Italijanska nasilja en požlgib Dogodkl v Prvačlnl. Po vsem po Italijanih zasedenem siovenskem ozemlju jo naš narod siovesno praznoval blagdan naSih" prvih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda. V Prvačini na Priraorskem so šli ljudjo z godbami in zaslavami v cerkev. Italijansko vojaštvo, katerega ta cela corkvena zadeva ni nič brigala, jo pa nstavilo sprevod m zahtevalo, da mu izročijo slovenske trobo.inico. EnoduSno se je ljndstvo uprlo toj drzni zahtevi in laško vojaSfvo je začelo streljati na množice. Streli so fožkb ranili štiri slovenskc žrtve — tekla je nedolžna slovenska lcri, ki se bo bridko maščevala. Upor laške posadke v Idriii. Ker so laški Castniki naznanili laškemu vojagtvu v Idriji, da bo moralo dne 15. julija odrinili v Albanijo, se je vojaštva lotilo tako razburjenjo, da je iakoj odpovedalo pokorSdino svojira fiastnikom in pomfitalo orožjo proC. Vojaštvo je drlo na trg, kjer so klicali: ...Doli s kraljem, živela internacijonala, živio Ljenin!" Možtvo jo pozivalo Sastnike, naj se mu ,.ii- družijo, da odidejo skupaj domov. VojaSko povelistvo je lakoj telefoniralo po vojaško poraoč na vse strani . Silna ploha in toča je prisilila vojaštvo, da se je moralo podati nazaj v vojašnice. Ko je zjutraj prišlove6je število na pomo5 poklicanega vojaStva v Idrijo, so pozaprli osera laških častnikov, uporno raoštvo pa pozaprli v vojašnice. Ti dogodki so pa6 najboljši do kaz, da se Italija ne more veC zanesti niti na lastno vojaštvo. jKrvavl bojt v Splitu. Na predvečer godu kralja Petra sta dva podkupljena laška vojaka snela z neke zasebne hiše v Splitu iugoslovansko zastavo in jo odnesla na laško ladjo. Ta nečuveno drzni čin laške nestrpnosti je narod silno razburil. Ljudstva se je ob morski obali zbrala ogromna množica, ki je mirno prepevala narodne pesmi. K obali je priplul italijanski motorni čoln z vojno ladjo ^Puglia." Načelnik policije jo z jasnim glasom zaklical kapitanu, naj! vojaštvo ne stopi na obal, ker on osebno jamči za varnost laških častnikov, ki se slučajno nahajajo na obali. Se preden je to izrekel, je že bilo oddanih nekaj strelov iz ftolna . ;V bližini policijskega načelnika je padel od ročne granate zadet mož-begunec in bil takoj mrtev. Krogle so še tudi usmrtile dva orožnika in več drugih oseb. Naše orožništvo je nato otvorilo ogenj na laški ftoln. Zadet je bil poveljnik, nekaj mornarjev, nakar so jo Italijani odkurili. Dmgo jutro je dospel v Split ameriški admiral Andrevvs, ki vodi celo preiskavo , katera pa bo za Ttalijane izpadla zelo neugodno in jih j>red celim svetom osvetlila kot prave barbare. LaLi zažgali Narodni dom v Trstu. Dne 13. julija zvečer je pridrvela pred Narodni dora v Trstu narofiena druhal okoli 500 fakinov , ki je začela vpiti: ,,Srart Slovencem! Proč z Jugo slavijo!" Podivjana tolpa je naskočila Narodni dom. Ko so razbili vse prostore, vse pohištvo, so vse no(raniosti polili z velikimi množinami petroleja in zažgali poslopje. V hipu je bilo celo poslopje v plame nu. Slovenci, ki so se nahajali v poslopju, so morali  iz oken v$eh treh nadstropij poskakati na tla, kjor  so obležali z razbitimi udi. Koliko oseb je v poslopju zgorelo, ni znano; gotovo je pa, da je število člove  ških žrtev italijanske pobcsnelosti zelo veliko. Vse to  se je odigralo pred ofimi policije in voja&tva, ne da  bi bil kdo le ganil z mezincera v obrambo nedolžnili  žrtev! Nedolžno prelita slovenska kri kliče po maš Čevanju do neba! Druhal razdcjala draga pos^opja. Podivjane italijanske tolpe so nato navalile na poslopja podružnico Ljubljanske kreditne banke in  Jadranske banke, vdrle v notranje prostore, unifiile in razdejalo Yse do golega. Ostanke pohištva je tol - pa pometala na ulice in jili nato sežgala. Le mo&nih železnih blagajn niso raogli razbiti in se polastiti de- narja. Ko jo bilo vse to dovršeno, so navalili na dru- pa poslopja slovenskili trgovcev in obrtnikov ter dru- gih Slovencev, kjer so na slični način razbili in uni-  fiili vse. Uničili so pisarne odvetnikov dr. Vilfana, dr. Ribara, dr. Voduška, uničili slovensko tiskarno  ,,Edinost", llrvatsko štedionico, Splošno hranilnico , slovensko kavarno ,,Comercio", razne slovanske go - stilne, knjigarne in sploh vse, kar je bilo slovans - kega. Naval nd naš konzulat. Pobesnela Ia5ka druhal je nato popolnoma neovirano od oblasti v svoji satanski besnosti vdrla -v poslopje našega konzulata, v katerem je razbila in uničila vse pohištvo, šipe, vrata itd., razbite predmcte pa pomefala na cesto. Pogled na razdejana poslopja nudi grozen prizor! Ko se je druhali še bilo posrečilo iztakniti našo državno zastavo, je laška pobesnelost dosegla svoj vrlmnec. NaSo državno zastavo so raztrgali, ostanke pa v slovesnem sprevodu nosili po mestu. Pri vseh teh neverjetno besnih izgrodilV ni bilo blizu nobenega policista in nobenegavojal;; , kar jo dokaz, da so bili naroCeni od slavne ilalijanske vlade. Slični čini laške podivjanosti so so zgodili tudi na Reki, v Kopru, Pazinu in dnigih mestih v Pri - raorju. LaŠki divjaki priliajajo cGlo na dežeio, kjer uničijo SlovGnoGm vse, do čeaar lo pridejo. Ves slov. rtarod v zasedeiiem ozGmlju so nahaja v smrtni ne varnosti. Zalibog ni roko, ki bi ga šcitila, zaenkrat je prepuščen žalostni usodi. Ce ftlovGk zaslcdujG vsa poročila, ki pribajajo k nam iz zasedcnega ozemlja, mu zastano kri in se mora prijeti za glavo ter vprašati: Ali živi pod mi lim solneem narod, kateri bi se glede podivjanosli še mogol priraorjati z italijanskim? Ni ga pod aolncem! Eno jg gotovo. Uprava in vojaštvo da druhali popolnoma pro.sto roko, da sme neovirano in nekaznovano uničevati imovino Slovanov. V zasedenem ozemlju ni nobeno varnosti za imetJG in varnost Slovanov. Treaejo sg vsi tcmelji italijanske države. Vse civilnG in vojaške oblasti so brez moči, brcz vplivtt, ali pa vedoma soglašajo s poulično druhaljo. Vam Jtalijanoin pa kli6e ves jugoslovanski narod kot en raož: Prišel bo čas obračuna! VašG lopovšcine, vašo krutosti se bodo na vas in vaših potomcih še bridko maŠČGvale, kot sg SGdaj maščujGjo nad oholim nGmš kim in madžarskim narodoml: Vvsa Slovenija proti lasJki poojvjauosti. * NezasliSana italij&nska nasilja, opustošenja- in krvoprGlitja so spravila po koncu ves nas nai"od in ga do skrajnosti razburila. Dno 14. t. m. so se vr isilo voliko protidemonstracijo v Ljubljnni, v katerih je naš narod enodušno izrckel svojg zgražanje nad italijansko pobesnolostjo, našim zatiranim bratom v zasedGnem ozemlju pa zaklical: Bo prišel dan reftitvg in obračuna! Tudi pO drugod in zlasti pri nas v Mariboru je zadnji čotrtek zvečer prišlo do ogromne protidemonstracije našoga naroda. Te velikanske fjrotidGmoDStracije sg jg udeležilo na tisoče našega Jjudstva. Da pa naš narod pokažo laškim divjakom, da sioji na stokrat višji stopinji kulture, dostojnosti in olikanosti, sg vršijo vsg te protidemonstracije mirno in dostojno, čeprav nam prekipcvajo srca gnjova in studa proti laškim barbarom, o katerih naj izve ves omikani svct: Laški divjaki so nedosegljivi in no prckosljivi!