «d a*t«rl*la   drobilnih
40 30 20
10   ------
0         12          3         4           5
SPEC.TEŽA   KROGEL - P
6         7 -3
1,0
1,0
 2/0
3,0
 %m &m obdalal tti pamattrt i« «naLb* 44), kl  na kinrtik* lcrogli&i«ga alia*. t fcolikor fci
 s aolcria »let j*% bi mmml upofitifvati
aMtnn9 da mm ^mij msJm&U 10n*tlico alina. pT*6**m t odrioao«ti od glavnih p«rui«tra7t kl Tajo n* ddlovanj« alina in od otopaj« <irobljivo«ti rud#* lit  m n*to4»ai ki sm jlh obdelal v
 alinu. s ponoč^o fuakcijt klMtite mllaa« 0tiMi
optlaaln* pogoj« delorenja lcroglida#«a ndlna m 4*m sla#- Prl t«ot pa
aodtln« teortj« in b»* od^ov&rjajočlh kor«lctwt M mm
•*^Wiw^^^BWW'    ^^^^^^^^^^fc**i*^^     Ww*PwHlfcB^|™      jMlSMjlMHlPI^Vi^ftvPiiMt     ^iBii^KBiF^MjKT^T^^KBp^^^ijP^^^Bi^^    4b T^HP^BhBfc-T^BBfe^p^^
v 1
t«risirmn#. 2«r*di t#«a nm določiti Irlnttfco ml#tja aa vsak prclalcfin vaor^o tn po«t«riti osotfrtio fciortl&oo  dolo51ti
 mm poudaril, da
t*k al«tja. K«poar#dan pot#k sX#fe|* «**•** opiaati S r*»lt*~
niai funtoiJ«i ia VMte fvakalja podaja določ«no
rlstiko «!•«•«• blae«,
kroglitol alln, |« bilo
alina, kar mk oMtlal v $*•&**&«
 * gnn^til 45) do $o). Pr«v tako sea obd^lel trl
prinelpUla« aMbmtl alttja to |« rauwirobljejij«, obrib In
 prlkaaati
ko teh tr«h nači2wwr In sic«r •
 to »torll tudl
 trij«
ai «l«tj« ob fitir^b r&ali&JLh
 iat^rvalih (T   • o) •
odraža v atalnea preaiku aaksiiiuiia arnatosti ia obitočja debe-lejšlh arn, v obnočje drobnejših ira, Prl obribu se pri ˇ«**•» amu postopno obriba droben prah,  OBnovna »rna postajajo koaatantno naajža, lcar so itanif«stlra v «taln«i
 aksiauaMi ln večan ja <||?»gtpft na račita gzvmgm* Pri pržitvi pa opaaujtao popolen raapad določenih arnatoati drolmejša suma, kar iaa sa poaledico tvo«b0 popolnoaa  aakBlma«. t obnoč ju drotmib *rn.
B tm !• tor«J dana aoioost «g9t€witl a^ha&ism drob- im prtdvifi 6aaoTn# sprtmrt>> Pr*v iar«di t#g v»e vaorc« pr©ieku«il tudi v t«j saari ln s g]p&flčaia notenjea vaeh karaictarlatičnih ruzOcciJ ugotovil kinatiko mlet-|m aaterialov. Za foalms* in uporabljal vaoro« »rnatoeti 2*0 • 5oo aikronov ln &e opiaani kroglidnl mlla. Po^ Tanja ao bili iabrani v akladu • preOhodniai r&aiskanrui n«tlk« krogllčnaga allna. Vsak vaoroc je mlet 3o ainut, »m »aatral aa dovolj dolg časov*ii laterval. T joaaledrijih %** vajanjih želirt podeti maultat« poaaa#mnih pMkn«w i iabra-nlai vsiorci heuatlta, sidorita, oolitne rud«, »agMtlta ia
Granulacijaki itatav viorca pr«d poakuaoa to J« čaau °: «r o ln po 3o atn aiat ja < T « Jo ) J« prlicasea v •ladnji raapredelnicit
-131
 200       KC       400     500
100       200     300       400     500
-/oo r
10o  I--------J---------
0       100      200      300     400       500


¦oo	• 5««	32|2	leo,o
3«o	• 400		«7,8
2oo	• Jte»	16.5	
 žt*        loo.o
 »•¦        97t*
 2,5          If9       33.1         38,2
 5*1
Slikt 35# 36 ln 5? *>rikaauj«jo uporabo d»finlmaih
 funiccij, karakt^riaironih • «cačb«al 45) do 5o) • Sa slllti 55 J« n«n#&iia fuakcije D « f (x) la $» 1 « o in
1                     I« poteka krivulje vidi:«o
 v obaočj« drobnejšlh xrn. §#  clika (ollka 36)» kj#r Je fimteija H it f (x). TTot veao }# dolilna ordln^t »4 po: jubno  x marilo »a fogoatoat nastopenja snt Y*likoati
r altra»a ^la^u. Vidiao, da j» v ijhadnaii «ct#rialu pogocta »rnatoat 501» - 4oo (1 ¦ l»*aa pa. ponorao pw*dariti, da M ti podAtkl nanalajo na ut»šni dobitek v odstoticlh» m pa na lt«rll@ •»• d« «#daj pogladaoo funkclJo 1 po «asu E« J0 adnut, vidiaa, da aa J« aakBltua proaislcail v ob^S|« 2oo <3b» 3oo  u   tn da ao irm trni T#5ja od #00 k   idrobljaaa,    Skupno s nilm m pmktlEm iagtnlla tudl *n& 3oo - 4oo ^ # Takiw kontlnuiranl pmlk fonkci Je In aaoatritalc aaksi^uMa kaiata na atkoaplicirana procase mlttja in na aabaniaaa raadroblja-* Obrlbs praktiSno ai, I« aanj sevada raaprSltva. Is *•&
drth faafcalj m&smm m4*J I*p#lJati §• fuakaij«
tok (M)f preaik granul*oljaka pwaaL*litir# (V),
ka alovnosti (Z) in kamkteriatika nastanka ncrrih saea B (i3UJ?>«
Koastr-a^ctivno doblao krivuljo m nl«vnl tok li dif#» rtnot ordinatnih dolSln krlvulj* D (^ ¦ ?o) « B ( T» o). I* krivulj« mvmm od5itatlf kollko ut«Jnlh odatotkov smt ki »o v«čja od V oe raadrobi v arao « pr»a<ro« oanjlltt «4 V • Pri raidrobilnen a^t«Aisna iaa icrivulja ki «t aed ml«t j«m polc^oma pr«aika proti l#ri la
T I»tl diAgr«* m at&^m tudi ostalt funkcij«. Kon-•trukttvno dobiito teliruljd grsnulftci jckega preiika 7f ia dl-fer«noe ordinat^lh dolSln H (t * 3#) • I ( t « 0) ,  s M-lertvuljo daa«> funlccijt n©gatlY«n
f ob^oaju kj«r iaat* krlruljt 1 ln ? približno idantič« po-t#k, Imo liao »lfttj*, n« pa trorbo   nonrlh 1» »ar»di dro%«-IJtnJa d*b«l#j5th. ? n«5«n prlacru je to obnočje ˇ grmwl»-cijsk« lat«rv«lu 3oo - 5oo u . Karakterlstifce nlwrnootl   %
 konstruktivno 9r#aB^o vr#dno«t a#d ?«! tn ? -
 |t p« *«mo taa» kj« I«llt« krlvuljl g« t^n 1» gr«nul«cljsic#se preatka blizu sJoipaj, To |# T prl-••ru h«m«tit« AMSJt nad 5oo u. . Ordinate Scrivulj« 2 nt
r*do ko ik utežni del arn vellkostl nxM se r«idrobi Y v«tt«t §«****« lcterralu alfrtja* Prav teko mxmm ia obllk« taklju^lti, da prl harsatitu n« nastan«jo Md
 nm nad 450 ^    ln le mlo ira nad ^oo ^ , ki pa 11
ob konou nl«tjtf rf.adrob« ˇ I« bolj drobna irna. K«r«kteristl-
te zuuBtaoka *m S |# g^oaetridno reilika Jcrivulj T -* I in »aradl ttga aanj nAtanfina v tiatea obaočju, kjer j* aonj t*i«& tudi pottfc krivulJ« f» Ordinate te kriruljt an pcrredo, kollko sm vellko»ti "X*9 m tvorl nl droblj«ij«i
dn |# al«mi a«hanlsea pri t«a tsotcu enostaven,
 «aao »AMdi r&»drobl4«aj*. Kroglični alln  na »rn« ^oo • $#• u. 9 kar taw sa poal^dico tok is tdga Intervala v drobMjia sxaa» Vellka od^ornort ti drobljenju prepr^čujt obrlt) in pr*?«llko trorbo
8 i 4 • r i t  atater Tiorca fM* po«kuaoa, to |t
 t « # ia po )o al^utah rtletja J# prikaian t reapr^dalalci i
 "1*0                    T
 *   r
	loo,o		
8oo - 4OO    41,4	6o,o		
2<h» ~ 3<*$   13ti			loofo
loo - 2oo    5#0	5,0	39,4	63,0
o  - loo    4»			*3»S
Grefičao iarrednotenje	alovn#	g« po0kui	
•likah 38),33, in 4#) .KriTUl	J A D »	f (x) ki	ii« prtce j n««
100
80
O      100     100      300     400     500
0      100      200       300     400      50O
0        100      200      300      400      $00
koaemo aletje, doSi t Tidiao 1« potaka fcrivul J a* pogostort aastopanja ko^binacijo raadroblj«xja oalroaa aa jfcnaga obri-ba« Dočia j« pr*i aletjaa aakslmst procej nelarsait, 9« po
 pr»askn# v akrajni l«rl del
Vpliv o^rlbc #t ## bclj Tldi is pot«lca funicc toka, kjer j# tiflti dol krivulje paral«len • ab»ci«no
 m proceae obriba. K^rivulja aa tvoxt>o
scq laa larasiti ankgiarea t lntervalu do loo u , kar |« ra-auadjlvo saxadi superpoclranja prooosov rasdrtbljaajm ln ob-ri^a. Vaor«c iaa pr&oajšao odpornost proti drobljdnjuf pred-ˇ••a pa lliavoat •arsdi svoje tek3ture. Tako se «rna naj-prej »droba vtdolž «ja krlataltfcor In nehoaiogenlb aestt nar« to pa ae v adtnu še tarejo aed aebo^ Brobllnl rtdhania«« ni •noctaven, aapak aaradi superpoaloij0 dveli nsSInaT aletja  aapletan,
Oolitna ruda
GpanulacIJaki a«atav irs^sea pr«d ta po poa^usu |* pri-kaaan t
Zrnatoat      T*o                             t^o
«f*
loo»o
2of2   22fO
XOO *• 101     4bf«      4§#
• • loa   •     •   12,o
-100  r
100
80  \-
0       100     200      300     400       300
0       \00     200     300     400     500
30 h
100
O      100     200     300     400     50O
 L
 odkloaoa ir oUaoiju Oo loo u pa >o iain **Xai»ja. fa

V« ruda - trdi ooiiti
 plosicv«, pri
 voliiu* ooIUtw* mma {afcaočj* 2oo - >oovl ) la
 ^ )             tudi vidl
 Z (^

 doloditcr
 j« prilcAsaa V m&l*4%4l
• 0        ^* 30 5" %      %     5"
		|2  XoOf0		
	^¦00    $&		ftt	loofo
	300   @		21,1	^0,1
loo •	aoo  i	f0      1»0		i9#0
				
0      100    • 200     300      <iQO     500
 1CG     200      300      400     50C
*v
100
80 |-
60
MAGMPTIT
400      500
i  ' ** -•». ¦
nji r«uipr»d©Xnicit aorwo orl«atl pfrjt»§a*i» a&ctr  alikah 44t 45 ia *€• Mii|i © « f  anomallj več j»ga obfi«&at ra»«n rahlo
 m al«vnl tok Mf kl j« ˇ
blJaajM. ft po»«ki9 in •• pri t«J »rnato«ti »raa aitl  drob«« nlti ne prlhajajo xx>vft im is Tiij««a gveittla«! Sfctg* ©baoč ja* 1* uvodjaih realaicjnr 0 oUpo»o«tl protl  mm usotovtl,
 tvorl
 »«lo malo pr«hu. Poteit telTUlj« m pwi»n—it
 dobiteic po»tm—nlh gramilacij on »afietku po«k»- iri po >» ainut al«tja, jt psitesaa v naal^dnjl
I ii 0
loo,o        1*0      looto
99t7     tlfi      97» o
loo • 2oo         2,5          2t5       40,3         71 »5
0     - loo         -               -          31,2         31,2
-Mt
100
0         100      Z0O        300      H0O       500
100
80    -
60
100
0         \00     200      300      400       5aO
 %e tiptSeu m psiae* tala  prevladuje obrib nad
 funkcije so prikaaane na slikah 4?f 48   in #9* Potek krivulj pogoetosti nastopaaja arnatosfci 1 je
 ia obribni a^ianiaea, kojiblnircn ¦  najdobelej^ih am.  3raa eretojih velikostl pa se tfl«i drob« aeradi trenja, oalrcata obriba. JCor ae maradi ob-riba tvori aolo tin prah, oMet l»~ta posaae«a« deb«l« srnat ki flt &a ta &aHln odttgnajo drobljonju. Zaradl toga jt vao-recf   vkljub majhni odpomoctl proti drobljenju aalo prl-aercn aa fino drobljenj«. Iroc«oi obriba s« ncart^S 8upexp^» nlrajo nad procesi raz&robljenja , ki »ato ne morejo priti dovolj 4o laraaa. la krtvulje tvorb<? srn 1 vldi:*ot & se pi^vsiaprav v v&*h Intnrvallh t raaim v 4oo - 5oo|utvori4o tudi nova a&n&t pol«g odvajanja v aižje granulacijak« intei vale«
6# kratlco realmlram paaam«ane nlevn« funkcljo In njl-hovo <xlvl5noat od odpoinosti prcti drobljeugu t*or«» ugoto* viti 8l*&§L« i
X) ^ehanlaeii drobl Jenja Je Y prccejSnl norl 04 odpoimosti proti drobljenju. Pri visoiih vrediiostlii vladuje Siato razdroblj^nje, prl nlakih pa x>rotožno obrib.
2) Kj«r iaaoo oiiravka a h^ter-^geno in ^uvovrstiio snonr-* |# (oolitna ruda), lcar ## adraž« v «ač#tci aajhni odpomo-«ti proti drobljcnju, kl k«umoidj# aoSrto naraate, aoroaio pri-čakovtiti celo nehaniaai rasf^riltr« »Irapno s mohmimmm im» drobl j
3) tlthanlseti drobljanja in nlems. funkci^a *o torej odraa odporno&tl dzoU^njat titSco <ia $® m©®®še a  lndefcaa drobljivoati napovedati prlbli&no
 proc«ia, stdpnjo fino^e in tiste amatO0tit ki
Mlevn« funlccije je no^oče, kot sao videli li poakn- dolo$#^ati f pa?#e«3 Ilrokam gmmalmlj&km lnterralu. Vendar s«a S# taa ««»11» da Je ftmleelja tez«kterl8tite alevnostl S to5no &«flzitr@m samo t«a» lcjer j« potek krivulj sa al^rni tok II ln sa preaik granulacljake por&a&elltv« t Identl^en. fo pa Ja saao v oakeji granulacijsken tntervalu. §# bolj pa prlde to do i»raa«L takrat, kader hočerto dolofiitl aat«aittično «na5bc kinetik« mletjc, T taken prl/ieru deloti posktts« « aelo oakla ^rnnulaci jskin intervalon, Cftče se poaeneane imatofiti prekrivajo in ©t#2ko3ajo aato-aetiSno Isvrednotenj«, Zaradl tee:a «em ˇ«« poakuoe sa dolo-
 enečbe klnotike aletja delal s vsorci ^anulacij«  - 2oo u • Količina v«ek»ga vaorcn j© bila ?5o p9 polniter kreglia&6ga Jiltna ps »ano 9 % primemo najlinl količini. vaor-e«v. Veak poskua eea ponovil petkrat in upožteval kot lr.oni ai resultat scritaotlčno si^edioo va«h pet meritofr. B«iultat« aejalnlh anclia a« »eokrožil na cela števllE, ker |# god« m dlagrra* nanašatl vrednostl, kl so aanjfie od ot5
3<fradA bi bilo aezeljeno, da bi aogli določiti a^tično odvianost med hltrostjo tvorbc in raapada pri nlet-*  Tudl definioija cllja r«akctje je otežkočona,
 »drofclj«! produkti fstsliifct gronulaci jake intervoU«
 »auttat podob« a*ps«fl*3&i variini x*«kol;ji •0**4* <y**lfe§8* t«a#l joo raalsk*r«. Z*r*dl
1« Sla* |« nuO«kal drobilno kiaetiico lfiwn> in
1) 7a»ta aliaa in It4*rilo 8) volufltea bobu9
^jpP ^         flPBJlt^^i^ft^P^PPP-iP         ^P^p4Pl^p|pEJH'
7) lcoličlaa al«ro«gA
 **t«rtalf to
 tot
 odraja
H. Salts in W« 8ta* *ta proe«« al«tj* ****#L&* t f»»if lci sta jlh določilA na krlvul jl funkolj« L » f (x) *
 deflalral« kot "ruakeijo »1««% kj«
 s toobl j«J« »#kttadarnlh krirtalnth
f ici
gcrori tudi iGoraj oaonjml po4«rt tem zunjlo «ra*tofltjo MfunfceiJg šlmm" w«njftuj# in t^ii s nlfi. S«r#dft Mrnd pri 4&X$
 »sviralno d«lo drobnlh arn. Drugo teijio vejo  »gorej
Odprto p« sta puatUa Tpmši(aj# o vplivu drobi jivoeti na
Prl »rojiii posfcu»ih •«¦ pr«dr»«m
a) ObatoJ ot>eb funkelj $0 l, S*le«u ln w. Sijm %) KlB«ti5ao •naibo ot^h fmfcoij
#) H»d*#bojao oavisnoit md odpomostjo proti droblj«nju ln klnttičoo taačbo ob«b funkcij.
iat«rvaHh alttJa* Tr^dnoctl »o podan« y od«totklh ta Wim 8ft coU fittviU* Sit* so pr*dfcoda* kalibrirana 1
^i ŽfTBNrtfflMffftl t                                                                     •
•»»§
¦***•   mS*k*
•»
	t
	i
	t
	•
	li
	Sl
s	»
	
ii
 O&litaa ruda
•   T ¦ • » * •
n

4t
st
1»
it
n
*
H 19
f
m
9
u
 #
 4 it rninfttrtn J^ m  »ltlcah 5of 51f 52, fft 5^ ln 55« M t« MMtljivlh reaultatov, kl •« delao
 to
100
0
S IDE R. IT
Jf'4-e
-k-t
n
t	H
1	7S
2	S6
3	42
4	36
6	2S
8	18
/0	14
/Z	11
/6	6
20	4
24	3
30	1
100 90 80 70 60 50
30 20 -fO -0
t -/....3
t = 4 ¦ 3O
&
n = 1 k
n-0,75 k- OtfS
10      12
 I
 16
_L 18
t C
HEtiATIT
-k-t
n
i	H
i	8o
2	64
3	53
4	43
6	4O
8	
1O	25~
1Z	21
16	1S
20	fO
3O	7
 2O
 21       24
L_____1..
 26       28
100
0
8
t (m/r?)
SAtfOZlT
~A.č
t	H
0,5	8o
1	60
2	«2
3	27
*	18
6	8
8	3
10	1
/6       20       22      24       26       26      3O
sisi.
™1
MAGHETIT
t	H
1	68
2	46
4	25
G	/f
8	/0
1O	6
12	3
2O	1
o
22       24       26        28       3O
/7= i
7     '
0,155
H
OOLlTHA   R.UDA
	70
#	30
6	17
S	1Z
10	8
J2.	6
?0	Z
0        Z        4-
 26
KINZTIKA    MLETJA
 6    8 fO 12 /Y76 ?.O i (mfo)
1   HEMATIT  SiDcRtr
 OOUTNA RUDA  MAGNETIT
 ŠAMOZIT
 4* im
 aa prro fa«o adetia. kgkor tudi .*& dnaeo ln  aloaa in funkclia migfcift«.
 * ln Morafaia »attaetičnla d«lo*  *l*t*l* •plolno oblUcd i •
fcj«?
 D
 pri
 hitiosti AX#t|mf t •«« <t* ml«tj« in m *#* ponent Itinotito« «na5b« «l#t4*. 0o»4a «aadta v *v«tu
rtll n. pr. tudi rusici reaUkoraloi (V. Aljavdin),
H   kot m   "funkoljo «&**$*« . Tudl f* Sla« j« sauitxmlt  «uSIni vtlJ«vna «aao sa dru^i d«lt to im m fuakoijo
Pri v«rti v»orclh a«a |tti» obatojm ln kin«tlto
»tnvirto elcaponent   a • 1 ¦ mletjft p« s* »pr«aiaj
 Dm^l d«l# to  (86) in to
 da fmtatl^ »Iom  al«di •nafibt 86), 1« po- ta>#fioi«nt hitroatl
 porn«i%i proti drob-
 pa prmv t«ko
hitrogtl v pvrl t**L +€> im % "tu&kalSl ulommT
§ xm — »pr»gtmja v aaiah* kl sta iil* poatarlla W. Slaa la
f« Sal—» to i« Md 2/3 ln 4/1 >,
 dobil »X»d«č« vr#doo«tlt
 #9I3»        of25o
 o,8o
 bi biti hMeh pr«rld*nt I^mr |#  »aziiaiv In podkrepljan u y«č p&r&Ulnih po«ku»lh tn prt wA ˇ»oroih. Ko«fici«ot MiatiVM hltrosti J* ˇ drugi faaif to j* aa furUcci jo al«tja draiarat vt&JI, kotficianta ta prvo faao to |« sa funkcljo aloma, Y» bo pet^ito^ š« anogo re»isi:OTalzi«ga d«la, da ao
•ploina veljevnost pri raaličnlh pogojlb aletja ln pri
ITi« ttimi «wi»tt* 4« usotovit«*, da »o IMitei
 preao goraaafral ralatlTOia koeflglentoa hltroai;!  tliji |# Indelo drobljlvoati. %#» yU3i i» tudi
latiroi ko#flelant hltroatl nlatda,,   fo v«lja sa va« vaoro#f tudi s* oolitno rudo, čeprav m prri poglad iagl#daf da |# pvi tw vsorcu nastala —f>llja> H§ imi pa po«ebltif da lamt v
r*m m Či«tlml oolltl, k*t«rih odpenmt paroti
 Tlsofctu tmr »*r*dl **g* Jt oeltt&ft mda ˇ
ko
 4«
 funkcije aloaa <
 droblilvogt? f

m« pr, te fmitt prl 5aao»itu tiao 1 1/2 oinute, prl In «id»ritu 3 alnutt, pri oolltnih rudah in *8Ln*titu p*
 B»|«r J« popolnom« raaundjiT, i# g* gl«daw s »t
 od kAt«» p* wp«t s«visl drob-
IJIvoat.
$# kontrolirm»© dobl|m Jcrivulj« la
 sliJUh, »oraao ugotoviti, da s# *«lo dobro ujmajo »
 «n*tt>o 86), kar j« »«do»tea doic&a 0 pravUao«ti aojlh trdi* *•** Bw©<U bi bilo wielj«io ugotoviti !• oetal« vpliv«,
mm jih aaniaal a* i*LČ«tku t«ga poglarrja. Ttndar |« blla aaloga l#f ugotoviti kinetlktj drobljtnja y »r«»i s fiillcalao ktoifinl 1 laatiioetai vao^oev. ^lalogo »4Mitkot   upaat  ia ugotovll aedtftboj&o oiviMMt drobljivoctl
In ajih klcetiko adet j«f ki oaogoČA anu&t&a«   napovedl 0 »ašanju vsoreer v krogličji«a Allim* Kor j# kiaatlka alatJ*  krogličnl alla, mi #0tetatt r«»l«kal tudi funkci Jo
mllna tt—s* in njegoro odvisnort oa drobljivoeci vaoroev*
 |t ^>odaac aeiokroženjL celota aiedBoboJnih odnoeov  m* «1 strenl in fcrogliSntga ailtn« na drugt atrani. Ž«lt«f dit bi bilo at|# dolo «Jcroa«n idfstfiM k poaaavm|m aletja, kl ao &*3Lgalj* poBtavka v tehnlki te§&twj» l«a<U ˇ•dno slabšlii ru4aiaf v«dno bolj ln bolj poa«*bni.
 J
1/2« določ«nranja alavnih lsatnoati rtialičnib aln*x*liUJi mmemim 4* a#lo TBino poacav&fi j* ap«cifiČJ» površin« In srateatl.Tkljtife Imoi& mai »torji raallčoo oc#dJu>Jo aetoda določ«mnj« ^# cifičnih porršljijso pokmalž pos)cuAlfdb > kat prl^rJ&lM oeto*  popolnoaa •adorvoljiva »tetlstldaa ¦•toda po  po
1«« detmllh funtoij tudt faotol je trdot«»Poakusi am Y»eh
e  na proate« drobljenju
Brl vl»Jti t3*d ti ai ¦ads^bojue *vca« s drobl jivost Jo,toda prl rtttolnab s auijAo trdoto t© sviie joedvoauo obatoja tn Ja
 aatodo |arost«ea drobI4aniafa katero dolačoao ko#fici«at od- proti drobljflnJuff»oz«YO praialofttl odporaoat g
 proti drobljei^u in akl^pati c«la aa a#XaJcUvnost pri
 op«raci>b.7*6ji odport^ofiti ctrobljenja  trduota po Brinellu o»iro«a Rockr^«llu ta Mtnjii
 r«»ultsttfdobljaai po ti»b railičnih aatodiii  In Oajo poj olno«   onakovroda« ra»ultat«#l* tegc
 aogoč« Tu^preJ laborstori jslco določitl obmh&nfr rud&in pri
 ne podlagi t»ga vrsto droUilnlka in nepavedatt
 drobl jenja  Tplivajo llnaaroo m
A/Popolm taorija Ml«tJa bi aonaa podc ti aedsaboino
in po aX«tJa od čaaa
aih pagojrr allna.Ker pa fcittfroat drol»XjdaJA n«kee« iftttrraia 4a hitroat nfi«ta4wa Ja norih
kot pa»Ulaa re^ii« a Xfe»liČBial refikcijaktal
liteih mmatocti t«r drobljivoati ruAiti^ ao pokaaal«,«^ > klnetllai  alias lio«arfio odrisna od drobljtvosti xudnin*3p©cxfi-
čni prirestak porršija« raet« s amjte oapomotftjo Mt«rijela tl drobljanjiuPrffV t&ko j# Mgotovljex2O9aR 00 delovnl  allna Deodfi«ni od drobljlTOBti  l#t> oalro«a droblj*ttja
 tnlto m fas# »XoMt kot » Lb»o sl*tjft s «ao mao «&*§«»  laa ^spoMneiJalAO obllko9prl kaiterl  aajah o& 2/3 d* V3ir«latiTni Jcoeflci«at hitaroati ai«t>  ja ˇ od^lonosti od odporaoatl protl
ticieat hitrontl «^t;^i |« Y drugi ta»i približno dvj itrst kot ˇ fa*i «l.>a«.či» vi«Jl |« indeks drobl JiTOSti,t»
 iLo«fict«nt bitroeti alot^a^V te* posla<itt Ja doaeiano
ficiacta bitroati m lndatooa <Jr-4JbIJivoati,op6ia»o tudl tra jan ja fa*a xlo«a s Indaksoa
i» Ucht mm italieb-
 uol
 ln
 F.O.
Bead.F.C. tA a«r Tbeorj of CoMinutlon 9Miaing
 der Mahlproiesse, Kolloid
 H#J,iSa*r«y Bkm S^duction aelstionship ia
 J.tPorudila 0 mlkroafcopdfci preiakavi v«0xwv tud is Ki-
i
Glikner ^iKennaeicbGUng d«r H»rt« d«r Br?*unk<dil« in Hlnbliclc
 ibre
Gotfc« JUt^ersuch« *ur Hemba«t«uag
 duzch g«sforai^ uad
 12/52
 von       ff       VD
 15« -
Rttkki.t O«rs«la«loa Ufcmtm j«rlnolp*l pundm 9ff«rtiag
 Probleae d*ft
Kttttig F* i TJb«r «in« aianvollt Be*chreibuns uad
 : ~>Ub#n und aohrflt^lllga Ttfela der Kral« - und
 uad deren
Jon«on 0* t ^sthod of ohargtng roda and b^lla tnto grirA<Uag
 A« i 3ch«llingerf 0, colloriaetria aethod for
 grmdine &* m tumbling mdim«  4* t B«dlncuTi6@xi ftir lie Auciacung uad  dea 3|>rdd - uad
 Gruad der ^igeaachaftm dar
Hooh«addrf ar 4* t Bilduiig uod Au«br«ltunc von Ktasaa
Bruck iinter šm wsnflm& von Teap«raturi
»uatand.  Archlv f .daa r^isenhtttt;enw«»«a 7-8/5*. H#in R. i Dio 2«rkleia©ruDg8k;inetIk von praktiscb
 3*ad Holloid
 S#*
 H. t ftsur 3«r«ohnung der ap«sifisch«n OberflBcht m
Di»p#r»oid«a Cha^a-Ingla^ur-Technik; I/5S«  tm.t AmIjsIs qL voriabl»a Lu rod  0« i B^obachtuog uxi4 Tfotersuchung von
 iii dtr Praxifl, VDI - B«ibeft 1/37  H. t Ekiigt Uberlegung«! *ur Auomistik w&x  Rad«x Hundschau 4/5 - 1955*  ^id«hl«r*t Htlatlvt w#«r of varion«
allls. Olcrvsitij A.A.t Konatrukcii, ras6«ti  1 ekapluatacija drobilfrk,
Pl»t S*i Fundam^nt&l ftap#cts of Grinding Oii«i,
Puf i # B* t Graphiaoh« Dsr^t^llung und Au»wertuo& voc
 (97 -
 py th#ory of It« *pliaetion*,
 der
 tu den f«iah#it« - und
¦ 158 -
netatn frmi%wmit ^orscbungaheft« 4 4 (1952)¦
 Frelbtaegtr  8.  I,i Gegenw*rti&«r StaBd der
len uGd doo. i*hlvorseiis i^ Iftug ruT K^el - Hohr
Roa« H*  I«s Ball,  Tub« aad lod MUln Const^l«,  1957*
 Aproxlcactiojaa of the ©r*ergy erricionoiec of
 bftll mill b^ tb* «n#rgy b&llaac« a«thod«
8tr«hl J» t 3dTfocta of rod latll f lett sle« reductioa.  A, t Fby3ikalisches und tocJiniach*« /a*b6itsg««
 5A357»
 2/1 ?^6-
Satkal a* t  ^ur i-hysik 4«« apx<5dea
 A.t Th#rai»ch« Rttekbilduns aafcPoplGStiocher FliMi«  bei
SpMth .v. i    Hiy»lk und f •atotk der Illrto uud ^ich©,
 J* i An ^apir i cal K«latlonahip b«fcir*«n ^ork Input aod ?&rti*U &U« Die tribuUcm I«f ®t* and Ofter
 A.t ^•or«tiocb# Grundlagen
tf
 Hlife von Ztra&hlung«funktioa«n Kolloid
 0* i
sgi    Kollold  0, t
 dar
 f. i L#bJrt)uoh d©r
 sA t.l
«»9*0 bax

 ttmtU*
 1*0
 l.C

. (Kl)
NflRODNfl   IN  UNIUERZITETNFI KMJI2MICR
00000437915