—   199   —
Potovanje
po nekterih jugo-slavenskih krajih.
Spisal M. Verne.
19. pismo. Dragi prijatel!
Gradec je veliko prijazno mesto na obeh straneh Mure. 44 milj in pol od Tersta, in šteje blizo 50 tisuč duš; vidi se, kako ga je železnica poživila. Nekdaj je bilo mesto terdno obzidano; ob poslednji hudi vojfki pa so Francozi večidel ozidja in terdnjavo na hribu (Schlossberg), ki se samoten izsred ravnine krasno kviško vzdihuje, razdjali. — Naš Teržačan, gospod Dubbane, ki se je v Gradec preselil, da bi svoje otroke tu ložej in boljši zredil in podučiti dal, mi je prijazno celo mesto okazal.
Mesto samo na sebi je sicer majhno; od železnih do žakljevih vrat je le 520 sežnjev dolgo, in od Pavlovih do Murinih vrat 420 sežnjev široko, in ne šteje cez 430 poslopij. Toliko veči pa so štiri predmestja, ki štejejo vkup čez 2600 pohištev. — Po tem sva šla na prijazni, 50 sežnjev visoki okrogli hrib, na kterim je bila do leta 1809 silna terdnjava, ki se je takrat Francozam jako branila. Iz tega hriba, ki v lepi ravnini poleg Mure na levi strani zgol sam stoji, kakor sim prej rekel, se vidi ves Gradec in cela, zares krasna mestna okolica. Ogledala sva tudi nekoliko cerkev, posebno pa stolno cerkev in poleg nje grobje cesarja Ferdinanda II., prav lepo okroglo poslopje z visoko kuplo; — potem deželno dvorano(Burg), gledišče, stanovnonabero malarskih izdelkov fstand. Bilder-Galleriej in ;,Joaneviše", kjer so bogate naravoslovne nabere in krasen rastljino-sloven vert. Tudi novo poslopje nadvojvoda Janeza v Št. Lenartovim predmestji unikraj glacisa sim ogledal, in tu krasno preprogo fTeppich) vidil, ki so jo Nemke slav-nimu nadvojvodu v spomin naredile, ko je v zlo nevarnim času v  Frankobrodu   oblastnik nemške deržave bil.
v
— Sla sva potem z gospod Dubbane-tam po železnim mostu čez Muro in Murino predmestje po Aninih ulicah, kterebodo v kratkim nar lepši celiga mesta, Ekenberški grad ogledat. Ta veličanski grad, v resnici kraljevo prebivališče, je le pol ure od mesta na zahodni strani v prav lepim kotu pod zalimi pogojzdenimi griči. Že v 15. stoletji so stanovali tu neki Štajarski baroni; v letu 1623 pa je cesar Ferdinand II. ta slavni rod v knežji stan povzdignil. Sedanji veličanski Ekenberški grad je bil dozidan v letu 1665, in od kar so leta 1716 Ekenberški knezi pomerli, je grofov Herberstcinskih. Pred gradam je velik gaj ali vert, kamor se hodijo Gračani sprehajat in kratkočasit. V drugim nadstropji so vse izbe in sobe z mnogimi krasnimi malarskimi izdelki okin-
čane, in v neki sobi je tudi pet ali šest majhnih podo-barskih izdelkov, ki sta jih slavna umetnika Kanova in Thorwaldsen iztesala. — Poelednjič sim se peljal z g. Dubbane-tam še na izhodno st*an mesta, poldrugo uro dalječ , veliko in prav lepo cerkev Matere božje, ki ji Maria tolažnica (Maria-Trost) pravijo, ogledat.
V Gradcu sim pa dobil še druziga stariga znanca, ki ga tudi Ti dobro poznaš, namreč našiga nekdanjiga učitelja v Ljubljani gosp. Franka, ki že mnogo let tu v počitku živi. Z njim sim šel Kalvario (Calvarien-berg) ogledat. Kalvaria ni druziga ko silno široka, kakih 15 sežnjev visoka skala, ki iz lepe ravnine poleg Mure samotno kviško šterli. Pri skali je precej prostorna cerkev tako sozidana, de je veliki altar živa stena; verh skale pa je Kristus na križu med raz-bojnikama ves pozlačen. — Gosp. Frank me je pa tudi na grad peljal, kamor starček vkljub vsi svoji starosti še vsaki dan hodi.
Iz visoeiga grada sim ogledal še enkrat čudovito lepo, rodovitno mestno okolico, in sim se čudil, de niso Rimljani, ki so lepe in rodovitne kraje tako dobro izbirati znali, tu vselitve imeli. Narberže pa so jo imeli, ker so bile tudi tod rimske starovine najdene; ali o silovitih vojskah, o preseljevanju narodov se je mende z imenam vred pogubila. — Bolj gotovo, ali prav za prav popolnama gotovo pa je, de so v ti okrajni že zgodaj Slovani prebivali, kakor že mestno ime kaže, ki je bilo tudi Nemcam do petnajstiga stoletja vedno „Gradec", ne pa, kakor nekteri spakujejo „Gratza* Že če si čverstiga nemškiga Stajarca misliš, zraven pa zmehčano besedo Gratz, se vjema to kakor briis in sir! ŠeleKarol Veliki je Slovane pregnal, in takrat so se Nemci, posebno Bavarci v deželo vrili, in zato se je mesto do enajstiga stoletja ^Bavarski Gradec" Imenovalo.
Ker je moje letošnje potovanje po slovenskih krajih z Gradcam pri kraji bilo, prejmeš, dragi prijatel, v prihodnjim listu poslednje pismice.