SLOVENIJE--Iz olimpyskega Sydneya —
eÖCJ
THE VOICE OF SLOVENIA	30.8.1996
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK 14 - dnevnik, ccna S 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
Največji mednarodni športni dogodek v Avstraliji po olimpijskih igrah v Melbournu
Mladinsko svetovno prvenstvo v atletiki
Tudi slovenski udeleženci
Sydney, 20. do 25. avgust 1996 - Na Svetovnem atletskem prvenstvu v Sydneyu je nastopilo tudi enajst slovenskih atletinj in atletov: Tina Matul (100 m), Elizabeta Randjelovič (kopje). Anja Valant (troskok. daljina). Barbara Berden (višina), Sonja Roman (800 m. 1500 m), Miran Vodovnik (krogla, disk), Ranko Leskovar (daljina), Gregor Kovačič (deseteroboj), Peter
Poles (400 m), Aleš Tomič (1500 m), Aleš Oberauner (daljina). Vodstvo: Mira Čuček (vodja ekipe), Milan Lorenci (tehnični vodja), dr. Rudi Čajevec (zdravnik), Boris Miku/, trener), Ivo Makarovič (trener). Hrvoje Fižuleto (trener), Marjan Štimec (trener). Tri peta mesta so lepa potrditev, da je slovenska atletika v samem svetovnem vrhu. Največji uspeh je dosegla Anja Valant. ki jo je v disciplini troskok od bronastega odličja delil le en sam cm.
S slovenskimi atleti v Slovenskem društvu Sydney in v Klubu Triglav
Sydney - Srečanje slovenskih atletov in njihovega vodstva je potekalo v SDS v nadvse prijetnem, domačem vzdušju. Sprejem so pripravili Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Canberre. Alfred Brežnik. častni konzul RS iz Sydneya in Slovensko društvo Sydney. Tudi v Klub Triglav so bili povabljeni na srečanje z večerjo.
■f iT Tr-:1 W	
íBnl	^Hff Ml
Vr j "v	rWmm
Jtó^j 1	
	Willi ':
	
S slovenskimi atleti v SDS
Foto: Florjan Production
V
Leon Stukelj ekskluzivno
za Glas Slovenije
Legenda olimpijskega športa in najstarejši olimpijec na svetu 97-letni Leon Štukelj, je pred odhodom na Olimpijske igre v Atlanto. kamor ga je povabil sam Olimpijski komite oziroma njegov predsednik Antonio Samaranch, v svojem domu v Mariboru sprejel urednico Glasa Slovenije Stanko Gregorič in ji povedal veliko zanimivega. Del pogovora je bil pred kratkim predvajan na oddaji v slovenskem jeziku na avstralskem SBS radiu. V tej številki Glasa Slovenije pa je objavljena foto reportaža z gospodom Štukljem.
Morda niste vedeli...
Kdaj uporabljamo besedo olimpiada in kdaj olimpijske igre? Leksikon Cankarjeve založbe, nova izdaja od 1988. leta, stran 738: pogosto se napačno uporablja i/raz olimpiada namesto olimpijske igre, olimpiada je namreč obdobje štirih let med dvema prireditvama olimpijskih iger.
Voditeljica slovenske mladinske atletske skupine gospa Čuček predaja darilo Aljažu Gosnarju, odpravniku poslov RS iz Canberre
Razstava
KULTURNI MOST MED SLOVENIJO IN AVSTRALIJO Izredno uspešna v Sloveniji, tokrat na ogled v Avstraliji V nedeljo 22. septembra 1996 od 10.00 do 18.00 ure Slovensko društvo Melbourne, Eltham Ob 15.00 uri predstavitev posameznih avtorjev literarnih del in umetnikov. Za Izseljenski Svet za Slovence po svetu koordinator Ivo Leber
Dolgo, predolgo ste, spoštovane bralke in dragi bralci čakali na ponovni izid Glasa Slovenije. Kot sem omenila v zadnji številki, sem se v Sloveniji udeležila seminarja predstavnikov medijev iz tujine, za tem pa ostala tam še nekaj tednov. Potem je prišla selitev v Sydney in z njo seveda nešteto teža\> in težavic. Največja je bila seveda ta, da smo iz Macintoshovega računalnika izgubili spisek naročnikov, pa tudi nekaj pošte se je izgubilo.
Da bi vse postavili na stari tir, smo se\'eda potrebovali čas. Vendar vas vse vljudno prosim, da nas takoj, ko morda opazite pri datumu vaše naročnine (na kuverti) kakšne napake, na to opozorite. O obisku v Sloveniji ne bi izgubljala dosti besed. Bilo je veliko razočaranj pa tudi lepih doživetij. Med zadnje bom prištela seminar in srečanja z drugimi rojaki, ki so bila nadvse prijetna in prisrčna. Posebej pa smo seveda lahko hvaležni Uradu za informiranje pri Zunanjem ministrstvu RS, točneje dr. Petru Venclju in še posebej Francu Pozniču, ki je vse tako zelo lepo organiziral, da smo si pridobili marsikatero novo izkušnjo in znanje ter v prijetnem vzušju z avtobusom prepotovali del slovenskega ozemlja in se seveda srečevali z zanimivimi ljudmi. Urad je nekaterim izmed nas, tudi meni, plačal povratno letalsko vozovnico in za to lepa hvala!
IZ DNEVNIKA
Stanke Gregorič UREDNICE
Če bi hotela izdvojiti najlepši od vseh trenutkov, ne bi mogla mimo srečanja in ljubeznivosti moje prijateljice Milice Stivan (pevke v zboru Kliničnega centra iz Ljubljane), še posebej pa mi bo ostalo za vedno v spominu srečanje z ženičko v nekem starostnem domu. To je bilo najtoplejše in najčistejše čustvo, ki sem ga iz Slovenije prinesla v Avstralijo. In ker je omenjena ženička nadvse rada prebrala izvod Glasa Slovenije, smo jo zdaj uvrstili med naše naročnike.
Gospa Minka, dobrodošla! Rada bi, da bi v tem našem listu našla veliko zadovoljstva in da bi vam kratil ure, kijih tam, v domu za ostarele, tako zelo težko pretiašate.
Vaša Stanka	* ' '
Na začetku...
Tudi to je Avstralija
v
Štetje prebivalstva
Letos smo avstralski prebivalci med 27. julijem in 6. avgustom ponovno izpolnjevali obrazce za popis prebivalstva (census 96). In koliko do nas, Slovencev!? Vemo, da so v preteklih letih do nas prihajale dokaj čudne in porazne številke. Urednica Glasa Slovenije je leta 1993 zbrala dokaj alarmantne in porazne podatke, ki so ji bili na voljo pri raznih avstralskih uradih. Ker jih bo zanimivo primerjati z letošnjim popisom, preglejmo torej še enkrat stare informacije:
-	Slovenci v nobenem štetju do leta 1993 nismo omenjeni posebej pri "kraju rojstva", kar pomeni, da so vse, ki so pod to rubriko vpisali "Slovenia" vključili v rubriko "Yugoslav".
-	Po štetju iz leta 1986 je Charles Priča v raziskovalnih dokumentih razporedil število priseljencev v dve skupini: "Ancestry Štrenght" (število po prednikih), Slovencev naj bi bilo 6959 in v "Ethnic Štrenght", ki je seštevek podatkov iz urada za imigracijo in števila po prednikih, Slovencev 16 160.
-	V knjigi "The People of Australia" dr. Jamesa Juppa (Australian National University in Canberra) piše, da je v Avstraliji 11.000 Slovencev.
-	State Comparison Series ABS Catalog št. 2731 iz Brisbana, language total persons Slovenian 6194.
-	Isto število slovensko govorečih so posredovali tudi na Birou ot Immigration Research, Melbourne.
-	V melbournškem ABS Slovenci sploh nismo bili omenjeni, ker so nas pred leti prišteli k 161 000 Jugoslovanom.
-	Predzadnje štetje je sicer pokazalo številko Slovencev 16.800, toda po zadnjem štetju leta 1991 nas je bilo zopet samo 6.400.
Še bi se lahko igrali s številkami, ki so jih nekoč posredovali o nas drugi, čeprav smo sami prepričani, da nas je nekje od 25 do 30 tisoč. Popolnoma jasno je, da je od števila neke etnične skupnosti odvisno kako bodo avstralske oblasti upoštevale (ali tudi ne) zahteve po učenju jezika, potrebe po televizijskih in radijskih oddajah itd. Upajmo, da nam bo novi popis dal realnejšo številko, čeprav nas je vsak dan manj. S.G.
Demonstranti napadli zvezni parlament v Canberri
Canberra, 19. avgusta 1996-V verjetno največjem nasilju avstralskih demonstrantov doslej je bilo ranjenih okrog 60 policistk in policistov. Sodelovalo je okoli 15 000 demonstrantov, tisoč pa jih je razbilo vrata in okna in vdrlo v prostore parlamenta. Več kot 30 osebje bilo priprtih. Prvi minister Avstralije John Howard, ki je bil v stavbi parlamenta je odpovedal sestanek z voditelji demonstracij in ocenil protest sindikalistov, študentov, Aboriginov in upokojencev kot "un-Australian".
Razlog za napad na stavbo parlamenta je bil letni finančni proračun, ki predvideva dodatno nezaposlenost tisočih uradnikov, zmanjšanje finančne podpore Aboriginom, socialno ogroženim, upokojencem in drugim. Tudi v drugih mestih Avstralije so se vrstili mirni protesti.
Zanimivo... Mariborčan izdeluje in
igra na didžeridu, inštrument avstralskih domorodcev — Aboriginov
Glasbaje bila poleg luči najpomembnejši element v nedavnem projektu Vlada Šava Dioniz, Podobe iz sanj v produkcij i Primorskega poletnega festivala v Kopru. V izbrano zvočnost nenavadnih glasbil se je zlilo tudi zvočenje Boruta Planinca.
Borut Planine, doma iz Kamnice pri Mariboru namreč že vrsto let izdeluje in igra na ljudska glasbila z vsega sveta, in sicer slovenska, kitajska in celo avstralska tradicionalna ljudska glasbila.
r
30 8 1996
OBVESTILO NAROČNIKOM
Glas Slovenije zaradi odsotnosti urednice ni izhajal nekaj tednov, zato smo naročnikom podaljšali datum naročnine za dve številki, pričujoča številka
pa je dvojna. Tako je zdaj n.pr. tistim, ki so plačali naročnino do 30. junija 1996 ta potekla 31. julija 1996. Prosimo vse naročnike, da naročnino za naslednje leto poravnajo čim prej na novi naslov Glasa Slovenije.
Hvala za razumevanje Uprava in uredništvo
NOVI NASLOV UREDNIŠTVA GLASA SLOVENIJE:
Glas Slovenije P.O.Box 411 Harris Park 2150 Sydney, NSW Australia
Glas Slovenije odslej zaradi dodatne tehnologije in aktualnih informacij še bolj zanimiv!
iL gfcftß
NOVICE
SLOVENIA
A Guide to Virtual Slovenia
h t tp : //www. ijs. si/»lo /
ettHMMKa*
http://www.cs.uml.edu/-mti-utsch/dclo/ http://eiger.k2.net/dnevnik/clan 1 htm http://www.kabi.si/si21/morel/sp.html http:-www.dol.-list.si-cgi-bi...-dlnovi
Brnik — Navdušena množica na Brniku, sprejem na Brdu pri Kranju in slavje na ljubljanskem Prešernovem trgu. kjer se ni toliko ljudi zbralo že od prvega nastopa dobrega človeka iz Negove pokojnega Ivana Krambergerja leta 1990. so bili obdolžitev navijačev srebrnima olimpijcema Brigiti Bukovec in Andražu Vehovarju ter njunim kolegom
Ljubljana - 28. avgusta so se iz Atlante vrnili v Slovenijo udeleženci slovenske paraolimpijske reprezentance, ki si je pridobila dve srebrni in tri bronaste medalje.
Ljubljana - V ponedeljek, 2. septembra je prvič stopilo v šolo 23.200 otrok, v osnovne šole pa se bo odpravilo skupaj 204.000 in v srednje 108.000 mladih. Marsikje bodo učenci sedli v nove ali prenovljene prostore, saj bodo od septembra do konca koledarskega leta odprli 37 objektov (5 vrtcev, 20 osnovnih šol, 2 glasbeni šoli, 6 srednjih šol, 1 zavod. 2 visoki šoli in 1 center za permanentno izobraževanje). S 1. septembrom bodo začeli veljati nekateri novi podzakonski akti, ministrstvo bo šolam razposlalo knjižico z dvema pravilnikoma: o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli ter pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli.
Ljubljana - Pogodba za graditev predora pod Golovcem, ki sta jo 20. avgusta 1996 podpisala Družba za avtoceste in gradbeno podjetje SCT, je še zadnje dejanje za sklenitev obroča avtocest okoli Ljubljane, hkrati pa tudi pogoj za dograditev vzhodne avtoceste od Malenc do Šentjakoba. Dvocevni predor pod Golovcem je projektiran za prihodnost. Po ceveh, dolgih 542 in 531 metrov, bosta tekla dva vozna in odstavni pas, če pa se bo promet močno povečal, bodo lahko uredili tudi tri vozne pasove. Skupaj s predorom Golovec bo v državi v gradnji 75,3 kilometra avtocest (Šentilj-Pesnica. Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice, Dramlje-Arja vas, Arja vas-Vransko, Tomačevo-Zadobrova, Šentjakob-Malence, Dane-Fernetiči). Do konca leta bodo gradbinci začeli dela na sedmih avtocestnih odsekih, dolgih 66 kilometrov (Slivnica-Fram, obvoznica Ormož, priključek Slovenska Bistrica, Vransko-Blagovica-Šentjakob, Divača-Kozina in Vipava-Selo), dogradili pa bodo še tri avtoceste: Šentilj-Pesnica, Hoče-Arja vas in del severne ljubljan -ske obvoznice od Tomačevega do prikljuška na Šmaitinsko cesto. Ob koncu leta bo Slovenija dobila 60,8 kilometra novih avtocestnih povezav.
Koper — Ameriški raketni rušilec USS Mitscher, ki sicer spremlja letalonosilko Enterprise, je pripiul v koprsko pristanišče. Na tej šesti ladji ameriške vojne mornarice, kije pristala v pristanišču samostojne Slovenije v okviru dobrega sodelovanja med vojskama, v 340-članski posadki ni mornark (zaradi zasnove ladje in premajhne izurjenosti žensk). Mornarji so pripeljali s seboj iz ZD človekoljubno pomoč, saj so ameriški darovalci verjetno prepričani, da pošiljajo pakete v banana republiko, kjer kraljujeta glad in revščina.
Kredarica - Najvišjo sejo doslej v zgodovini lokalne samouprave sije privoščilo enajst od šestnajsti občinskih svetnikov Kranjske gore. Dan pred občinskim praznikom oziroma 101. letnico postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu so se šli slavnostno sejo (s pomočjo helikopterja sta na Kredarico priletela dva svetnika), za svoj podvig pa sta dobila celo darila
Ljubljana - Direktorici sklada za sukcesijo Republike Slovenije Blanki Primec je v Nikoziji sprva dobro kazalo v bitki za 650 milijonov dolarjev premoženje nekdanje NBJ pri podružnici Beograjske banke na Cipru je bilo po zahtevi Slovenije začasno zamrznjeno). Potem je beograjski odvetnik prepričal ciprsko sodišče, da dokument ameriškega vladnega urada, s katerim je Slovenija tudi dokazovala svoj prav, ni v redu(fotoko-pija brez pečata). Zna se zgoditi, da bo izid dvoboja za dolarje Slovenija Jugoslavija 0:1. Celotno nasledstvo razpadle SFRJ, ki naj bi ga razdelili med pet enakovrednih držav naslednic, naj bi bilo vredno okoli sto miVijard dolarjev.
Ljubljana - Slovenija je od osamosvojitve leta 1991 odprla 37 veleposlaništev, generalnih konzulatov in stalnih misij in tako skorajda dokončno spletla mrežo svojih diplomatsko konzularnih predstavništev. Vlada načrtuje odprtje še treh veleposlaništev, potem pa se število ne bo več večalo. Slovenija ima trenutno 22 častnih konzulovč to so ugledni ljudje, največkrat s področja gospodarstva, pa tudi kulture ali politike, imajo izkušnje vmednarod-nih stikih in uživajo v svoji državi ugled.
Dob — Na polju kmetijskega posestva Dob v Slovenski vasi pri Šentrupertu seje v soboto, 3. avgusta, v oranju in v spretnostni vožnji s traktorji pomerilo 45 dolenjskih oračev, med katerimi sta bila tudi oba udeležene letošnje-ga svetovnega prvenstva na Irskem oziroma prvi in drugi z lanskega državnega prvenstva Janez Miklič iz Gorenjih Kamene in Anton Filak iz Gribelj. Z zmago je Miklič dokazal, da se na svetovno prvenstvo dobro pripravlja in daje tudi favorit na bližnjem državnem prvenstvu v Novem Mestu.
Ljubljana. 22. avgusta 1996 -Operacija srca brez naprave srce-pljuča! Pred petimi ali sedmimi leti bi bila to znanstvena fantastika. Na Kliniki za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru v Ljubljani je skupina slovenskih kirurgov prvič v Sloveniji opravila dve srčni operaciji, ne da bi bolnika priključili na aparaturo za zunajtelesni krvni obtok, ki med operacijo nadomešča srce in pljuča. Operacija sledi usmeritvam v najsodobnejši kardiokirurgiji in je prvi korak k operacijam, ki bodo zahtevale le minimalen poseg v telo, je pojasnil kirurg dr. Janez Kirbis, kije operacijo opravil skupaj z dr. Tomislavom Klokočovnikom, asistiral pa j ima je dr. Ivan Kneževič
NOVICE
Izola, Ljubljana, Postojna, Portorož-Zdravstveni inšektorji v Sloveniji izvajajo zelo poostren nadzor voda v bazenih. Vzorca vode, ki soju vzeli iz zaprtega bazena z morsko vodo v hotelu Delfin v Izoli, sta bila neustrezna tako po kemični kot bakteriološki analizi. Vsebovala sta nitrate in preveč bakterij. Na sezanmu bazenov z oporečno vodo glede omenjenih analiz pa so uvrstili še velik odprti bazen v avtokampu Pivka Jama, HOT Postojna, olimpijski bazen na ljubljanskem kopališču Kolezija -Sterline d.o.o. in velik bazen v Športnem centru v Rogaški Slatini. Oporečna voda jo je "zagodla" tudi slovenskemu obmorskemu monde-nemu letovišču Portorož. Oporečna je bila v zaprtih bazenih hotelov Bernardin in v Emona hotelu.
Ljubljana - V intervjuju za zagrebški Vjesnikje novi slovenski zunanji minister dr. Davorin Kračun izjavil, daje Slovenija v stalnem stiku s hravško stranjo na različnih ravneh. Kmalu bodo napredovali pri urejanju lastninskih odnosov in tudi meddržavni sporazum o jedrski elektrarni bosta kmalu podpisali.
Zavre - Zagrebška INA, kije pred nekaj dnevi v Zavrcu v Sloveniji odprla svojo bencinsko črpalko, prvo po 30 letih, namerava v Sloveniji zgraditi še 5 svojih bencinskih črpalk. V izgradno črpalke v Zavrcu je vložila 2,45 milijonov nemških mark. Pravijo, daje to najlepša in najbolj funk-cionalna črpalka v Sloveniji.
Portorož - Pred dnevi je pri svetilniku na Punti Sabioni v Benetkah skočil v motno slano vodo plavalec Martin Strel. Pred njim in njegovimi spremljevalci je bilo na morski poti do Portoroža 100 kilometrov morja, negotovosti in skoraj nečloveških naporov. Pred leti je preplaval pot od Benetk do Portoroža v 42 urah že Celjan Jože Tanko. Martin je uspešno prispel na cilj in izboljšal Tankov rekord, saj je plaval 41 ur, 12 minut in 8 sekund. Za Martina je zdaj na vrsti rokavski preliv.
Ljubljana - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je povedal, da bi bil najprimernejši rok za izvedbo parlamentarnih volitev 10. november. Izrazil je začudenje, ker se vse stranke zavzemajo za kasnejši rok. čeprav so vse doslej izrazile potrebo po čimprejšnjem razpisu volitev. Tudi predsedniku Kučanu bo predlagal ta datum._
Novo mesto - V soboto, 17. avgusta so odprli prvi velodrom. Z mimohodom večine izmed 700 mladih kolesarjev iz 52 držav z vseh celin sveta in svečano zaprisego novomeškega reprezentanta Petra Ribiča se je začelo mladinsko svetovno prvenstvo v kolesarstvu, največja letošnja prireditev v Sloveniji. Prva svetovna prvaka so dobili v nedeljo, v vožnji na čas na progi med Maharovcem in Novim mestom je bila pri dekletih najhitrejša šestnajstletna Avstralka Rachel Linke, na daljši progi med Otočcem, Maharovcem in Novim mestom med fanti pa je bil najhitrejši Italijan Simone Lo Vano. Svečani mimohod 52 reprezentanc je zaključila slovenska vrsta z zastavonošo Ljubljančanom Darkom Mrvarjem na čelu. Čast, da lahko ob himni dvigneta zastavi Slovenije in UCI, je doletela novomeška kolesarja, ki sta do sedaj dosegla najimenitnejši uvrstitvi -balkanskega prvaka Sandija Papoža in nosilca bronaste medalje z mladinskega svetovnega prvenstva v Angliji Bogdana Finka.
Ljubljana - Drugo kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji leta 1998 bo igrala slovenska nogometna reprezentanca proti Danski 1. septembra na Centralnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Dan pred tem bo mlada reprezentanca Slovenije igrala prav tako svojo drugo tekmo proti Danski v Mariboru, v Ljudskem vrtu.
Zaradi ostrih zahtev FIFA za pogoje igranja kvalifikacijskih nogometnih tekem bodo na Centralnem stadionu za Bežigradom do tekme Slovenija-Danska postavili 6000 raznobarvnih plastičnih sedežev, dodatne ograje in prenovili novinarski prostor.
Ribjek pri Osilnici - V soboto, 17. avgusta je bilo v Ribjeku pri Osilnici več svečanosti. Najprej so odprli lovski dom in hkrati tudi razstavo lovskih trofej. Krstili pa so tudi helikopter slovenske vojske in ga poimenovali po Ljudskem junaku Zgornje Kolpske doline Petru Klepcu, kije tudi simbol občine Osilnica. Odprli so tudi prenovljeno cerkvico sv. Egidija, kije proglašena za spomenik kulturne dediščine Slovenije. Gre za eno najstarejših cerkvic na tem območju, kije stara po neuradnih ugotovitvah okoli 650 let.
Maribor - Oškodovanih najmanj 3.000 posojilodajalcev. Kot so povedali na tiskovni konferenci na Upravi za notranje zadeve Maribor je za sedaj raziskano poslovanje Zdenexa le za leto 1995, medtem, ko za leti 1994 in 1996 preiskava še teče. Tako je Zdenex v preteklem letu oškodoval najmanj 3000 posojilodajalcev za več kot 4 milijarde tolarjev, v korist podjetja pa sta protipravno pridobljeni dve milijardi tolarjev in 492 milijonov tolarjev. Tako seje pričelo krhati Štiri leta trajajoče uspešno poslovanje zasebnega podjetja Zdenex, last Manice in Marjana Care. Podjetje je denar posojilodajalcev posojal posojilojemalcem. Le del denarja posojilodajalcev je plasiralo naprej, večji del denarja pa je uporabilo za poslovanje podjetja in tudi za osebne dvige obeh zakoncev, ki sta si prisvojila 260 milijonov in 703.339 tisoč tolarjev. Ta denar sta porabila za nakupe, tudi avtomobilov, obnovo stanovanjske hiše in drugo.
Vršič — Erjavčeva koča na Vršiču je ob nedavnem podpisu sponzorske pogodbe med Planinsko zvezo Slovenije in Palomo dobila v dar velikanski paket papirnatih higienskih izdelkov. Ob tej priložnosti je Paloma Sladkogorska napovedala skorajšnjo proizvodnjo papirnate posode, ki naj bi jo izdelovala v obratu na Prevaljah. V sponzorski pogodbi je zapisano, da bo to podjetje s papirnatimi brisačami, prtički, toaletnim papirjem in higienskimi izdelki oskrbovalo 70 težje dostopnih visokogorskih planinskih postojank v skupni vrednosti 1,800.000 tolarjev. Predsednik vse bolj ekološko naravnane Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar se že veseli Palomine papirnate posode, ki bo za gore novo ekološko olajšanje. Z njo bodo precej zmanjšali uporabo dragoce-ne vode, manj pa bo tudi odpadnih voda.
Ljubljana - Predsednica odbora za mednarodne odnose Mihaela Logarje sprejela na poslovni obisk veleposlanika Avstralije Ronalda Walkerja.
Ljubljana - V okviru predstavitvenih obiskov v sosednjih državah se je v torek, 3. septembra minister za zunanje zadeve Slovenije Davorin Kračun srečal z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Geffenom.
NOVICE
Še to in ono iz Slovenije
p»»,
soskik
«« ___-«C
.1Maj»??	1
pEf UUUIJANAJ
\ e^uO .Sw^ 0*K4
Prepir o referendumih
Ustavno sodišče je 12. avgusta Državnemu zboru (DZ) poslalo gradivo, na podlagi katerega je Janševa Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) sprožila ustavni spor ob razpisanem odloku referendumov o volilni zakonodaji. DZ je namreč sprejel odlok o razpisu referendumov, ki naj bi ga razpisali 90. dan po oblikovanju novega DZ, izvedli pa naj bi jih 30 dni pozneje. Toda, če zakonodajni referendumi za volitve v DZ ne bodo razpisani v predvidenem roku, to je pred jesenksimi volitvami, bo SDS o zadevi začela postopek pred evropskim sodiščem za človekove pravice. To je povedal njen predsednik Janez Janša.
Anton Drobnič - generalni javni tožilec: Slovenija je v praksi nepravna država
V	intervjuju v MAG-u je Anton Drobnič dejal, da je Slovenija na papirju, po ustavi in po nekaterih temeljnih zakonih sicer kar dobra pravna država. Pri izvajanju, v praksi, pa je daleč od pravne države. Dejal je tudi, daje prava pravno-civilizacijska sramota, da država niti po petih letih samostojnosti ni raziskala povojne poboje, popisala deset tisoče pobitih, niti odprla enega samega grobišča in preverila kaj je res, kaj pa ne. "Na tem področju smo skoraj prava barbarska država", je dejal generalni javni tožilec.
Koncert za kliniko
V	Ljubljani je v okviru 44. mednarodnega poletnega festivala v soboto, 17. avgusta v Križankah gostoval Orkester letalskih sil ZDA v Evropi pod vodstvom dirigenta majorja Dennisa M. Layendeckerja. Nastopili so s priljubljenim programom koračnic, priredbami popevk, operetnih uvertur, diksilenda in muzikala. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarjem za novo pediatrično kliniko v Ljubljani (op.u.: obvestilo in prošnja za denarni prispevek tudi v Glasu Slovenije).
Zakon o žrtvah vojnega nasilja
Pred dnevi je začel veljati novelirani zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je konec julija parlament sprejel po skrajšanem postopku. Po tem zakonu so žrtve vojnega nasilja tudi otroci, rojeni v času izgnanstva. Status žrtve bo po novem pripadal tudi osebam, nad katerimi je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine v Italiji oziroma na ozemlju avstrijske Koroške, in osebam, ki so imele od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v R Sloveniji, ne glede na to, na katerem ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije jim je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno. Pravica do rente pa bo, podobno kot priznavanje pokojninske dobe, veljala za čas do vrnitve v domovino, in sicer do 31. decembra 1945 brez potrebnih dokazil, če pa seje žrtev vojnega nasilja vrnila v domovino po 31. decembru 1945, seji čas po tem datumu prizna le, če dokaže, da se prej ni mogla vrniti iz razlogov, kijih ni sama povzročila. Med drugimi je zakonske spremembe prispeval tudi Jože Pučnik.
Afera Depala vas
Leta 1994 je bil Janez Janša razrešen dolžnosti ministra za obrambo zaradi afere Depala vas. Premier Drnovšek je takrat izjavil, daje Ministrstvo za obrambo prekoračilo svoja pooblastila in nepravilno postopalo z domnevnim vohunom Milanom Smolnikarjem, kije takrat dobil nekaj telesnih poškodb. Zdaj pa je javna tožilka te ovadbe zavrgla in zaključila, da zakon o obrambi take posege dovoljuje, kar še bolj potrjuje že znano tezo, da sta se takrat obe levi stranki Kocjančičeva Združena lista socialdemokratov (ZLSD) in Drnovškova Liberalna demokracija Slovenije (LDS) hoteli na vse načine rešiti Janeza Janše. Janša je bil torej "obsojen" predno mu je bila dokazana krivica, trenutno pa gre, v času pred volitvami, takšna odločitev javne tožilke le v korist Janši. Kako bo zadevo komentiral dr. Drnovšek?
Prva slovenska vojaška ladja
Vida Mašera Borovljev, sestra Sergeja Mašere, slovenskega narodnega heroja, poročnika bojne ladje, slavnostno krstila prvo slovensko vojaško ladjo, poimenovano ANKARAN. Izdelana je v Izraelu, dolga je 25 metrov, široka 5,6 metra, največji izpodriv vode pa je 47 ton. Največja hitrost je 40 vozlov. Slovenijo je stala 2,6 milijona dolarjev.
Rekorden obisk Postojnske jame po letu 1991
Postojnsko jamo je letos obiskalo že nekaj manj kot 200.000 gostov, kar je za 15 odstotkov več kot v lanskem letu.
Omanu odvzeli eksekvaturo
Ob nedavni aferi z liberijskim konzulom v Sloveniji Nicholasom Omanom (bivšim avstralskim Slovencem), ki mu je slovenska vlada odvzela eksekvaturo. on pa je napovedal svoj 'odhod v politiko', se pojavlja vprašanje, čigav 'adut' bi bil lahko Oman na volitvah. V javnomnenj-ski anketi so anketiranci odgovarjali takole: nič ne vem o Omanu (okoli 16%), preprodajal je orožje in služil denar (okoli 27%), pomagal je pri oskrbi slovenske vojske z orožjem (okoli 11%).
Slovenija še ne v Nato?
Nemški obrambni minister je v nedavnem intervjuju zagotovil, da bodo že na začetku prihodnjega leta v Nato zanesljivo sprejete Češka, Poljska in Madžarska, ki bodo po dveletnem prehodnem obdobju že leta 1999 postale polnopravne članice - Slovenijo pa je hote ali nehote izpustil.
NOVICE
Združenje razlaščencev razlaščenega premoženja
je svoje spore z državo internacionaliziralo na Internetu. Mednarodno, zlasti finančno javnost so pozvali, naj nikar ne investira v Slovenijo, češ, da dežela še ni pravna država in naložbe v njeno gospodarstvo še niso varne.
"Demarkacijska črta" v Piranskem zalivu
Boris Šuligoj piše v Delu: Ob incidentu hrvaške aretacije slovenskega ribiča v Piranskem zalivu - Neuradno vemo, daje Hrvaška že določila mejo na morju, a tega Slovenija in svetovna javnost še ne vesta... In uradna Slovenija ravna tako, kot da tega ne ve - kot da bi bila z glavo v pesku... Medtem, ko smo Slovenci prepuščali vprašanje meje strokovnjakom in diplomatom, so Hrvatje v različnih dokumentih (n.pr. v pravilniku za izvajanje zakona o ribolovnih območjih) že zakoličili črto po sredini Piranskega zaliva. Kljub vsem možnim interpretacijam mejne črte in uradnem moratoriju, seje dosedanja popustljivost Sloveniji na celi črti izšla v škodo.
Mladi izseljenci doma
Svetovni slovenski kongres, Konferenca za Slovenijo je v kampu Klin v Lepeni pripravil Svetovni slovenski tabor, ki se gaje udeležilo 25 študentov slovenskega rodu iz cele ga sveta, izmed katerih jih večina še ni bila v Sloveniji. Glavni namen tabora je, da se mladi izseljenci med svojim bivanjem v Sloveniji dodobra spoznajo s svojo matično deželo in se polni prijetnih vtisov vrnejo na svoje domove izven slovenskih meja. Čeprav večina udeležencev tabora dejansko še ni bila v Sloveniji, pa prav vsi, ne glede na to, ali prihajajo iz Sirije, Švice, Gane in drugih afriških držav ali s Havajev, tekoče govorijo slovensko.
Nova knjiga Iva Zajdele
Pravkar je izšla knjiga publicista Iva Žajdele Zasuta usta s podnaslovom Začetek komunistične revolucije v Sloveniji leta 194/ in 1942. Knjiga je sad večletnega avtorjevega raziskovanja. Na 280 straneh sta podrobno prikazani prvi dve leti vojne v Sloveniji, posebej pa je razgaljena vloga Edvarda Kardelja in njegovih pomočnikov. Tik pred izidom je tudi knjiga istega avtorja Leta velikih prevar. Knjigo Zasuta usta je moč naročiti na naslov: Časopis DAN, poštni predal 700, 1001 Ljubljana.
Velenjski tabor za nadarjene učence iz domovine in tujine
Velenjski Erico, inštitut za ekološke raziskave, je pripravil že šestič zapovrstjo enega najbolj kakovostnih mladinskih raziskovalnih taborov, kije bil od 11. do 18. avgusta. Na njem je bilo 75 udeležencev, od tega 10 mladih iz tujine. Posebna skupina seje lotila tudi učenja novinarstva.
Dnevi poezije in vina
Trajali so teden dni v Goriških Brdih, zaključno srečanje pa je bilo 31. avgusta. Pripravili so ga Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Občina Brda in vinogradniki iz Medane, predstavilo seje dvajset tujih in domačih pesnikov.
Zaradi prevelike hitrosti več nesreč
Zadnje dni obravnavajo policisti na celjskem območju veliko prometnih nesreč. Nekaj dni zapored so posredovali v številnih težjih nesrečah, ki niso bile smrtne, a je bilo v njih več udeležencev hudo poškodovanih, nastala pa je tudi velika škoda.
Nove razglednice z motivi knežjega mesta
Celjsko turistično društvo je pred kratkim ob 125-letnici obstoja izdalo deset novih razglednic z motivi mesta ob Savinji. Dve razglednici, ki sta reprodukciji starih razglednic Celja, so oblikovali v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine, avtor fotografij za ostalih osem pa je Študent arhitekture Matija Golner. Gre za dokaj nenavadne motive, saj razglednice niso klasične fotografije panoram in znamenitosti, ampak prikazujejo zanimive detajle Celja, ki so opazne le na določenih točkah.
Ptujski festival
Ptujski festival slovenske zabavne glasbe, letos že 27. po vrsti, trka na vrata in oznanja skorajšnjo jesen. Finalni del te prireditve bo v petek. 6. in v soboto, 7. septembra, v šotoru pri ptujskih Termah.
Slovenija-okolje-voda 1996
Takšen je bil naslov akcije, ki sojo 23. avgusta na vstopno-izstopnih postajah Slovenike Hoče in Arja vas organizirali Zeleni Slovenije. Voznikom so med akcijo delili vodo Zlata kaplja in razglednice s simbolnim sporočilom, ki opozarja napreteče nevarnosti, ki jih prinaša hitro rastoči tranzit ob vključevanju v Evropsko unijo.
DNEVNIKI V SLOVENIJI
Inštitut za raziskovanje medijev, junij 1996
' Ddo
Dnevnik
Slovenec
Varčevanje z elektriko
Od 23. avgusta so v Sloveniji pričeli varčevati z elektriko. Omejitve so potrebne, ker Slovenija z lastno proizvodnjo za približno deset odstotkov zaostaja za porabo.
Po morju na drugo stran zaliva
Samostojni podjetnik in ribič Milivoj Palčič iz Kopra seje odločil za ponovno oživitev redne ladijske linije od Kopra do Debelega rtiča, ki so jo opustili pred več kot dvajsetimi leti. Ladja, kije Palčiču dobro desetletje služila kot ribiška, sprejme 20 potnikov, iz Kopra pa odpelje petkrat na dan.
Morski pes pred Fieso
Če so se v Piranu še pred dnevi nasmihali šalam o morskem psu v slovenskem morju, češ, da mrcina še ni dobila vstopnega vizuma, pa je treba zdaj zapisati, da seje le pojavila pred kratkim in daje marsikomu zastal nasmeh. Večjega morskega psa so opazili v Strunjanskem zalivu 200 ali 300 metrov od obale v bližini Fiese.
Sto let Tartinijevega spomenika
Drugega avgusta letos je minilo natanko sto let, odkar so na osrednjem piranskem trgu odkrili spomenik slovitemu violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju, delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta.
Turnir v pandolu v Kopru
Capris, društvo za oživljanje starega Kopra, je za praznik koprskega zaščitnika sv. Nazarija organiziralo že četrti turnir v pandolu. To je igra, ki izvira iz antičnega Rima in seje ohranila tudi na Primor -skem, predvsem v Istri. Nekateri jo imenujejo tudi primorski baseball, ker se pri igri uporablja košček cilindričnega lesa (pandolo), kije na konceh zašiljen. Pandolo je treba udariti s tudi cilindrično palico (maca). Na letošnjem turnirju so zmagali člani ekipe Bambus iz Izole.
Viri: Večer. Primorske novice, Delo, Dnevnik, RS Urad vlade za informiranje. STA, Svobodna Slovenija, Jana. Mladina
30 8 1996	\/
OB PETI OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE
USTVARJALI SO SLOVENSKO
ZGODOVINO
Po tisoč letih nemškega gospostva in po 73 letih življenja v Jugoslaviji je 25. junija 1991 slovenska skupščina razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - REPUBLIKO SLOVENIJO. Ta dan so pozneje razglasili za državni praznik - dan državnosti. Pet let za tem so dan državnosti slavili po vsej Sloveniji, slavili pa smo ga tudi Slovenci po svetu. V Avstraliji Veleposlaništvo RS v Canberri, častni konzul RS Alfred Breznik je v Sydneyu ponovno, tako kot vsako leto doslej, pripravil slovesnost za konzularni zbor, praznik so obeležile številne slovenske organizacije, društva, mediji in verska središča. Slovenska zgodovina pa se ni ustvarjala le nekaj zadnjih pet let, ustvarjali so jo (po Delu) številni Slovenci. Glas Slovenije bo v nadaljevanjih predstavil znamenite slovenske osebnosti od kralja Sama (623 -658) do današnjih dni.
Alfred Breznik, častni konzul RS v Avstraliji (na desni) govori prisotnim na Krali Samo	konzularnem zboru; na levi predstavnik avstralske vlade
(623-658)
Knez Kocelj
Folo: Florjan A user
Samova plemenska zveza je prvi samostojni slovanski nastop v /o™ _ o-... obrambi proti nomadskim plemenom v Panonski kotlini in prvi
samostojni poskus zavarovanja pred zahodnimi germanskimi y §estdesetih ,etih 9 st0,etja je težigfie slovensk	-a za
sosed,. Samo človek neznanega porekla, je vod.l plemensko |(j desetletj£ ,o y gJ d	- •
zvezo polnih 35 let, tako imenovani Fredegar pa ga na pod agi	> . • • L. fn ... • „ ... J
... . . \r , , , ci i ■ i ?•	vladal tu kot mejni grof Pnbinov sin Kocelj, osamosvojil pa se
govoric prikazuje kot frankovskega trgovca. Slovanski plemenski	• , . 0<:n „ • , , J... ,. r.
° . . ,J ».,.. • v ... u j -u aii.	Je leta 869- Kocelj je sprva nadaljeval Pribinovo politiko v zvezi so se pndruzih tudi Slovenci v Karantan.ji v vzhodnih Alpah razmerju do frankoVske države in salzburške cerkve Ko sta se
in ob Zgornji Savi. Karan an.jaje v tej zvezi predstavljala posebno	na dvonj B|atenskem kostelu ustavUa Konstantin in
enoto slovensko marko . V obdobju začasnega upada obrske	A/. . ? . • x .. ~ . „ x . ,..
moči so bila najnevarnejši sovražnik te zveze germanska plemena.	* T. vi l T * ^ 'Tf
predvsem Franki. Okoli leta 625 so Karantanci premagali Bavarce	m,S'!tl °a Polltlčni P^^rat. možno pa je da stavplivala
in utrdili svojo mejo ob izviru Drave. Zveza je 63 i premagala	™ nJ?«?V0 ?hz,evanJf ^ Rastislavom z Moravskega. Leta 869
frankovskega kralja Dagoberta pri Wogastisburgu (verjetno Uhošt	u s Franki nastal, dve novi samostojni slovansk, držav,
na zahodnem Češkem), kar je pretrgalo frankovske poskuse, da	^ • ■ c , . . - , , , . ,
bi podjarmili Slovane, brez uspeha paje bil tudi poskus misionarja	K°Cel ? n°hal ^/ran^vski mejn. grof, vladal je kot
Amanda, da bi med Slovence razširil krščanstvo. Do svoje smrti	f»0*«« s'°va"skl ^ Frankovskega vpliva so se uporna
658 je Samo živel v miru. Razvoj Karantanije pomeni osrednjo 0ZB^* ^fSaIa	^	S° ***** Hadnjana 11
os slovenske zgodovine v zgodnjem srednjem veku.	prosili.naj ji ni, pošlje Metoda za cerkvenega pogavarja. Spodnja
/-2-=-d-—-N Panonijaje sčasoma postala sedež nove nadškofije. Politični
boj proti Frankom in cerkvena osamosvojitev od salzburške nadškofije dajeta poglavitni pomen zadnjega obdobja Kocljeve vladavine, kije tudi pomemben poskus boja slovenskega ljudstva za osvoboditev in samostojno pot v političnem in kulturnem življenju. Skrbno je varoval Metodovo delo, poraza pred Franki pa se ni mogel ubraniti. S propadom Kocljeve države so Slovenci za dolga stoletja izginili iz politične zgodovine.
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Embassy of Slovenia Advance Bank Centre - Level 6, 60 Marcus Clarke Street. Canberra City; tel.: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O. Box 284. Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17.00 ure; uradne ure so od 10.00 - 14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar; ataše: Tina Omahen
KONZULAT REPUBLIKE	KONZULAT REPUBLIKE
SLOVENIJE	SLOVENIJE
AVSTRALIJA (NSW in VIC)	. NOVA ZELANDIJA
Častni konzul Alfred Brežnik	Častni konzul Dušan Lajovic Obisk urada izključno po Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt
dogovoru	(Wellington) Tel.: (04) 567 0027;
(By appointment only)	fax: (04) 567 0024
Tel.: (02)314 5116	P.n. P.O. Box 30247 Lower Hut NZ
Fax: (02) 399 6246	Poštni naslov v Avstraliji:
Poštni naslov:	P.O. Box 5 Smithfield NSW 2164
P.O. Box 188 Coogee NSW 2034 Tel.: (02) 604 5133; fax: (02) 604 009
KONZULAT AVSTRALIJE
Častni konzul Viktor Baraga Dunajska 22, Ljubljana 1000 SLOVENIJA Telefon: + 61 / 1327 341 Fax: +61 /1331 052
ZAPISALI SO ŠE V ... / SVET
'vS» SLOVENIJE 30 8 1996
DELO
Boris Šuligoj piše v Delu: Ob incidentu hrvaške aretacije slovenskega ribiča v Piranskem zalivu - Neuradno vemo, daje Hrvaška že določila mejo na morju, a tega Slovenija in svetovna javnost še ne vesta... In uradna Slovenija ravna tako, kot da tega ne ve - kot da bi bila z glavo v pesku... Medtem, ko smo Slovenci prepuščali vprašanje meje strokovnjakom in diplomatom, so Hrvatje v različnih dokumentih (n.pr. v pravilniku za izvajanje zakona o ribolovnih območjih) že zakoličili črto po sredini Piranskega zaliva. Kljub vsem možnim interpretacijam mejne črte in uradnem moratoriju, se je dosedanja popustljivost Sloveniji na celi črti izšla v njeno škodo.
MLADINA
Igor Mekina "Plen Slobodana Miloševiča" - Kdo je v resnici pobasal slovenski del deviznih rezerv na Cipru? Zgodba o deviznih rezervah na Cipru je drugi del velike finančne bitke med ZRJ ter Slovenijo in ostalimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, v kateri pa v "ofenzivi" nastopajo slovenske ustanove... Slovenija je prek svojih zvez v Narodni banki Jugoslavije prišla do dokumentov, ki dokazujejo, da so jugoslovanske banke tudi po slovenski osamosvojitvi s skupnimi jugoslovanskimi deviznimi rezervami odkupovale jugoslovanske dolgove. Slovenskim odvetnikom je najprej uspelo z odločbo sodišča vNikoziji zamrzniti za približno 650 milijonov ameriških dolarjev slovenskih obveznic, nato pa je sodišče z razlago, da dokazi niso pristni, znova deblokiralo depozite Narodne banke Jugoslavije pri Beograjski banki na Cipru. Na ciprskih sodiščih namreč za blokado sredstev ni dovolj samo zahteva stranke, pač pa tudi pravnomočna odločitev sodišča. Spor se bo na sodišču nadaljeval septembra... V srbskem tisku so se že pred meseci pojavile ocene, da Slobodan Miloševič ne želi sprejeti sporazuma z MM F zaradi strahu pred razkritjem finančnih malverzacij. To tezo je istega dne v govoru na mitingu opozicije v Novem Sadu izrekel tudi vodja srbske opozicijske stranke S PO Vuk Draškovič. Dejal je, da gre za "slovenske obveznice v vrednosti 530 milijonov dolarjev", ki jih je Narodna banka Jugoslavije odkupovala v obdobju največje jugoslovanske inflacije leta 1993 in katerih vrednost je zdaj narasla, tako da bi "država lahko tudi kaj zaslužila". Vendar s to operacijo, po Draškovičevih besedah, ni pridobila niti država niti banka", pač pa naj bi jih na Ciper odnesel zasebnik, ki jih je "razdelil še na nekaj zasebnih računov".	__
PRIMORSKE NOVICE
Dolina dobrih obetov, Primorske novice št. 66, petek 23. avgusta 1996: Direktorice Fructala, ene slovensko največjih živilsko predelovalnih tovarn, "obtožbe", da ajdovska tovarna menda uvaža breskve iz Srbije, niso vznemirile. Nasprotno, poudarila je, da bodo breskve tam gotovo kupovali, če bo to zanje pač ugodno. Tako smo spet pri vse pogosteje omenjani temi o razmerah, ki bodo nastopile, ko bo Slovenija primorana ukiniti določene zaščitne ukrepe za svoje kmetijstvo. Ne le na račun Evrope, temveč tudi zaradi drugih dvo ali več stranskih trgovinskih sporazumov (spomnimo se pogojenosti slovenskega izvoza v Makedonijo z nakupom vina v tej državi, kaj podobnega pa se obeta tudi v odnosih z drugimi zanimivimi partnerj i). Prav domače breskve, dokler niso obrane, država skrbno varuje z zaščitnimi prelevmani in iskren pridelovalec mora priznati, da je to eden redkih pridelkov, s katerim se še splača ukvarjati. Zelo narobe bi bilo zdaj kmete strašiti, da bo že jutri vse drugače, slabše ali celo brezizhodno. Tudi za slovensko sadjarstvo, kot za vse kmetijske panoge velja, da si mora zastaviti trdne pozicije, tako glede kakovosti kot količin. Velik del Vipavske doline je pravi vzorec.
BEOGRAD
Osemindvajsetega marca letos so štiri banke iz Zvezne republike Jugoslavije na gospodarskem oddelku Visokega sodišča v Londonu vložile tožbo proti državi Sloveniji in še osmim pravnim osebam zaradi kršitve določil Novega finančnega sporazuma (New Financing Agreement, NFA), podpisanega leta 1988. Štirje tožniki - Narodna banka Jugoslavije, Beogradska banka.d.d., Jugobanka. a.d. in Montenegrobanka, a.d. - od sodišča zahtevajo, da slovenski sporazum o prevzemu dolga iz sporazuma NFA razglasi za "ničen in neveljaven" ali pa tožnikom prisodi odškodnino in razglasi, da so zaradi "kršitve določil" vsi tožniki, torej vse jugoslovanske banke "razrešeni obveznosti v skladu z Novim finančnim sporazumom".
ŽABNICE
V Žabnicah v Kanalski dolini blizu Trbiža, pod Svetimi Višarjami, je bilo v soboto, 17. avgusta srečanje katoliških romarjev treh narodov, ki se gaje udeležilo več tisoč ljudi iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Slovesno mašo so vodili ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, videmski škof Alfredo Battisti in koroški škof Egon Kapellari.
BEOGRAD
Skupščina mesta Beograd je sprejela sklep o preselitvi spomenika Borisa Kidriča, ki od leta 1963 stoji na ploščadi ob ulici Kneza Miloša, v park pred beograjskim Muzejem sodobne umetnosti v Novem Beogradu. Beograjčani bi želeli imeti na tem mestu spomenik knezu Milošu..
RIM
Italijanske gospodinje lahko končno upajo, da bodo unovčile dolgoletno pranje, kuhanje in likanje. Vlada je namreč napovedala, da bo januarja prihodnje leto začela izplačevati pokojnine gospodinjam, starim nad 57 let. Za zdaj še ni mogoče govoriti o njihovi višini.
SEMBACH
V okviru programa Partnerstvo za mir je bila do 27. avgusta v ameriškem vojaškem oporišču Sembach v Nemčiji vojaška vaja Combined Endeavour '96. Na njej je sodelovalo deset držav članic Partnerstva za mir. poleg Avstrije, Bolgarije, Češke, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške ter dveh držav članic zveze NATO - ZDA in ZRN - tudi Slovenija. Naloga sodelujočih je bila preizkus kompatibilnosti telekomunikacijskih sistemov in sistemov za informacijsko podporo med udeleženci ter ugotavljanje možnosti operativnega povezovanja sistemov, ki podpirajo procese vodenja in poveljevanja. Na vaji je bilo prvič preizkušeno organiziranje in formiranje enote Slovenske vojske za samostojno delovanje v tujini. Bilo je tudi prvič, daje enota slovenske vojske samostojno delovala v tujini z lastno vojaško opremo, sistemom in sredstvi za zveze ter terenskimi vozili.
Viri: Večer, Dnevnik, Mladina, Svobodna Slovenija
Ali ste že poravnali naročnino za GLAS SLOVENIJE ?
10
POSLOVNA SLOVENIJA
Slovensko gospodarstvo ostaja na trdnih tleh Faktor tveganja nespremenjen
Na lestvici regionalnih pokazateljev tveganja v vzhodno - in srednjeevropskih državah, ki zajema kategorije gospodarskih, socialno-političnih in trgovinskih gibanj, ostaja rating Slovenije avgusta enak kot prejšnji mesec: DB3A, s čimer je Slovenija še vedno uvrščena na drugo mesto v regiji - za Češko.
Hrvaški sezonski delavci ponovno Sloveniji Obiranje sad ja in hmelja
V	drugi polovici avgusta so skupine hrvaških sezonskih delavcev ponovno krenile v Slovenijo na obiranje hmelja, jabolk in grozdja. Med obiralci je največ upokojencev in brezposelnih. Dnevno bodo lahko zaslužili tudi 80. 100 in celo 150 kun.
Dve cevi pod Golovcem Predor tudi za prihodnost
Pogodba za graditev predora pod Golovcem, ki stajo podpisala Družba za avtoceste in gradbeno podjetje SCT, je še zadnje dejanje za sklenitev obroča avtocest okoli Ljubljane, hkrati pa tudi pogoj za dograditev vzhodne avtoceste od Malenc do Šentjakoba. Vrednost del je 2,3 milijarde tolarjev, predor (prvi dvocevni v slovenskem avtocestnem programu) pa bodo izvrtali v 22 mesecih. Domače podjetje je posel dobilo na mednarodnem razpisu - projekt namreč sofinancira Evropska banka za obnovo in razvoj - v konkurenci s štirimi tujimi in enim domačim ponudnikom.
Gorenjska banka zvišala obrestne mere za tolarske depozite
Obrestne mere za depozit, vezan od 91 do 180 dni, znaša pri depozitih nad 100.000 tolarjev temeljna obrestna mera (TOM) plus 5,4 odstotka letno, za depozite nad 500.000 tolarjev pa TOM plus 5,6 odstotka. Za večje zneske in daljšo dobo vezave banka ponuja celo obrestno mero TOM plus 7,5 odstotka letno.
Traktorji iz Beograda
Zadnje dni 46. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju je bilo veliko povpraševanje po sodobni kmetijski mehanizaciji in po traktorjih različnih prozvajalcev. Možno je bilo kupiti tudi traktorje IMT iz Beograda, ki so jih prodajali po 10 tisoč DEM.
Droga izplačuje dividende
Delničarji Droge Portorož so na drugem zasedanju svoje skupščine odločili, da bodo dobro tretjino lanskega dobička izplačali v obliki dividend. Droga je lani ustvarila 632,6 milijona tolarjev dobička, 410 milijonov tolarjev bodo namenili za rezerve, 221,6 milijona pa za izplačilo dividend.
Katalog "Slovenija na poti h kakovosti"
V	katalogu, ki je namenjen predvsem tujini se predstavlja 50 certificiranih podjetij. Izdali so ga FIT-MEDIA d.o.o. Celje v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, ministrstvom za znanost in tehnologijo, ministrstvom za gospodarske dejavnosti in ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj. Katalog na 80 straneh in v 20.000 izvodih v angleščini in nemščini, le manjše število izvodov je v slovenščini, je namenjen predvsem tujini, tujim partnerjem, ki se zanimajo za gospodarsko in siceršnje sodelovanje s Slovenijo.
Slovenija, raj za goljufe Neučinkovitost pravne države
V Sloveniji je vse več ljudi, ki posojajo svoje prihranke za velike obresti. Zgodi se, da ta denar izpuhti v prazno. Zdaj ogoljufanim pomaga posebno podjetje pod imenom Frosa. Sem prihajajo ljudje potem, ko so zaman iskali pravico drugje, pa so obupani, jezni in nemočni. Frosa oziroma njen lastnik in direktor Boštjan Žargaj jim je zadnje upanje, da bodo izterjali denar, ki so ga bili posodili. Žagarje v intervjuju v zadnji Jani povedal, da v Sloveniji na finančnem področju vlada kaos in nedisciplina. Prava katastrofa. "K nam prihajajo ljudje, ki so varčevali vse življenje, si na primer prihranili 200 tisoč nemških mark, potem pa so nenadoma ostali brez tolarja... Slovenci smo naivni a tudi nenasitni, več imamo več bi hoteli imeti" je dejal in opisal drastičen primer: "Imamo žensko srednjih let, ki se ukvarja z vsemi mogočimi in nemogočimi posli. Med drugim prodaja avtomobile in nepremičnine. Živi na veliki nogi, vozi se v dragem avtomobilu, sedež svoje firme pa prestavlja iz meseca v mesec, ker ne plačuje najemnin. Trenutno je našim strankam dolžna okrog 200 tisoč nemških mark." Tudi odvetniki tožijo, da po dobljeni civilni tožbi (na katero se sicer lahko čaka tudi do treh ali petih let) ne morejo izterjati od krivca denarja.
Avto Kočevje prodali Kanadčanu
Sklad RS za razvoj je preko 70 odstotkov Avto Kočevja prodal zasebniku Slovencu Franku Severju iz Kanade. Preostanek pa je ponujen delavcem za interno razdelitev in notranji odkup. Frank Sever ima svoje podjetje Emona Sales Limited, ki posluje tudi v Evropi, za nakup Avto Kočevja pa se je odločil, ker se je pri svojih poslih kar nekajkrat soočil s problemom prevozov.
Sporazum med Hrvaško in Jugoslavijo najbolj presenetil Slovemjo
Miselnost, da Slovenijo prav nič ne briga več Hrvaška, še manj pa Jugoslavija se je že tolikokrat pokazala kot napačna. Tako tudi tokrat. Slovenija seje ves čas obnašala kot opazovalec, kar je bila pragmatična odločitev, v določenem obdobju tudi najbolj realna. Zdaj pa je napočil trenutek, ko je treba pokazati več pobude - nadaljna pričakovanja, da se bodo stvari uredile same, so namreč zgrešena. Še večja zabloda pa so pogosta razmišljanja, da bo na območju nekdanje Jugoslavije kar samo od sebe prišlo do 'eksplozije' gospodarskega sodelovanja. Slovenski politiki bi morali biti predvsem občutljivi za odnose s Hrvaško. Pet let po osamosvojitvi namreč Slovenija še nima celovitega koncepta reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško - slovenska stališča so pogosto nerealistična in brez alternativnih rešitev, piše v Delu Robert Mecilošek.
TEČAJNA LISTA slovenskih tolarjev (SIT)
		z dne 30.8.1996		
DRŽAVA		VALUTA	NAKUPNI	PRODAJNI
Avstralija	1	AUD	103.95	104.58
Avstrija	1	ATS	12.62	12.70
Hrvaška	1	HRK	25.02	25.17
Nemčija	1	DEM	88.84	89.38
ZDA	1	USD	131.57	132.36
Italija	100	ITL	8.69	8.75
Viri: http://eiger.k2.net-dnevnik-, http://www.dol.-list.si/cgi-b.... Večer. Priinroske novice,
Jana, Delo
POSLOVNA SLOVENIJA
11
CERTIFIKATI SO DENAR POSTALI
Do 12. junija 1996 je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila 1.165 lastninskih programov podjetij, 623 podjetij je prejelo II. soglasje k izvedbi privatizacijskih programov. Dvaindevetdeset podjetij, ki je med eno izmed oblik lastninskega preoblikovanja uvrstilo tudi javno prodajo delnic, je to javno prodajo že uspešno končalo. Kljub zagotovilom večine delniških družb, da bodo javnost in preglednost poslovanja dokazovale tudi z vključitvijo svojih delnic v eno od kotačij Ljubljanske bone vrednostnih papirjev, se je doslej za ta korak (do 17. junija, op.a.) odločilo le enajst podjetij. Če ste vaše certifikate zamenjali za delnice teh podjetij, lahko po zaslugi borzne kotacije spremljate njihove tržne cene. V borzni ko-taciji B - redne delnice, kotirajo delnice Droge Portorož (DPRG); od 13.318 do 15.800 ŠU, Gradbeno podjetje Grosuplje (GPGR); od 16.500 do 18.000 SIT, Kolinska Ljubljana (KOLR);od 1.396 do 1.452 SIT in delnice Term Čatež (TCRG); od 9.250 do 9.510 SIT.
V borzni kotaciji Odprti trg -C (OTC) pa kotirajo naslednje privatizacijske delnice: Grosist Gorica (PGGG); od 650 do 2.200 SIT, Kompas Hoteli Kranjska Gora (KHKG); od 2.650 do 2.980 SIT, Lesnina Emmi (LSBG); od 322 do 335 SIT, Mercator (MELR); od 4.021 do 4.186 SIT, Slovenija-, les (SSLG); od 2.410 do 1500 SIT, Tovarna sladkorja Ormož CTSOR); od 4.922 do 5.000SIT in Ptnus Rače, (PIRG), od 8.500 do iLOoosrr.
CENE
PRIVATIZACIJSKIH DELNIC NA NEORGANIZIRANEM TRGU
Nekaterim zakonskim omejitvam navkljub cvete tudi trgovanje z nekaterimi zanimivejšimi delnicami privatizira-nih podjetij, ki še niso zaprosila za kotacijo na Ljubljanski borzi (cene v tolarjih):
Odobrenih Je te 1.165 programov lastninjenja slovenskih podjetij, končanih je 92 javnih prodaj delnic, na ljubljanski borzi kotira 11 delnic podjetij. Koliko so vredni vaši »certifikati«? Kaj lahko pričakujejo tisti, ki so certifikate zaupali skladom?
Na velik interes za trgovanje s temi delnicami kaže tudi veliko oglasov različnih nepooblaščenih akviziterjev, ki ponujajo gotovino za omenjene delnice, seveda z željo po čim večjem dobičku. Zàto je običajno njihova ponujena cena precej nižja od kasneje dosežene tržne cene. Glede na to, da je prenos lastništva z nekaterimi delnicami začasno omejen, je tveganje obojestransko. Prodajalec lahko ostane brez kupnine, kupec pa brez ustrezne delnice. Slovenske finančne institucije in različna tovrstna poklicna združenja zato pozivajo in opozarjajo delničarje na omenjene nepravilnosti in jim svetujejo, da naj se pred kakršno koli transakcijo z vrednostnimi papirji najprej obrnejo na borzno-posredniške hiše in tam zaposlene borzne posrednike.
Javne delniške družbe v skladu z uspešnostjo svojega poslovanja del čistega dobička namenijo tudi za dividende. Višino dividende določijo na skupščinah delničarjev, ki
so običajno v predpoletnih mesecih. Do dividend, ki so za zdaj v Sloveniji na visoki ravni, ste upravičeni kot lastniki delnic, zatorej pred prodajo delnic razmišljajte tudi o tem.
V naslednjih mesecih se bo število privatiziranih' delnic v kotacijah Ljubljanske borze še povečalo, zagotovo pa bodo tam kotirale delnice družbe Loka iz Škofje Loke, Fruc-tala Ajdovščina, Lek, d.d., Ljubljana, Krka, d d., Novo mesto in Luke Koper.
PRIVATIZACIJSKA LUKNJA SKRBI SKLADE IN lf 2 MBJJONA SLOVENCEV
Medtem ko so, denimo, delničarji Leka že dvakrat prejeli dividendo, pa za zdaj ostajajo z dolgimi nosovi tisti, ki so svoje certifikate pod vplivom obsežne in predrage ekonomske propagande zaupali pooblaščenim investicijskim družbam. Razkorak med dejanskim premoženjem, ki ga je mogoče privatizirati s certifi-
kati, in vsoto zbranih certifi-katnih sredstev državljanov znaša več kot 137 milijard tolarjev. To je t.i. privatizacijska luknja, ki je nastala zaradi zmanjšanja vrednosti družbenega premoženja (v nekaterih primerih tudi krape v procesu lastninjenja. Privatizacijsko luknjo naj bi zapolnili z lastninjenjem dela državne lastnine, nekaterih bank ter zavarovalnic. Pooblaščenim investicijskim družbam je tako doslej uspelo »vnovčitiir največ 20% zbranih certifikatnih sredstev. Tako da delnic teh skladov v borznih kotacijah ne bomo videli pred letom 2000, prve dividende naj bi izplačali šele po letu 2000.
Čeprav sodijo Družbe za upravljanje pooblaščenih investicijskih skladov zaradi učinka »papirnatega« knjigovodstva v sam vrh različnih lestvic o poslovnih rezultatih v preteklem letu, je to kaj slaba tolažba za kar 1, 2 milijona »zavedenihi Slovencev, ki so tako v izrazito neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi, ki so certifikate zamenjali za delnice podjetij v internem in notranjem odkupu ter v javni prodaji delnic. Žal!
Srečko Klopi
Podjetje	Cena v javni prodaji	Knjigovodska vred.	Odkupna cena
Fructal Ajdovščina	1.315	1.934	od 400 do 800
Kovinotehna Celje	1.339	1.595	od 250 do 330
Krka Novo mesto	7.043	10.051	od 3.000 do 4.500
Lek Ljubljana	10.798	15.770	od 6.000 do 7.100
Luka Koper	1.378	-	od 300 do 800
Marina Portorož	3.850	-	3.500
MIP Nova Gorica	. 1.588	2.134	od 400 do 900
Mitol Sežana	1.157	2.128	od 600 do 1.000
Pivovarna Laško	1.139	2.201	od 1.400 do 1.510
Pivovarna Union	13.296	18.835	od 6.000 do 8.100
Radenska	1.703	2.666	od 400 do 810
Sava Kranj	11.765	15.986	od 1.050 do 2.500
Totra Tekstil	676	1.068	300
12
AKTUALNO
Volitve in Slovenci po svetu
Tudi ti izhajajo v Sloveniji...
DAN
Novi časopis za demokratično Slovenijo (pripravljajo ga Socialdemokrati), lahko naročite na naslovu:
Uredništvo časopisa DAN, poštni preda! 700, 1001 Ljubljana, Slovenija. Telefon Fax uredništva (iz Avstralije): 0011-386-61-125 95 01
VIR
Časopis za krščanskodemokratsko politiko je glasilo Slovenskih krščanskih demokratov. Naročite ga lahko na naslov:
SKD, za VIR, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon( iz Avstralije): 0011-386-61-126 2179; Fax: 0011-386-61-211 741.
SLOVENSKE BRAZDE
Časopis Slovenske brazde je informativni tednik za Slovence. Naročite ga lahko na naslov:
Slovenske brazde, Zamikova 3, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon (iz Avstralije): 0011-386-61-1710 683 Fax: 0011-386-61-1710 685
Janez Janša je v zvezi z razpravo o volilni zakonodaji v parlamentu pisal Lojzetu Peterletu in Marjanu Podobniku.
V pismu sta obe stranki prikazani, kot da sta glasovali zoper zastopstvo Slovencev po svetu v Državnem zboru, ko omenja sporazum SKD, LDS, SLS in ZL o volilni zakonodaji. Sporazum strank, ki ga v svojem pismu navaja Janez Janša je bil podpisan z namenom priprave zakona, ki ga je SDS vložila za drugo branje. Sporazum vsebuje le tiste točke, o katerih so se lahko sporazumeli vsi podpisniki, zato v njem tudi ni moglo biti predloga SDS o dveh neposrednih mandatih, ker se s tem pač ne strinjata LDS in ZL. Zato je govoriti, da sta SKD in SLS s tem podpisom zavrnila takšno neposredno zastopstvo Slovencev po svetu zavajanje javnosti, zlasti izseljenske, ki zaradi razdalje ne more slediti prav vsem podrobnostim dokaj zapletene parlamentarne procedure.
Socialdemokratom je dobro znano, da so tako poslanci SKD kot SLS podprli predloge omenjenih sklepov o zastopstvu Slovencev po svetu, ki jih je vložila SDS. Zato takšne poceni poskuse diskvalifikacij SKD ostro zavračamo. Nekateri bi radi v bitko za glasove očitni porinili tudi slovenstvo po svetu.
Miroslav Mozetič, podpredsednik Državnega zbora pojasnjuje:
"Državni zbor je 15. maja obravnaval v prvem branju zakon o spremembah zakona o volitvah v Državni zbor. Eden od predlogov dodatnih sklepov, ki nalagajo vladi oz. predlagatelju, kako naj zakon pripravi za drugo branje je bil tudi, da naj zakon teži v smeri večinskega sistema volitev in zagotovitve dveh mandatnih mest, zajamčenih za Slovence po svetu. Tak predlog sklepa je predložil SDS, ker pa se v SKD, kot je znano, ne strinjamo z uvedbo večinskega volilnega sistema, smo predlagali, da se predlog sklepa razdeli v dva ločena predloga, za večinski sistem in ločeno za zajamčeni mandat. To slednje smo poslanci SKD pri glasovanju
tudi podprli, vendar pa sklep ni dobil potrebne večine, da bi bil sprejet.
Zaradi nenatančnega poročanja je potrebno tudi pojasnilo glede volilne pravice Slovencev po svetu.
Ustava v43. Členu določa: "Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let ima pravico voliti in biti voljen." Določba Ustave je nesporna. To velja za vse državljane, ne glede na kraj bivanja in ne glede na to ali plačujejo ali ne plačujejo davkov. (Nekateri meidiji so namreč prav zaradi tega oporekali Slovencem po svetu volilno pravico.) To tudi pomeni, da imajo Slovenci po svetu, ki so slovenski državljani, pravico voliti in biti voljen.
Torej ne drži, da "emigranti" (kakor so napisali nekateri mediji), Slovenci po svetu, ki nimajo stalnega bivališča ne morejo imeti zastopnika v parlamentu.
Tudi zakon o volitvah v Državni zbor v svojem 7. členu ponavlja ustavno določilo, da imajo vsi državljani, ki so dopolnili 18 let in jim ni odvzeta poslovna sposobnost pravico voliti in biti voljen. Nadalje določa, da pravico voliti, voli-lec uresničuje v volilni enoti, kjer ima stalno prebivališče, rešuje pa tudi primere, če takega stalnega prebivališča nima. Zakon ne določa, kje državljan izvršuje svojo pravico biti voljen oz. kandidirati. To je urejeno v posebnem poglavju, a ni v ničemer vezano nastal-no bivališče. To pomeni, da "Slovenec po svetu" lahko kandidira, seveda, če ga kandidra politična stranka.
Ločiti pa je potrebno "pravico do zagotovljenega sedeža" Slovencem po svetu, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji. Taka rešitev, ki jo SKD podpira, je zelo podobna rešitvi, kot velja za predstavnike manjšin v Sloveniji. Potrebno je določiti eno ali dve volilni enoti za Slovence po svetu in določiti, da smejo tam kandidirati le "Slovenci po svetu" in ne tudi "Slovenci v domovini". (Za druge volilne enote takšna omejitev ne velja.) Sklep, ki bi nalagal predlagatelju, da pripravi zakon v tej smeri, ni bil sprejet. Vendar to ne pomeni, da Slovenci po svetu, ki so slovenski državljani ne bi imeli pravice voliti in tudi biti voljeni v Državni zbor, kot so zavajajoče poročali nekateri mediji."	•
Miroslav Mozetič
Iz Časopisa za krščansko demokratsko politiko
NOVI ODBOR Slovensko društvo Sydney
Predsednik: Jože Lah Podpredsednik: Stanko Kopše Manager in tajnik: Dominik Smuk Blagajničarka: Erika Žižek Za odnose z javnostjo, kulturo in mladino odgovorna: Ivanka Bulovec
Spoštovani naročniki! Ponudile Glas Slovenije svojim sorodnikom, prijateljem, znancem! Za vsakega novega naročnika vam bomo podarili lep barvni plakat (velikost 50 x 70 cm) s fotografijami naravnih lepot
Slovenije.
Uredništvo
vznm
SÍ^M
SPORT
13
' SLOVENIJE
30 8 19%
Fotoreportaža z Leonom Štukljem
najstarejšim še živečim olimpijcem na svetu
Urednica Glasa Slovenije Stanka Gregorič se je pogovarjala z Leonom Štukljem v njegovem domu v Mariboru dva dni pred odhodom na olimpijske igre v Atlanto, kamor ga je povabil olimpijski komite. Gospod Štukelj ji je pokazal svojo bogato zbirko odlikovanj, pokalov, fotografij, skulptur in svojo knjigo "Mojih sedem svetovnih tekmovanj". Avstralski Slovenci Leonu Štuklju: Upajmo, da vas bomo srečali leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyu. Do takrat pa veliko zdravja!
Phone: (02)9756 1331 Fax: (02) 9756 1323 FARMSHE DS| * —Eoseu^ n«
AWARD
SHEDS, POULTRY1 GARAGESI /STABLES, BARNS1
Industrial Buildings
Phone: (02)9756 1331 Fax: (02)9756 1323 Name:__________________________—.—......-.....—
Address:.
..............................P/codc..........
Phone:»......—.....................
Building type:—....................
Please forward with sketch for quick quotation
VINO
VINSKI SEJEM V LJUBLJANI
Žlahtna promocija Slovenije
Če bi organizatorji letošnjega, tokrat že 42. vinskega sejma v Ljubljani imeli kakršnokoli zvezo z nebom in tistimi, ki »delajo vreme«, jim ne bi bilo treba poslušati kritik prepotenih razstavljalcev in obiskovalcev. Toda šalo na stran, kljub dejstvu, daje tokratna najpomembnejša sejemska prireditev za slovenske vinogradnike in vinarje potekala v času prave poletne pripeke v razstavnih prostorih brez ustreznih prezračevalnih oz. klimatskih naprav. Če bi se sejemsko dogajanje ob letošnjem muhastem vremenu dalo premaknili za kakšnih štirinajst dni, bi bilo lahko zaradi vremenskega zasuka in prav jesenskih ohladitev zadovoljstvo s sejmom pravzaprav popolno.
Na 5000 kvadratnih metrih površin se je letos predstavilo 169 razstavljalcev iz desetih držav, med njimi so bili kajpada najštevilnejši domači vinarji, skupaj jih je bilo kar 131. Strokovnjaki in razstavljalci so ga ocenili kot najkakovostnejši sejem doslej, k takšni oceni pa je največ prispevala predstavitvena dovršenost. Tako sploh ne preseneča, da je sejem navdušil tudi skupino nemških vinskih poznavalcev (v glavnem trgovcev z vini) in specializiranih novinarjev, ki so bili na povabilo poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji prav v Času vinskega sejemskega dogajanja. In k dogajanju so sodile številne spremljajoče predstavit-ve ter degustacije, za katere so se razstavljale] tokrat še posebej potrudili, poslovna skupnost za vinogradništvo pa je v sodelovanju z gostinsko šolo Ljubljana poskrbela za vsakodnevno kulinarično predstavo, ki seveda ni minila brez spremljave vin slovenskih pridelovalcev. Ni kaj, prav ta spremljajoča prireditev (poimenovali so jo harmonija vina in hrane) je prispevala k bolj vidnemu pečatu, ki si ga želijo sejmarji skupaj z vinarji, seveda. To pa je, da bi ljudje začeli vino spoznavati in ga obravnavati kot sestavni del hrane oz. njen spremljajoči del. To je torej dodaten prispevek v prizadevanjih za dvig kulture pitja vina. In ker smo v naši državi s porabo vina na prebivalca še vedno dovolj visoko na lestvici v družbi precej večjih in v svetu uveljavljenih držav pridelovalk vina, je ob povprečju 45 litrov popitega vina na prebivalca postalo seveda pomembno, kaj, koliko in ob kakšni priložosti pijemo.
Upadanje porabe, predvsem namiznih vin, kije značilnost evropskega vinskega trga, je opazno tudi v Sloveniji. Povečuje pa se poraba kakovostnejših in žlahtnejših vin. Pomeni, da tudi v naši državi z razmeroma majhnimi vinogradniškimi površinami • pa saj je tudi Slovenija po skupni površini prava miniatura v primerjavi z vinsko najbolj znano evropsko
Slovenski proizvajalci vin so se uspešno predstavili tudi na letošnjem vinskem sejmu.
Lidija Mavretič, slovenska kraljica vina.
državo Francijo, denimo! - na skupaj nekaj manj kot 22.000 hektarih postaja bolj cenjena pridelava res dobrih vin. Zalo se je pestri ponudbi vin s slovenskih vinorodnih območij še povečala tekmovalnost, ki jo je opaziti tudi na vsakoletnem mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev v okviru tradicionalne vinogradni-ško-vinarske sejemske prireditve v Ljubljani. Na ocenjevanju, ki poteka pod pokroviteljstvom mednarodnega urada za trto in vino OIV iz Pariza in sodi med najuglednejša tovrstna ocenjevanja v svetu (pravijo, da zaradi strogosti in nevtralnosti ocenjevanja), so tudi letos slovenski pride-
lovalci dobili številna priznanja.
V konkurenci 1294 ocenjevanih vinskih vzorcev iz 26 držav so slovenskim vinom podelili 177 medalj, med štirimi najbolje ocenjenimi vini med vsemi ocenjevanimi vzorci pa so degustatorji podelili šampionski naslov tudi dvema slovenskima vinoma: penečemu vinu cuve princesse, letnik 1993, Isteničevi Barbari international z Bizeljskega in merlotu, letnik 1992, Vila Maria Movia Mirka in Aleša Kri-stančiča iz Cegla v Brdih. Preostala šampionska naslova sta romala v Avstrijo (za zeleni silvanec letnik 1994 v kategoriji vin z ostankom sladkorja) in v Južno Afriko (za sauvignon letnik 1995 v kategoriji suhih vin). To pa je kar lepa bera in hkrati priznanje kakovosti slovenskim vinom, saj so ocenjevalci poleg že omenjenih štirih šampionskih naslovov podelili še 7 velikih zlatih ter 154 zlatih in 254 srebrnih medalj. Po številu in še bolj po žlahtnosti odličijje bila Slovenija tudi skupna »zmagovalka«tega ocenjevanja, pred Avstrijo. K temu je prispevalo prav dejstvo, da sta bila silno blizu šampionskemu naslovu še Čurinov laški rizling iz sušenega grozdja, letnik 1993, in Hlupičev beli pinot, ledeno vino, letnik 1992.
Ljubljana, ki ji je mednarodni urad za trto in vino iz Pariza (OIV) že pred leti dodelil naziv mesta trte in vina, pa se bo prav po zaslugi uspelih vinskih sejmov z uveljavljenim mednarodnim ocenjevanjem vin odslej lahko poslavljala še s prvim mednarodnim centrom za senzorično oceno vina.
Sporazum o ustanovitvi šolskega centra, ki ga je direktor OIV Robert Tinlot podpisal s slovenskim kmetijskim ministrom dr. Jožetom Oster-cem na dan odprtja sejma »Vino 96«, pa je dodal še novo priznanje ljubljanskemu sejmu, prek katerega se je naša država uveljavila tudi kot vinska dežela.
Center, ki bo začel delati spomladi prihodnje leto, naj bi bil namenjen šolanju degustatorjev (ocenjevalcev vin na mednarodnih ocenjevanjih) in njihovemu poenotenju meril pri ocenjevanjih vin. Na različnih mednarodnih ocenjevanjih namreč prav zaradi nepoznavanja določenih vinskih posebnosti prihaja večkrat do nezaželenih odstopanj in nepravilnosti pri ocenjevanju vinskih vzorcev. Omenjeni mednarodni center OIV bo prva šola te vrste sploh, v njej pa bodo predavali svetovno znani strokovnjaki slušateljem z vseh koncev sveta. Diplomiranci tega centra si bodo pridobili vstopnico za sodelovanje na velikih mednarodnih ocenjevanjih.
Slovenija si bo tudi s pomočjo te »strokovne vinarske šole« utrdila sloves vinske dežele in dobre kakovosti pridelanih vin. To pa je kamenček več v mozaiku uveljavljanja Slovenije v svetu, pri katerem ima po mnenju mnogih nevtralnih ocenjevalcev zanesljivo veliko težo prav žlahtna kapljica iz naših vinskih rajonov. Pa naj še kdo reče, da ne drži, da je v vin« resnica...
9BC1NA BRDA
VINO _ ŠflSMŠS 15
v3nlovkm.il
30.8 1996
VINOTEKA "MADE IN SLOVENIJA
Za ljubljansko vinoleko, ki »domuje« na Gospodarskem razstavišču, pravijo vsi, ki cenijo dobro hrano in žlahtno kapljico, da je dober lokal. K tej oceni gotovo prispevata tudi urejenost in videz prostora, v katerem se gost dobro počuti. Ze nekaj let ima največ zaslug za dobro ime in širjenje dobrega glasu o kakovostni gostinski ponudbi v kletnih prostorih razstavnega paviljona Jurček sredi Ljubljane lastnik Simon Bradeško.
Vinoteko je prevzel pred osmimi leti, potem ko se je prijavil na javni razpis. To je bilo sredi leta 1988. Simon Bradeško je kajpada imel razlog, da se je odločil za ta korak, saj se je, kot pravi, že prej ukvarjal s prodajo vina. In ker ga to delo pač veseli, ni kaj dosti okleval. Se zlasti ne, ko je dobil podporo pri tistih, ki so želeli, da se prostor vinoteke na Gospodarskem razstavišču (prostor je še vedno v lasti razstavišča, saj ga je Bradeško dobil le v najem) ohrani za vinotečne namene.
Sicer pa je današnjo podobo dobila ljubljanska vinoteka leto dni kasneje, ko je iz vinoteke -trgovine novi lastnik s temeljito prenovo po svoji zamisli in okusu naredil napol trgovino z bogatim izborom vin in napol gostinski lokal. Zakaj tako, je seveda jasno, saj se »na žalost samo s prodajo vina ne da živeti«. Prometa je preprosto premalo, pravi lastnik največje in obenem ene najbolj znanih vinotek v Sloveniji. V njej je mogoče kupiti vina z vseh slovenskih vinorodnih območij, od Štajerske, Dolenjske, Bele krajine do Primorske. Najbolj zastopana so seveda štajerska in primorska vina, kjer je pridelava žlahtne kapljice tudi najbolj razvita in po številu pridelovalcev tudi najbolj močna.
»Vina, kijih je mogoče dobiti pri meni, so raznolika, različni letniki, različne trgatve... Skupaj je okrog 900 različnih polnitev, torej različnih letnikov. Na zalogi imam vina vseh letnikov po letu 1960.« Prav nič ni v zadregi, če ga povprašaš, katera vina ima v svoji tržni zbirki, in kako jih izbira za izpopolnitev ponudbe. Ima namreč v glavnem kar vsa vina vseh večjih kleti v državi. Takšen je navsezadnje tudi interes kleti, saj je njihov cilj, da bi bilo v osrednji slovenski vinoteki predstavljeno oziroma ponujeno vse najboljše, kar pač pridelajo in ponujajo žlahtnega iz lastne pridelave. Izbor vinoteke pa čedalje bolj bogati tudi ponudba vin zasebnih pridelovalcev vin, čeprav je
»teh danes že toliko in čedalje boljši so, da je težko imeti od vseh prav vse.«
Kljub temu pa so v osrednji vinoteki slovenske države zastopani s svojimi vini večinoma vsi znani in uveljavljeni zasebni vinarji iz Štajerske,, kot so Hlupič, Čurin, Kupljen, pa seveda »vsa boljša vina manjših proizvajalcev, za katere vem, da povprašujejo in jih torej ni težko prodati.« Enako velja tudi za primorska vina in tamkajšnje pridelovalce. Seveda pa je mogoče v Bradeškovi vinoteki kupovati tudi vina, ki so bila nagra-
jena z najžlahtnejšimi priznanji na mednarodnih ocenjevanjih vin v Ljubljani. »Tisti, ki išče kakšno posebno vino za priložnostno darilo in mu, denimo, predlagam kakšen primerek, ki je dobil na zadnjem ocenjevanju na vinskem sejmu medaljo, se veliko prej in laže odloči za nakup.«
In kdo so kupci vin v vinoteki sredi Ljubljane? »Težko je bolj določno odgovoriti na to vprašanje in opredeliti, kdo so kupci. Veliko jih je in zelo različni so, tudi tujcev je kar precej med njimi. Zadnje čase jih je čedalje več. Ljudje kupujejo vina za najrazličnejše priložnosti, tudi za kakšna poslovna darila ali pa za darila znancem, prijateljem. Kdor potuje v tujino, že nese tudi kakšno steklenico dobrega vina,« ugotavlja podjetnik s 15 zaposlenimi.
Med najdragocenejšimi vini,
s katerimi se ponaša vinoteka Simona Bradeška, pa je zanesljivo primerek med drugo svetovno vojno pridelanega vina. »To je steklenica specialno pridelanega to-kajca, imenovanega pet brent, letnik 1942, pridelan pa je bil na Madžarskem. Je posebno desert-no vino, ki ga najviše cenim in pravzaprav sploh nima tržne cene, ker preprosto ni naprodaj. Če bi že bil naprodaj, pa bi njegova cena zelo verjetno krepko presegla vrednost 2000 mark za steklenico.« Omenjeni primerek je tudi najstarejše vino v vinoteki, če-
prav se je, še ne tako dolgo, lastnik ponašal tudi s steklenico vina s Ptuja, pridelanega leta 1928. Pa je nanjo ostal le še spomin, potem ko sc je steklenica po starosti najdragocenejšega vina sama odprla. »Ne vem, kako to. Verjetno je prišlo do določene reakcije v steklenici, kije bila pravilno položena in iz katere je zlezel zamašek, vino pa je seveda izteklo.«
No, po naročilu lahko Simon Bradeško seveda zagotovi kupcu tudi arhivska vina slovenskih vinskih kleti, starejša od tistih po letu 1960. »VSloveniji se vendar dobijo arhivska vina od letnika 1917 naprej.« Arhivska vina so naprodaj po cenah od nekaj tisoč tolarjev naprej pa tja do več kot 100.000 tolarjev, kolikor je dosegla ceno steklenica vina iz ptujske vinske kleti, letnik 1947. »Ne vem, kakšna je kakovost tako sta-
rega vina, ampak steklenica ima zanesljivo svojo vrednost, dokler je zaprta. Za tistega, ki si jo želi imeti, ker je bilo vino pridelano pač v letu njegovega rojstva, vsekakor ima svojo vrednost. Če ostane zaprta, pa sploh.«
Razen domačih, slovenskih vin pa je vinoteka kar lepo založena tudi z madžarskimi, francoskimi in hrvaškimi vini, nekaj jih je tudi iz Čila, iz države torej, ki je v zadnjih letih na vinskem ocenjevanju v Ljubljani za žlahtnost svojih vin pobirala tudi najvišja priznanja.
Sloves ljubljanske vinoteke pa je hkrati po zaslugi značilnega am-bienta gostinskega dela in seveda ponudbe hrane v zadnjih letih že segel prek meja Slovenije. Dober glas so pomagali širiti obiskovalci vsakoletnega mednarodnega vinskega sejma in vseh drugih sejemskih prireditev na razstavišču. Skupini ruskih poslovnežev, kije pred časom prišla v slovensko glavno mesto in po naključju ali tudi ne obiskala Bradeškovo vinoteko, je bila ureditev prostora tako zelo všeč, da so si ga zaželeli imeti tudi v daljnem Jakutsku. Dela za posel, kije bil potem kaj hitro sklenjen, so tako že stekla in Bradeškova službena pot v oddaljeno deželo je pravzaprav začetek svojevrstne presaditve ideje in posnemanja urejenosti gostinskega loka »made in Slovenija.«
Marjeta Šoštartč
Simon Bradeško (foto: Gregor Pohleven)
16
TUDI TO JE AVSTRALIJA
Premakultura
Za objavo poslala Milica Štivan iz Ljubljane
Svetovni kongres o premakulturi bo v Avstraliji 25.septembra 1996. Na kongresu bo sodelovala tudi Jožica Fabjan iz Slovenije.
Začelo se je pred kakim letom, ko je Bili Molli-son v dokumentarnem televizijskem filmu povedal in pokazal, kaj in kako ga je privedlo do zamisli o drugačnem življenju in drugačni civilizaciji, ki jo je imenoval permakul-tura. Priznam, da me je stvar takoj pritegnila, le da nisem prav vedel, kako bi si pomagal naprej. Potem je pred kratkim tretji program slovenskega radia v popoldanski izobraževalni oddaji- razkril skrivnosti permakul-ture in dodal nekaj naših posebnosti. Navsezadnje sem odkril, da je v slovenskem prevodu izšla knjiga Billa Mollisona Uvod v permakulturo, zanimivo in privlačno branje, s katerim me je 68-le-tni avstralski naravovar-stvenik in naravoslovec (geograf in biolog), ki ima na človeka in naravo drugačne poglede kot zahodna porabniška civilizacija, dokončno prepričal. Izraz permakultura sta skovala skupaj z Davidom Holmgrenom, ko je.Mollisona predaval na tasmanski univerzi. Iz permanentne agrikulture trajnega kmetijstva je nastala permakultura, permanentna kultura vzpostavljanje harmoničnega odnosa med človekom in naravo, ki ne vključuje le okolju in človeku prijaznega pridelovanja hrane, sposobnosti obnavljanja ekosistemov in trajne rodovitnosti, temveč prenovitev celotnega življenjskega sloga. Mollison v Uvodu v permakulturo med drugim pravi: »Menim, da je harmonija z naravo možna samo tedaj, če opustimo prepričanje o naši večvrednosti nad svetom narave. Antropolog L6vi Strauss je dejal, da je naša poglavitna napaka,
da smo se vedno imeli za krono stvarstva ... Vsa živa bitja so stvaritev Življenja. Če dojamemo to resnico, lahko razumemo, da vse tisto, kar naredimo drugim oblikam življenja, naredimo tudi sebi. Kultura, ki.bo to razumela, ne bo čutila neustavljive potrebe, da mora uničevati skoraj vse, kar je živo.« Iz tega izhajajo načela permakuiture in njen namen, ki ni le obvarovati naravo pred nasiljem in nespametjo človeške družbe, ampak tako rekoč povsod ustvariti sona-ravno bivanje, razvoj in ekosisteme: na vrtu, na polju, na balkonu, celo na okenski polici, da o strehi ali prostoru pred balkonom niti ne govorimo. Univerzalnost permakuiture je prav v tem, da združuje biologijo in arhitekturo, kmetijstvo in vr-tičkarstvo, urejanje krajine in notranjo opremo in tako naprej.
V Uvodu v permakulturo je slikovito prikazana razlika med običajno hišo in njeno okolico ter takšno, kot je skupaj z okolico urejena po načelih per-makiilture. Navadna hiša je prejkone dolgočasna, z garažo, skrbno poko-šeno trato, steklenjakom, majhnim vrtom, ograjo in nekaj okrasnimi drevesi. Permakulturna hiša je najprej zgrajena iz naravnega materiala, za ogrevanje vode in prostorov uporablja naravne, obnovljive vire energije, od sonca in vetra do bi-oplinov. V primerjavi z okolico običajne hiše je na prvi pogled videti bolj divja, kajti namesto okrasnih cipres in smrek je naokrog združba jablan, hrušk, češenj, bezga, kutin, robinij in sliv. Pod drevjem in grmičevjem rastejo kosmulje, maline,
rabarbara, jagode in leska.
Zelenjavni vrt je iz oddaljenega kota prestavljen ob hišo in v njem uspevajo trajnice: sivka, vra-tič, rman, mačja meta in vinska rutica, ki imajd lepe cvetove in odganjajo nezaželene žuželke. Med posevke so pomešane rože ž užitnimi cvetovi (kapucinke, ognjič), ki preprečujejo razvoj škodljivih talnih organizmov. Na vrtu ali njivi ko-lobarimo in uporabljamo zeleno gnojilo (ajdo, koprivo, gabez itd.), med zelenjavo so posejane stročnice (fižol, bob, grah, detelja), za popestritev žive meje so vanjo posajeni šipek, črni trn, vrtnice, sončnice in drugo. Zunanje stene hiše so poraščene z zimzelenimi plezalkami, i bršljanom ali divjo trto, ki poleti hladijo in pozimi varujejo pred mrazom. Na južni strani so pergole z vinsko trto, ki pozimi prepuščajo zimsko sonce, poleti pa varujejo pred pripeko. Okenske police in balkoni so okrašeni z bujnim zelenjem, streha je lahko prekrita s travnato rušo, kajti neporaščene hiše so puste - in energetsko manj varčne. Če k temu dodamo steklenjak na vrtu, vodno kotanjo za žabe, kupe komposta, kurnik in družbo ptic, ježkov, martinčkov in pikapolonic, ki uničujejo škodljivce, potem je podoba skoraj zaokrožena.
V naših podnebnih razmerah si resda ne moremo privoščiti, da bi bila ograja iz bambusa in prepletena z buganvilijami žarečih rdečih, rumenih, vijoličastih in drugih barv. Na vrtu si ne moremo privoščiti rožičevcev, man-govcev, pomarančevčev, limonovcev, mandarinov-
cev, grenivkovcev, murv, mandljevcev,- vendar so češnje, jablane, hruške, slive, breskve in oreh dostojno nadomestilo.' Kdo si ne bi zaželel vsega tega naravnega življenja," ki v tako lepo in prijetno harmonično celoto povezuje ljudi, rastline, živali in druge sestavne dele narave? Rečeš si, da je najbrž to tisto, kar si tako dolgo iskal. Zaže-liš si, da bi se iz hladne in zamegljene Ljubljane preselil v Crystal Waters ob srednjevzhodno avstralsko obalo. Tam je namreč zdaj poletje in Max Lindegger, avstralski strokovnjak za načrtovanje ekoloških naselij, je že pred desetimi leti na 260 hektarjih začel s prvim permakultumim naseljem na svetu. V naselju, 150 kilometrov severno od Brisbana, živi dvesto ljudi.
V kakšnih dvajsetih letih od nastanka je permakultura Billa Mollisona v Avstraliji navdušila več kot štiri tisoč ljudi, ki so aktivni člani ekoloških gibanj, po vsem svetu je 125 centrov in inštitutov za permakulturo. To pomeni, da je v razvitem svetu treba prepričati in spreobrniti le še slabo milijardo ljudi, ki so zastrupljeni z zahodno porabniško civilizacijo. Bojim se', da je nekaterim celo nepopravljivo zavladala in hkrati pripeljala svet na rob ekološke katastrofe. Po drugi strani pa imamo štiri milijarde prebivalcev tako imenovanega tretjega sveta, ki bi storili vse, da bi se dokopali vsaj do nekaterih dobrin razvitega sveta. Večina ljudi v razvitem svetu so zakrknjeni zastrupljene! porabniške civilizacije, ki jim po vsem sodeč ni pomoči. Izgu-
bljenci, ki jim gre manj razumevanja kot milijardam revežev v nerazvitem svetu. Na primer, kako več kot milijardo Kitajcev prepričati, da je zanje in za naravo najbolj zdravo, če bodo kar naprej hodili peš in se vozili na kolesih? Tudi takrat, ko bodo imeli dovolj denarja, da si bodo lahko kupili motorno kolo ali avto. Kolikor poznam Indijce in Kitajce, oboji komaj čakajo, da si bodo kupili hladilnik,- motorno kolo, avto in druge izdelke porabniške družbe. Bolj malo jim je mar, koliko bodo s hladilniki, avtomobili in drugo navlako zasmradili in zastrupili zrak, vodo ali obdelovalno zemljo. V Afriki sem videl na stotine vasi z gobastimi kolibami in vaščani, ki so se bedno preživljali z na-turalnim gospodarstvom, kakršno v nekaterih prvinah spominja na afriško, nerazvito enačico permakuiture. Sožitje z naravo vaščani jadrno zamenjujejo s še bednejšim živo-tarjenjem v mestih, ki so kak korak bliže porabniški družbi. Tri četrt milijarde Afričanov ne glede na barvo kože, vero, jezik in druge razlike zanima predvsem, kako bi boljše in dostojneje živeli. Ko se bo to zgodilo štirim petinam Zemljanov, se bomo lahko vsi skupaj odpravili na obisk v Crystal Waters in občudovali sona-ravno, zdravo in harmonično urejeno življenje, če ne bo naselja do takrat pogoltnila požrešnost porabniške civilizacije.
Avgust Pudgar
NOVA KNJIGA
17
0 RAZPADU JUGOSLAVIJE
Znameniti novinar Viktor Mayer, kije že od leta ¡956 pozorno in analitično spremljal razmere v nekdanji Jugoslaviji ter pisal zelo odmevne članke v Neue Zürcher Zeitung ter Frankfurter Allgemeine Zeitung je le lani objavil knjigo »Zakaj je razpadla Jugoslavija«. Zdaj je to delo na voljo tudi v slovenskem prevodu. Knjiga ima še toliko večjo vrednost, ker jo je napisal avtor, ki ni obremenjen s političnimi interesi posameznih skupin v nekdanji Jugoslaviji Objavljamo odlomek iz knjige in sicer iz poglavja »Začetek končat.
... Skrajna nacionalistična platforma, ki jo je Miloševič prevzel iz memoranduma srbske akademije, je takoj učinkovala po vsej Jugoslaviji. Manj pa so se politični opazovalci zavedali podobnega polarizirajočega delovanja, kije bilo hkratna posledica politične aktivnosti jugoslovanske ljudske armade, ali še bolje, njenega vodstva. To je pripisati dejstvu, da se je o političnem vplivu armadnih krogov v javnosti vedelo sorazmerno malo. Vtis je bil, da je imelo politično vodstvo - do konca leta 1989 še partijsko predsedstvo, nato pa predsedstvo države - navzlic vsemu v rokah vse niti.
A ni bilo tako, meni slovenski predsednik Kučan, te zmaga Mi-loševiča na 8. plenumu srbske partije je bila vsaj deloma posledica podpore, ki mu jo je tedaj zagotovil nekdanji obrambni minister general Ljubičič, tedaj na položaju predsednika srbskega predsedstva. Predsednika jugoslovanskega državnega predsedstva v tistih odločilnih letih • od junija 1987 do junija 1988 Vojvodi-nec Krunič in nato do junija 1989 Hrvat Šuvar - naj bi bila vedno na isti valovni dolžini z vodstvom vojske. Drugače svojih dolžnosti ne bi bila mogla opravljati, meni Kučan. Skoraj ob vsaki priložnosti se je pokazalo, da sta prežvečila stališča arma-dnega vodstva in se po najboljših možnostih približala njegovim željam. Iz tega niso nastale le težke posledice glede vprašanja Kosova, temveč tudi stalna nevarnost za Slovenijo. Nad Slovenijo je nenehno visela nevarnost razglasitve izrednega stanja.
S tem v zvezi se zdi pomembno
vprašanje, do kje so se stališča in interesi armadnega vodstva prekrivali z Miloševičevimi. Od vsega začetka je bilo očitno, da je šlo za skupno politično igro. A lahko bi rekli, da je bil prednostni cilj armadnega vodstva vendarle ohranitev Jugoslavije, medtem ko je imel Miloševičev program po 8. plenumu predvsem srbski značaj. Oba elementa pa si nista nujno nasprotovala. V Miloševičevem programu, ki ga Je povzel po srbski akademiji, je imela ustvaritev močne in enotne Srbije sicer prednost, a ta Srbija naj bi bila po možnosti hkrati vse obvladujoče jedro nove Jugoslavije, v kateri bi, pod pogojem, da bi se podredili srbski hegemoniji, lahko živeli tudi drugi narodi. Predstava o enotni, centralistični in od Srbov obvladovani Jugoslaviji je ustrezala tudi zamislim večine generalov.
Vprašanje skupne igre armadnega vodstva in Miloševiča je pomembno spričo teze, ki jo je bilo mogoče vedno znova slišati, da naj bi bila tako armadno vodstvo kot vodstvo Srbije načeloma soglašala z odcepitvijo Slovenije. Predsednik Kučan je menil, da so s tem poskušali minimizirati pomen slovenskega osamosvojitvenega boja ali pa pripisati takratnemu premieru Markoviču vso krivdo za oborožene spopade po razglasitvi neodvisnosti Slovenije. Po Kučanovem mnenju, s katerim soglašajo tudi drugi slovenski politiki in publicisti, se srbsko vodstvo poleti leta 1991 sicer res ni več zavzemalo za to, da bi Slovenija ostala v Jugoslaviji; brez Slovencev bi bila imela namreč Markovič in Jovič pred obračunom s Hrvati manj zvezane roke. Vodstvo vojske pa se z osamosvojitvijo Slovenije dolgo le ni hotelo sprijazniti; zato je naprej ubogalo Markovičev ukaz, naj zasede meje, nato pa ga precej na široko razlagalo.
Navsezadnje pa vojska v Sloveniji sploh ni mogla biti uspešna, in na Hrvaškem le deloma. Verjetno zato, ker je bila tudi vojska del jugoslovanskega sistema, zato zbirokratizirana in podvržena nacionalnim napetostim. Dokler je hotela biti jugoslovanska, se je morala držati določenih vsedr-žavnih pravil igre. Hrvaški obrambni minister prehodnega obdobja in prejšnji poveljnik petega armadnega okrožja v Zagrebu general Martin Spegelj pravi, da je armadno vodstvo že leta 1982 sklenilo, da bo zaradi pojemanja moči varšavskega pakta težišče prestavilo bolj na zahod. To naj
bi imelo po Spegljevem mnenju izrazit notranjepolitični pomen, saj so na Hrvaškem in v Sloveniji videli agente Zahoda. Hkrati pa je armadno vodstvo že tedaj odkrito nasprotovalo ustavi iz leta ¡974 in si zastavilo za cilj spremembo Jugoslavije v centralistično državo. Pri tem je ostalo.
Težnja armadnega vodstva, da bi bilo kolektivni Titov naslednik, čuvar socializma in »zadnja spojka« Jugoslavije, je očitno določene ljudi iz tega kroga zapeljala k misli, da bi v novi centralistični državi lahko sami kandidirali za Titove naslednike. Najbolj bi to držalo za generala Mamulo, kije bil do junija 1988 na položaju obrambnega ministra, ¡z pogovorov, ki jih je pisec tedaj imel v različnih jugoslovanskih glavnih mestih, pa je bilo mogoče dobiti vtis, da v političnih krogih Mamulovih ambicij niso vzeli resno.
Tuji opazovalci, tudi diplomati in vojaški atašeji, niso vedno znali pravilno oceniti posebnega značaja jugoslovanske ljudske armade. Preveč so v njej videli poklicno ustanovo in prezrli, kako spolilizirana je bila. Zato vojska - s čimer je razočarala tudi mnoga pričakovanja na Zahodu - ni prišla v poštev kot zadnja razso-dnica v notranjih soočanjih. Ko je težila k prevzemu politične vloge, je sama postala stranka v konfliktu. Od junija ¡988 za naslednika Mamule imenovanega obrambnega ministra Veljka Kadijeviča so v Jugoslaviji in zunaj nje pričakovali, da bo, že zaradi svojega šolanja v Združenih državah, vsaj deloma depolitiziral vojsko. Upanja pa se niso izpolnila. Narobe, Šele Kadijevičje zares popeljal armadno vodstvo k politični vlogi; v svojih spominih4 se pokaže kot nedemokratičen, protizahoden, prosovjetski in dogmatski komunist; od bivanja v Združenih državah mu je očitno ostala zgolj aroganca. Lahko bi ga šteli za enega od glavnih krivcev razpada Jugoslavije.
Občasno se je pojavil sum, da naj bi bili slovenski oporečniki, predvsem poznejši slovenski obrambni minister Janez Janša in krog okoli tednika Mladine, spomladi leta 1988 začeli močno kampanjo proti vojski zato, da bi načrtno uničili »zadnjo spojko« Jugoslavije in na ta način pripravili pot Slovenije k neodvisnosti. Kaže, da je ta misel precej pretirana, kar meni tudi Kučan. Kritika vojske kot centralizirane ustanove, na katero republike niso mogle vplivati, je bila
JUGOSLAVIA
že v omenjenih prispevkih za slovenski nacionalni program Nove revije iz začetka leta ¡987; prikazovala je naraščajoča nasprotja med demokratičnim, na federativno idejo oprtim razvojem v Sloveniji, in balkanskim centralizmom, ki ga je poosebljala armada. Tudi od Janše samega in njegovih političnih prijateljev rti pisec nikoli slišal nič takega, kar bi bilo mogoče razložiti kot načrtno, zavestno dejanje v omenjenem pomenu. Kučan meni, da naj bi bil Janša, kije študiral obram-boslovje, prišel do polemičnega stališča do jugoslovanskega armadnega vodstva prek svoje ideje o ljudski obrambi, ukoreninjeni v krajevnih in republiških strukturah.5 Med drugim je Janša od vsega začetka postavljal na dnevni red razprave vprašanje uporabe slovenskega jezika v vojski.
Prvi izzivalni napad proti Sloveniji iz Beograda bi lahko bilo nekoliko zapoznelo pismo zveznega javnega tožilca Miloša Ba-kiča slovenskemu javnemu tožilstvu z dne ¡8. januarja 1988, v katerem je v vrsti prispevkov k nacionalnemu programu v Novi reviji ugotovil »hudo obliko kaznivih dejanj sovražne propagandet in v imenu pravne enakosti v vsej Jugoslaviji zahteval uvedbo kazenskega postopka. Argument »pravne enakosti* na vsem območju Jugoslavije je bil pozneje pogosto uporabljen z namenom, da bi posegli v rezultate procesa demokratizacije v Sloveniji. Slovensko javno tožilstvo je argumentacijo zveznega tožilca zavrnilo in menilo, da je njegovo mnenje na robu zlorabe zakonskih določil; poleg tega bi bilo treba, denimo, po enakih merilih obravnavati tudi memorandum srbske akademije...
SREČANJA
Poletje v Sloveniji v znamenju Slovencev po svetu
Seminar urednikov slovenskih radijskih postaj v tujini
Na po vabilo Urada za informiranj e se j e v Lj ubij ani razen napovedovalk in napovedovalcev slovenskih radijskih oddaj iz Argentine, ZDA in Švedske zbralo tudi lepo število avstralskih (Elica Rizmal, Cvetko Falež, Jožica Gerden, Marija Osolnik, Ivanka Cirej in Jana Mezek). Na seminarje bila povabljena tudi urednica avstralskega štirinjastdnevnikaGlas Slovenije StankaGregorič. Seminar j e bi 1 pester in poučen, vklj učeval j e obiske in učne ure na radijski h postajah (Radio Slovenija, Radio Domžale. Radio Šmarje pri Jelšah in Murski val), kjer so udeleženci v uvodnem predavanju slišali nekaj zanimivosti o radijskem poročanju nasploh, o radijskih novicah in poročilih, radijski reportaži, obvestilih in oglasih. V program je bil uvrščen praktični preizkus tehnik govora in navodila za samoizobraževanje (ta del seminarja je vodila Ajda Kalan). Tehnični delavec Radia Slovenijejepokazalkako deluje snemalna tehnika na neprofesionalnih napravah in kako snemalna napravaprenašazvok(telefon-studio). Udeleženci seminarjaso se srečali med drugim tudi z Borutom Šukljetom, direktorjem Urada Vlade za informiranje, z dr. Petrom Vencljem, državnim sekretarjem za Slovence po svetu, s predstavniki S vetovnega slovenskega kongresa Konference za Slovenijo, z domžalsko županjo Cveto Zalokar-Oražem in drugimi. V program je bil uvrščen Uidi obisk na Slovenski izseljenski matici, ogled mesta Ljubljane z vodičem, ogled NUK-a, pomen knj ižnice in njeni zakladi, ogled Moravskih Toplic in drugo. Vsak dan so bila ob kosilih ali večerjah na vrsti tudi animiva srečanja s posamezniki (Lea Deželak iz Urada za Slovence po svetu, Franci Feltrin tajnik Konference za Slovenijo, Boštjan Kocmur predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu intd.).
Fotografije: št. I z leve - Franc Poznič, Jože Prešeren, tajnik SI M Janez Rogelj in predsednik SI M dr. janež Bogataj; št.2 udeleženci seminarja na radijski postaji Murski val; št. 3 dr. Peter Vence/j je priredil za predstavnike slovenskih medijev iz tujine kosilo v ljubljanski Šestici; št. 4 - Cvetko Falež "turistični vodič" v avtobusu, na poti za Mursko Soboto; št. 5 predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur.
Foto: Stanka Gregorič
SREČANJA
Jožice in Ivana Hanželič ni več
Smrt je ponovno boleče posegla v avstralsko slovensko skupnost. V Queenslandu sta se smrtno ponesrečila Jožica in Ivan Hanželič iz Melbourna. Pokopali soju v Melbournu na pokopališču Ferntry Gully. Hčerkama in sorodnikom naše iskreno sožalje. Uprava in uredništvo Glasa Slovenije
III. tabor Slovencev
po svetu
Sobota, 6. julija, v Zavodu sv. Stanislava, Ljubljana-Šentvid
V Šentvidu seje v soboto, 6. julija zbralo lepo število Slovencev iz Slovenije in iz tujine. Tema srečanja je bila "Razlogi, zaradi katerih se Slovenci po svetu ne odločajo za vrnitev v domovino". Referate so posredovali oziroma prebrali dr. Peter Urbane iz Kanade, mag. Ivan Korošec iz Argentine, dr. Edi Gobec iz ZDA in drugi, govorila pa sta tudi Vinko Rizmal, vršilec dolžnosti predsednika Avstralske slovenske konference in ing. Ivan Žigon.
Predsedniki političnih strank, in sicer Socialdemokratov Janez Janša, Krščanskih demokratov Lojze Peterle, Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, Zelenih Slovenije Vitomir Gros pa so se zbrali za okroglo mizo, kjer so v kratkem predstavili svoje delo in politiko, povezano z repatriacijo Slovencev po svetu. Po njihovih referatih se je razvnel pogovor, predvsem o politični situaciji v Sloveniji. Po kosilu je bil na vrsti kulturni program
Pozdravni govor predsednika SIM
Piknik Slovenske izseljenske matice
Postojna, sobota, 6. julija 1996
Na izseljenskem pikniku v Postojni Helena Leber s prijateljem, slikarjem Marjanom Miklavcem
Slovenska izseljenska matica, kije vsakoletni organizator Srečanja v moji deželi se je tudi letos potrudila, da je bilo družabno zanimivo in prijetno. Pred in po kulturnem programu ter govoru predsednika SIM dr. Janeza Bogataja, so se udleženci srečanja zabavali ob stojnicah in glasbi. Vsakoletna prireditev nudi tudi možnost, da se stari znanci z vsega sveta srečajo in pogovorijo. Tudi letos je bila pokrovitelj srečanja postojnska občina.
Okrogla miza: Vitomir Gros, Janez Janša, Lojze Peterle in Marjan Podobnik
Na Taboru je spregovoril tudi Vinko Rizmal, kot vršilec dolžnosti predsednika Avstralske slovenske konference Foto: Stanka Gregorič
Pišejo nam...
Iz pisma tajnika Svetovnega slovenskega kongresa Konference za Slovenijo Francija Feltrina:
Draga Stanka, srečanje v Šentvidu mi je ostalo v zelo lepem spominu. Posebno še, če pomislim, da sem se srečal z vami Slovenci, ki svojo domovino tako spoštujete in nam vlivate spoštovanja, zavesti do lastne domovine in upanje na lepše čase oziroma, da tudi ti, ki jih živimo danes niso tako slabi... V Konferenci intenzivno delamo na projektu gospodarskega povezovanja Slovencev po svetu. Naj zaključim z besedi predsednika Starmana "Naj bo: biti Slovenec, ne le ponos, pač pa tudi korist!" Prisrčno pozdravljam vse Slovenke in Slovence Franci Feltrin Glavni tajnik SSK-KS
S
Spoštovana gospa urednica!
Oprostite, prosim, ker sem zaradi prezavzetosti pozen s svojo zahvalo ne le za Vaš zanimiv list, ampak tudi za dragoceno gradivo iz Avstralije, kot pregled Vaše slovenske književnosti in opis naporov slovenskih rojakov za priznanje Slovenije, kar ste mi tako ljubeznivo poslala. Avstralski Slovenci zaslužite priznanje. Hvala tudi za ponatise iz naših Poročil Seveda smo Slovenci nagnjeni tudi k "črkarskim pravdam ", vseeno pa upam, da se bo prijela uporaba izraza "Slovenian",saj je navadno modreje slediti jezikovnim pravilom kot izjemam in tako tudi danes vsi pišemo "kaša" in ne več "kasha", čeprav so v Prešernovih časih porabili precej črnila, predno so se naši ljubi Kranjci zedinili. Precej slovarjev tu navaja obe rabi, nekateri ob Sloveniji celo "Slovenian" pred Slovene". American Heritage Dictionary ima n.pr. zgolj zaporedje: sloven, Slovene, slovenly, kjer seje res težko izogniti slabemu prizvoku. V Euclid Square Mallu v Ohio so pred leti predstavili celo slovensko božično drevo s tablico Slovens " in tudi naš Center od časa do časa dobiva prošnje za "Sloven literature " itd. Mislim, da bo v dobro Slovencem, če bomo vse bolj uporabljali "Slovenian " namesto "Slovene", zato sem o tem tudi nekaj malega pisal. Hvaležen sem vsem, ki to že dolgo delajo ali pa se šele zdaj odločajo za to uporabo. O tem smo objavili dr. Kernovo razmišljanje tudi v knjigi Slovenian Heritage, kipa je žal vkljub trem natisom že zdavnaj pošla.
Verjetno so tudi v Avstralijo že pr¡romali izvodi Slivnikove knjige "Kučanov klan ". Morali bi jo prečitati vsi Slovenci na tujem in v domovini, ki jim je usoda Slovenije pri srcu, doma pa seveda še prav posebno tudi vsi volilci. Čita se kot kriminalka in res razkrije nič koliko kriminala, ki bi mu morali vsi pošteni Slovenci čim prej napraviti konec, predno bo Slovenija še bolj ogoljufana in še bolj razprodana tujcem in domačim goljufom. Še enkrat prav lepa hvala za vse in prisrčen pozdrav iz Amerike, vdani Edi Gobec
Mladinski koncert "Zakladi Slovenije" Melbourne, 6. oktobra 1996
Tradicionalni Mladinski koncert v organizaciji slovenskih verskih središč bo letos v soboto, 6. oktobra v Melbournu v Verskem in kulturnem središču Kew. * "'J11'' ''I'l1 Organizatorji so mu letos nadeli ime "Zakladi Slovenije".
Draga Stanka!	IS
Sporočam Vam, da smo bili na obisku v Sloveniji in v tem času sem si preskrbel knjigo "Kučanov klan " in je seveda nisem mogel nehati čitati do zadnje vrstice. Zdi se mi resnična, četudi je žalostna bi jo priporočil vsakemu Slovencu, da bi vedel kakšna je podloga današnje vlade demokratične Republike Slovenije. Kako le morajo nekateri igrati s trojno masko (nacizma, komunizma in demokracije) in se še prikazovati javnosti in izseljenstvu s krvavimi škornji. Približuje se čas volitev, kakor omenjate, s čez dvajsetimi strankami. Koliko Slovencev, ki si želijo spremembo vlade bo vsaj malo pomislilo in dalo svoj gals najmočnejši stranki v opoziciji? Aloiz Žaear, Jrvmple
Spoštovana Stanka Gregorič!
Prilagam ček za letno naročnino in Vam želim še vnaprej obilo uspeha z Vašim časnikom. Kristina Skočir. Old.
Spoštovana gospa Stanka!
Ob vstopu v četrto leto izhajanja Glasa Slovenije Vam želim polno uspehov pri nadaljnjem urejevanju. Stanislav Mersel. Melbourne
Spoštovana!	^
Navkljub dolgemu čakanju na posamezne številke Glasa Slovenije vseeno hitro mine leto, ko je spet treba poravnati dolg za Vašo požrtvovalnost, trud in ljubezen. Da ne omenjam politike in pogrevanja, kije v zvezi z njo, se vam prisrčno zahvaljujem za vsakovrstne novice, kakor tudi za smeh na zadnji strani. Prilagam dar za sklad in Vas toplo pozdravljam. Ivan Leeiša. Adelaide
Spoštovana urednica,	S
za iskreno objavo oz. članek o moji malenkosti bi se rad prav posebno zahvalil. Sestava in čtivo je tako lahko čitljivo; priznati bi moral, da ima občutljivo in predvsem sposobno, iskreno osebo za urednico. Govoril sem z~gospodom Majnikom, ki pravi, da je časopisa vesel, ker je sestavljen neodvisno in iskreno. Vrednost bi lahko človek poudaril, jedro oz. dušo ima!
Ob priložnosti se še kdaj oglasimo. Pozdrave od mene in od žene Jožice. Lepo je bilo, da smo se spoznali in prijateljsko kakšno rekli. Oproščam se, da sem največ govoril jaz. Naročam se na Glas Slovenije, čeprav sva že v pokoju, pa se takšnega časopisa ne moreva odreči. Prijateljski pozdrav Franc in Jožica Bresnik. Cooma. ACT
■	^ <li<>GLAS(i||
Išče se LOJZE SABEC, ki je leta 1961 pristal v Melbournu.
'Ima^nOiStanko inldvehčerki-dvojčki (rojeni v Parizu)., Doma je verjetno nekjb v okolici Postojne. Kdor ve karkoli o Lojzetu, naj to sporoči Franku»na telefon:a 03-9318 1776.
TISKOVNI SKLAD
$ 5.00 Štefan Šernek, $ 25.00 Ivan Cetin, $ 10.00 Janko Majnlk, $ 20.00 Ivan Legiša, $ 10.00 P. Marinovich, $ 75.00 dr. Edi Gobec. HVALA!
Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Triktat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj
Lauda telefon: 1 800 642438
(brezplačni klic)
The only line direct to the Heart of Europe
Samo ena stvar je za otroka hujša od te, da se znajde v bolnici:
DA NI BOLNICE, V KATERI BI OB DOBRI NEGI OZDRAVEL IN SE VRNII. DOMOV. Verjamemo, da jf. prav mf.d Vami večina takih, ki boste dali svoj prispevek za
izgradnjo nove, sodobne slovenske pediatrični! klinike in se pridružili ljudem dobrih dejanj, ki so to že ali še bodo storili. denar um i ko nakažete na žiro račun sklada za izgradnjo nove pediatrjčne klinike $0101-654-41037. Dane s jc pravi dan, da to naredite.
Pokrovitelj akciic:
mobitel
ooboi f ik-uinsin *
Infnim»tije: ni obli« I 0609 M5 U l>np://www.mubiicLu
REVIJA ZA TURUEH IN FOTOGRAFIJO
LETNA NAROČNINA ZA PREKOMORSKE DRŽAVE JE 110 US$
Ne ¿ukajte, naročite si svoj izvod!
V slovenskem mesečniku TUrist si lahko preberete o čudovitih reportažah slovenskih popotnikov, ki vas skozi besedo in fotografijo očarajo z eksodko Življenja južnoameriških Indijancev ali doživetja polarnega sija daleč na severu Norveške ... ... spremljamo in opisujemo stare slovenske običaje, odkrivamo pozabljene slovenske vasice, neznano Slovenijo in stare slovenske graščine ter gradove ... ... svoj prostor v reviji so našli tudi fotografi. Id bodo našli na svojih straneh veliko zanimivih člankov, ki jim bodo pomagali pri svojem delu, pa naj si bodi pokrajinska, športna ali pa družinska fotografija.
Torej ... privoščite si potovanje po straneh Hoista in skozi odlične fotografije podoživeti potovanje kakor ga je doživel avtor - popotnik, mogoče se bo tudi v vas zbudila popotniška žilica ...
C. 24. junija 23. 1241 Črnuče. SLOVENIJA ■ EVROPE
ENGLISH PAGE
Slovenians in Atlanta
In Atlanta, 37 Slovenian athletes (25 males and 12 females) competed in eight categories: Athletics, yachting, rowing, canoeing, archery, swimming and cycling.
Olympic silver medallists Brigita Bukovec and Andraz Vehovar
In Preseren Square in Ljubljana
a large crowd received with enthusiasm the Slovenian team which represented Slovenia at the Olympic Games in Atlanta. The sportsmen were greeted also by Minister of Education and Sport Slavko Gaber and Ljubljana Mayor Dimitrij Rupel. On behalf of the whole Slovenian Olympic team the athlete Alenka Bikar thanked everyone for a worm welcome. The crowd in Preseren Square together with the sportsmen experienced again the biggest Slovenian successes at the Atlanta Olympics, the stars of the evening begin to silver-medal winners.
The Arms embargo for Slovenia
expired on June 11. This encourages further modernisation of the Slovenian army in accordance with NATO standards. Upon the UN Secretary Council resolution 1021 the Dayton peace accord stipulated gradual lifting of the embargo in two consecutive 90-day periods
Slovenian Government decided to open a consulate in Los Angeles, California. The
Consulate will be headed by Honorary Consul Mark Rjavec. The Consulate will promote and help the development of economic and cultural relations and cooperation between Slovenia and California.
NEWS FROM
Slovenian Olympic medal winner,
was born on November 12 1898 in Novo Mesto, Slovenia. At the 1924 Olympics in Paris he won the gold medal for gymnastics, and a gold medal for the beam. At the 1928 Olympics in Amsterdam he also won gold medal for the beam, a bronze medal for the all-round competition, and a gold medal for the team's competition. At the 1936 Olympics in Berlin he won a silver medal for the rings. The oldest living Olympic medal winner Leon Stukelj was introduced to the basics of gymnastics in the local Sokol sports association, established in 1887, which helped him to achieve worldwide fame as Olympic winner. The most successful Slovenian by the number of Olympic medals and the world's oldest living Olympic medal winner, Leon Stukelj was invited by International Olympic Committee to this year's Olympic Games in Atlanta and despite his age he was there.
Two European Conventions Signed. The Slovenian ambassador to the Council of Europe (CE) Magdalena Tovornik signed a European convention on exercising the rights of children and a European convention on trans-border television in Strasbourg.
Visas to Simplify Entry of Bosnian Citizens. Visas for Bosnian citizens werei ntroduced to simplify and regulate their entry to Slovenia, as this is the only way for Slovenia to ensure normal passing of state border to a foreigner coming from a country from the International list of "consular risk countries".
In the Ljubljana Seminary of Saint Stanislav began the first "Meeting of the Young" in which 100 representatives of Slovenes who live all over the world participated. Among the guests there were also Slovenian State Secretary for the Slovenians who live abroad Peter Vencelj,the writer Zorko Sim;i;. The participants from Germany, Belgium, Canada. Argentina and Trieste talked also about linking the Slovenians who live abroad as well as about the possibility of receiving a scholarship in order to study in Slovenia.
Slovenija
The green piece oj hi/rope
35 Kilos of Military Explosive Seized. In the town of Ormoz criminologists from Ljubljana and Maribor, special units of the Slovenian Ministry of Interior in cooperation with the intelligence service of the Slovenian Defence Ministry and the Croatian Ministry of Interior seized 35 kilos of military explosives, which were to be sold in the West.
Transit Pipeline Across Slovenia
A Russian delegation of Gazprom discussed with Slovenia's Minister of Economy Metod Dragonja and his collegues the project of a 300-kilometre transit pipeline across Slovenia, which will allow supply of earth gas to Italy and potentially further on. The project is worth half a million US dollars.
Ksftj
Davorin Kracun was approved the new Slovenian Foreign Minister by the Paliament. The central tasks of his ministry will be dedicated to cooperation of Slovenia with European Atlantics organisations, mainly with the EU and NATO, while Kracun plans to devote plenty of attention also to neighbourly relations. Minister Kracun mentioned a possibility that several agreements with Croatia could be signed during his mandate.
ENGLISH PAGE _23
V^SLOVEMJE
^^^^^^^^^^^^^^^^	30 8 1996
The Slovenian air carrier Adria Ainvays transported this July on its regular and charter flights 74,700 passengers, which means a 20-percent increase compared to July 1995. In the first months of 1996 Adria Airways transported 329,500 passengers or six percent more than in the same period last year. The 65-percent utilisation of flights in July is three percent up compared to July 1995 and is on the level of the average utilisation recorded by members to the Association of European Air Carriers.
More than half of Slovenians
(56.8 percent) have gone or are going to go on holiday this year. These means that the number of Slovenians who do not go on holiday is gradually decreasing. Last year a 49.9 percent of Slovenians did not go on holiday.
A trial on the assets of the former National Bank of Yugoslavia continued at a court in Nicosia. Slovenia claims US$ 660 million, which sum Slovenia deposited with the National Bank of Yugoslavia before its break-up. The court dismissed evidence concerning Slovenia's claims that part of the former National Bank's assets, to which Slovenia is entitled as well, had been deposited with a Belgrade bank in Cyprus. The documents submitted by Slovenia are in court's opinion photocopies without original and therefore insufficient. On request of Slovenia, assets of the Belgrade bank in Cyprus have been frozen.
Slovenian metropolitan and archbishop of Ljubljana Alojzij Sustar addressed on 17 August pilgrims from Slovenia, Italy and Austria in Zabnice. In his address he said the visit by Pope John Paul II to Slovenia earlier this year strengthened faith, hope and love in all Slovenians, helping them to overcome all obstacles, hatred and conflicts. A mass was given afterwards by archbishop Alojzij Sustar, Videm bishop Alfredo Battisti and Carynthian bishop Egon Kapellari.
In the first half of this year the Ljubljana International Air -port received and dispatched a total of 8716 planes, 0.5 percent more than in the same period last year, while the number of passengers increased by 4.4 percent. Hoewer, the company suffered a loss of SIT 69 million, which was mainly due to unsettled relations with Slovenian airliner Adria Airways, which allegedly refused to lower discounts for war damage and business problems from previous years, also unilaterally defining the amount of airport costs it would cover.
Slovenia kept the same regional risk index (DB3a) among the Central and Eastern European countries in August, placing second in the region after the Czech Republic, found the British D&B International Risk&Payment magazine, which publishes monthly risk index scales for individual countries.
The National Statistical Office
reported that in May Slovenia recorded the largest foreign trade deficit this year, amounting to US$ 183.1 million, which however is still US$ 17.6 million lower than in May 1995. According to the Statistical Office interim estimates, trade balance was the lowest this year, merely 78.5 percent.
Primoz Trubar - 410 years after Author of first Slovenian Books died. Primoz Trubar was bom in 1508 in the village of Rasica about 30 kilometres southeast of Ljubljana. He was very active in the Protestant movement, occupying the most important posts in the hierarchy of the Protestant church. In 1547 he had to leave his fatherland, because the ideas of the Reformation were banned. He went to Germany and in Tubingen published the first two books in the Slovenian language in 1550. They were titled Catechismus and Abecedarium. Trubar later published several other editions. He died in 1586 in Derendingen near Tubingen. There are about 20,000 protestants in Slovenia, the majority of them living in the northeast of the country.
Slovenian Language, Culture and Literature seminar was organised by the Department of Slavic Languages and was attended by 130 foreign Slavicists from 16 countries.
Germany's Rabe Modern bought for DM 1.2 million the textiles manufacturer Belinka, once owned by Rasica. The new owner undertook to give full-time employment to all 180 works, currently working on contract, and to invest DM 4 million to modernise the plant in the following two years.
Over a third of Slovenians (39.8 percent) find homosexuality acceptable, 34 percent have a negative attitude towards the phenomenon, while 26.3 percent of respondents have no opinion, a public opinion poll conducted by newspaper Delo's Stik agency showed. The poll was conducted among 636 randomly chosen phone subscribers. Most of the respondents refusing homosexuality find it immoral (70), a somewhat number believe it is unacceptable due to medical reasons (AIDS) (57) or consider it an illness (52), which endangers a society's value system.
A group of Slovenian surgeons have performed at the Clinic for Cardiac Diseases in Ljubljana two cardiac operations without using the instrument for blood circulation outside the body of a patient replacing the patient's heart and lungs. These have been the first two operations of the kind in Slovenia. Such operations are extremely rare also elsewhere in the world, while endoscopic operations are still experimental.
Tomo Virk won the Marjan Rozanc Award for the Best Prose Essay, awarded for the 4th consecutive year by the Mihelac Publishing House and Dnevnik. Virk received the 700,000 SIT award for his collection of essays on art, religion and alpine climbing, entitled "Prisoners of Pain" (Ujetnik bolecine).
Another Mc Donald's restau -rant will join the group of the five of them already in business in Slovenia; McDonald's restaurant with a McDrive outlet will be opened in Domzale.
The Tourist Association of Slovenia (TZS) and Telekom
Slovenija introduced the (tourist phone) on 26 August, where tourists can address their criticisms, suggestions and proposals. The number 080 - 1900 will be free of charge for one year, with the costs covered by Telecom.
MU
»J
eures
AUSTRALIA
euro
international puj.itci
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and variety of other products
SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03) 764 1900
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 9671 5999
Na koncu se nasmejte
Ocena
"Matjaž, kakšen pa je bil včerajšnji koncert?" "Mislim, da dober, kajti ko sem se zbudil, so ploskali."
Spoštujte pregovore
-	Janez je natakar in od vseh pregovorov najbolj spoštuje "čas je denar".
-	Ali je tako hiter?
-	Niti ne, ampak k vsakemu računu prišteje tudi datum. Ob slovesu
-	Gospa Lojzka, vaši piškoti so bili tako dobri, da sem pojedel kar štiri. Saj mi ne zamerite?
-	Ah. kje pa. Pojedli ste jih sicer šest, ampak pri nas tega ne štejemo!
GLAS SLOVENIJE
Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic, Alfred Breznik, Stanka Gregorič in Štefan Merzel Upravni odbor: Dušan Lajovic, Alfred Breznik, Stanka Gregorič Glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava: Florjan Auser Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Jožica Gerden, Lojze Košorok, Martha Magajna, Danica Petrič, Vinko Rizmal, Jože Žohar Naslov uredništva: Glas Slovenije P.O.Box 411 Harris Park 2150 Sydney NSW Australia
O to
GODOVNIKI
Ro/.alija
Re« in a
VSE NAJBOLJŠE !
1/ Naročam Glas Slovenije 2/Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
Podpisani(a).
NASLOV: Glas Slovenije P.O. Box 411 Harris Park 2150 NSW, Australia
Ulica.
Predel mesta...................................Poštna številka.
Država............................................Datum..............
Podpis:....................................................................