G l A S I l O SZDL O B C I N E LJUBLJANA , S_j_S_J<_A_ »Občinski razgledi« — glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana-Slška. Izhaja enkrat mesečno, razen v juliju in avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Bruno Laglcr, Franjo Pipan, Jože Nedog, Dušan Zgonc, Mirko Damjan, Franc Bergant, Marjan Gamze in Igor Gruden. Glavni in odgovorni urednik Franc Bergant Načrti za jutri ob izkušnjah včerajšnjega dne Današnjo številko posvečamo predlogoma pomembnih občinskih dokumentov: družbenega plana in proračuna za leto 1962. Mimo tega objavljamo najosnovnejše podatke proračunske potrošnje v minulem letu. Vsi ti dokumenti bodo predmet bližnje razprave na zborih volivcev, nakar jih bo sprejel Občinski ljudski odbor in bodo zakonik komunalnega Življenja v letošnjem letu. Razgrnjeni predlogi plana In proračuna za letošnje leto so plod sistematičnega dela širokega kroga družbenih organov, rezultat razprav, posvetovanj in razmišljanj, v katerih je sodeloval tudi velik krog državljanov. Spomnimo sc samo nekaterih izmed teh razprav in razmišljanj, ki so prispevala, da so letošnji dokumenti še bolj kot doslej zasnovani na stvarnih temeljih, na razjasnjenih načelih. Razpravljali smo o perspektivnem razvoju industri-je v naši občini in ugotovili, da so v naši občini pogoji za razvoj najinteresantnej-ših industrijskih panog, ki jih kot take obravnava tudi koncept industrijskega razvoja ljubljanskega okraja. V letošnjem planu se že zaznavajo prvi praktični obrisi te Usmeritve, še poseben poudarek pa velja razvoju novih obratov »ISKRE« na našem območju, ki bo s svoji-^ zmogljivostmi odločilno “oogatiJa industrijsko podobo Na začetku letošnjega leta s° bile razgrnjene urbanistične zasnove in že nekateri *a2idalni načrti za zazidavo •jaie občine. Ti urbanistič-ni dokumenti so dragocena osnoua za sistematično in Jtcionalno urbanizacijo. Zasnova industrijskega razvoja *n. urbanistična dokumenta-*ia sta nepogrešljiv kažipot 1 2 lastnostmi dobrega pro-etnika usmerjata našo pot vsakoletnih razmišljanjih konkretnih načrtih. Siste-aiične razprave in vrsta za uresničenje novih Šni. v zdravstveni službi in si SuVU 80 bili prav gotovo kur 0 priPraua in hkrati osnova za sestavo to® »M* planskih dokumen-sto ,'ron3e »n delitev sred-»riz’ . akor Jih predvidevata cujoča dokumenta, teme- ljita na kakovostnih spremembah pri delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah oziroma terjata te spremembe, ker bo moč plan in proračun izpolniti le, če bodo te kakovostne spremembe v gospodarskih organizacijah povzročile predvidene ugodne materialne rezultate. Z eno besedo torej: razprava na zborih volivcev in sklepanje na občinskem ljudskem odboru sta zadnja, zelo pomembna faza v procesu sistematične rasti naše občinske skupnosti. V uvodnem razmišljanju o gospodarjenju ne smemo mimo nekaterih prav tako pomembnih značilnosti: Vseh postavk družbenega plana ne bo moč uresničiti z rednimi sredstvi občinskega proračuna, skladov in posameznih gospodarskih organizacij. Zato je letos še kako aktualno zbiranje sredstev na temelju prostovoljnega združevanja in medsebojnih posojil gospodarskih organizacij, ki pa jih bo moč uresničiti le prek banke, s čimer je v največji meri zagotovljena sigurnost, da sc bodo ta sredstva ob dogovorjenem roku vrnila v tej akciji sodelujočim podjetjem. V letošnjem proračunu so omenjena tudi precejšnja sredstva za skupne mestne in okrajne potrebe. Izogibajmo se v razpravi o teh zahtevah destruktivno lokali-stičnih teženj, ob katerih pozabljamo, da smo organski del strnjenega mestnega območja in da je na večini področij razvoj naše občine tesno povezan z določenimi predhodnimi investicijami in akcijami na področju mesta ali celega okraja., In na koncu: naj ponovim zahtevo, ki jo sicer nenehno ponavljamo, pa ne sme biti le propagandno geslo: v razpravah o načrtih bodimo vedno potrošniki in proizvajalci hkrati. Prepogosto namreč pozabljamo znotraj tovarniških zidov, da je od naših proizvajalskih uslug odvisno, kako bodo uresničene naše potrošniške želje in zahteve, in obratno, v razpravah na terenu v svojih zahtevah, željah in kritiki včasih pozabljamo, da pišemo na naslov gospodarske organizacije, v kateri smo zaposleni. Predlog družbenega plana za leto 1962 Sredstva za osebno potrošnjo bodo odvisna od stopnje produktivnosti STRAN 2 SREDSTVA za osebno potrošnjo bodo odvisna od stopnje produktivnosti Družbeni plan ObLO Ljubljana-Siška za leto 1962 zasleduje s svojimi smernicami iste cilje kakor resolucija federacije, republike Slovenije in okraja Ljubljana za leto 1962 in je v skladu z njihovimi perspektivnimi programi. V letu 1961 je razvoj proizvajalnih sil v občini ustvaril pogoje za močnejši porast proizvodnje v industriji, medtem ko se v ostalih panogah gospodarstva predvideva skladna dinamika povečanja gospodarskega razvoja višjih politično teritorialnih enot in federacije. Investicijska vlaganja v razširjeno proizvodnjo se bodo nadaljevala še v povečanem obsegu, prav tako pa tudi izgradnja objektov družbenega standarda. Sredstva za osebno potrošnjo bo treba vskladiti s produktivnostjo, gospodarska gibanja pa z navedenimi tremi resolucijami gospodarskega razvoja za leto 1962. V skladu z resolucijami in sprejetimi programi gospodarskega razvoja posameznih panog za razdobje 1961—1965 se postavljajo za leto 1962 naslednje temeljne naloge: © Povečati obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva z boljšim izkoriščanjem proizvajalnih sredstev, racionalnim gospodarjenjem z obratnimi sredstvi, z učinkovitejšo poslovnostjo pri nakupu in prodaji in višjo storilnostjo dela kot najpomembnejšim činiteljem za višji dohodek gospodai‘skih organizacij. izvajalnih sil v panogah, kjer bodo vložena sredstva dajala najprej in najučinkovitejše rezultate. Pri investicijski politiki v tem letu bodo pomemben faktor tudi sredstva gospodarskih organizacij, ki naj bi služila kot posojilo za zagotovitev izpolnitve letošnjega investicijskega programa. mi gostinskimi storitvami, obrtnimi uslugami, z modernizacijo trgovske in gostin- ske mreže, servisne in komunalne službe ter z organiziranjem rekreacijskih centrov in drugih oblik, ki nudijo razvedrilo delovnim ljudem. • S sredstvi proračunske potrošnje je treba racionalneje gospodariti. Na področju negospodarskih investicij naj bi se izvajala dela po pomembnosti, potrebi in po pogojih za najboljši gospodarski učinek. Relativno zaostajanje družbenih služb za gospodarskim razvojem bomo v tem letu poizkušali odpraviti, zato bo potrebno zagotoviti izdatnejša sredstva skladu za šolstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo. NADALJNJI GOSPODARSKI RAZVOJ Za 22,1% večji bruto družbeni proizvod • Z ozirom na zaostajanje izvoz<\ in zagotovitvijo perspektivnih nalog v pogledu plačilne bilance, bo potrebno v letu 1962 posvetiti največjo skrb izkoriščanju vseh možnosti za izvoz. S tem v zvezi naj bi se gospodarske organizacije v proizvodnem sor-timentu usmerile zlasti na proizvode, pri katerih lahko računajo na možnost prodaje na zunanjem tržišču. ® Gibanje osebnih dohodkov vskladiti z doseženimi poslovnimi uspehi, osebni dohodki pa naj bi bili odvisni od dosežene produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti. • Razpoložljiva sredstva poslovnih in drugih skladov usmerjati v skladu s perspektivnimi načrti, da se zagotovi predviden porast pro- • Spremembe v kreditni politiki in bančnem poslovanju narekujejo gospodarskim organizacijam v celoti skrb za povečanje poslovnega sklada — dela za obratna sredstva — da bi tako zagotovili predvideni obseg planirane proizvodnje, s hitrejšim obračanjem obratnih sredstev pa večji poslovni uspeh. • Pri uveljavljanju načel naše ekonomsko politične smeri so organi delavskega samoupravljanja eden najpomembnejših činiteljev. Zato naj bi se upravljanje v okviru ekonomskih enot razvijalo povsod tam, kjer so zato objektivni pogoji. • Osebna potrošnja naj bi se še nadalje razvijala z izpopolnjevanjem izbire blaga v trgovinah, s kvalitetnejši- Na osnovi proizvodnih uspehov in storitev v minulem letu in že upoštevajoč uresničitev že omenjenih osnovnih smernic gospodarskega razvoja v letošnjem letu, predvideva predlog plana, da bo družbeni bruto proizvod porastel v letošnjem letu za 22,1 %, medtem ko smo v minulem letu dosegli 12,3-odstotni porast družbenega bruto proizvoda. Narodni dohodek pa naj bi v istem obdobju porastel za 19,6 '%>. Nedvomno nas najbolj zanima porast družbenega bruto proizvoda in družbenega proizvoda v industriji, ki predstavlja okrog 60 % celotnega družbenega proizvoda občine. V industriji bo porastel družbeni proizvod za 28 c/c, kar pomeni 13,3 milijarde dinarjev bruto proizvoda. Druga, po višini družbenega proizvoda najpomembnejša panoga je promet, ki bo dosegel predvidoma za 10,7 % večji družbeni proizvod. Mimo industrije bo doseglo največji porast družbenega proizvoda gostinstvo z 22,3 % povečanjem družbenega proizvoda. GOSPODARSKE INVESTICIJE Največ investicij v industriji in prometu V letošnjem letu bomo predvidoma vložili 4003 milijonov dinarjev v osnovna sredstva družbenega sektorja gospodarstva. Kaj nam pove ta številka? Gospodarske investicije bodo v letošnjem letu za 41,1 % večje kot v minulem letu in torej ustvarjamo vse večjo materialno osnovo za nadaljnji hiter razvoj gospodarstva v naši občini. Že zgoraj omenjena po- j membnost dveh osnovnih gospodarskih panog za našo občino se zrcali tudi v razdelitvi teh investicijskih sredstev. V industrijo bomo vložili 44,5 % vseh investicijskih sredstev (1807 milijonov din), v promet pa 32 % vseh sredstev, namenjenih za investicije (1366 milijonov din). V ostale panoge bomo investirali znatno manj sredstev, hkrati pa mnogo več kot v minulih letih: v kme»x tijstvo za 272 °/o več, v trgovino za 80,9 % več, v gozdarstvo za 190 % več kot v minulem letu. (Podrobnosti o posameznih investicijah posredujemo v „ naslednjih poglavjih, ko govorimo o posameznih gospodarskih panogah.) ZAPOSLENOST IN STORILNOST Večja storilnost boljši zaslužki Povečanje delovne storilnosti je najvažnejši pogoj za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, osebne potrošnje in družbenega standarda. Vsa prizadevanja za najbolj razumno delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke zasledujejo prav ta cilj. Upoštevajoč ta dejstva predvidevamo v letošnjem letu povečanje delovne storilnosti, merjene s povečanjem družbenega proizvoda na zaposlenega, za 15%. Ce naj bi to dosegli z boljšo organizacijo dela, modernizacijo proizvodnega procesa in večjo prizadevnostjo, ki jo spodbujamo z novimi oblikami nagrajevanja, potem je razumljivo, da je porast delovne sile manjši od porasta storilnosti in povečanja družbenega proizvoda. V družbenem sektorju gospodarstva bomo predvidoma zaposlili 1135 novih ljudi, s čimer bomo povečali število zaposlenih za 7,4 %. Izpolnitev teh planskih predvidevanj pa je res odvisna od ukrepov znotraj gospodarskih organizacij. Poučne so nekatere slabe izkušnje iz dosedanjega obdobja, ko so svobodnejši odnosi v delitvi čistega dohod* ka povzročili, da storilnost ni bila merilo za izplačevanje osebnih dohodkov. Zagotoviti moramo torej skladnost med dvigom storilnosti in povečevanjem osebnih dohodkov. Ob tem ne moremo brez učinkovite družbene kontrole in druž-beno-političnega vpliva naprednih subjektivnih sil V gospodarskih organizacijah in izven njih. Gospodarske panoge v luči Nova iskra letošnjih načrtov Industrijska proizvodnja (po fizičnem obsegu) se bo v letošnjem letu povečala za 29,4 %. Kovinska, elektro in kemična industrija — tri najbolj zanimive panoge za naše področje — bodo najbolj zaslužne za visok dvig industrijske proizvodnje: elektroindustrija bo povcčakr proizvodnjo za f>9 %, kovinska industrija za 36 “/o in kemična industrija za 16 %. Razmeroma nizek dvig proizvodnje v minulem letu (za 7,7 %>) in zahteve Programa perspektivnega razvoja industrije terjata letošnji relativno visok vzpon industrijske proizvodnje. Optimistična napoved je utemeljena z naslednjimi dejstvi: ® V tem letu začneta obratovati nova tovarna avtomobilskih karoserij »AVTO- Montaža« in »industrija OPEČNIH IZDELKOV«. Mimo tega .bodo vključene v proizvodnjo nove zmogljivosti, povečan in delno moderniziran strojni park in oprema ter nekateri novi Proizvodni oddelki (v Litostroju, Farmis-Leku, Pluta-'u, Bombažni tkalnici, Rašici ln Tovarni dekorativnih tka-dtn). Zaključek še nekaterih Nedokončanih rekonstrukcij oo prav tako že v\ tem letu vplival na povečanje proizvodnjo (Litostroj, Unitas, //Ki, Tovarna dekorativnih tkanin, Lek). • Uvajanje novega gospo-.brskega sistema, nov način "retJiiiranja proizvodnje in potrošnje in spremembe v dvižnem sistemu so lani Pogosto povzročali prehodne Czave, letos pa morajo pri-N upoštevajoč dobre in ne-r/ivne izkušnje, do veljave ~®°dbudni elementi teh sprc-hiemb. tlospodarske organiza-li» .*><,)• Največji porast predvidevamo v proizvodnji krmskih rastlin, in to zlasti v družbenem sektorju, kjer bomo povečali hektarske donose živinske krme. Živinorejsko proizvodnjo bomo povečali za 9,5 "/# in to zato, ker bosta tako »Agrokombinat« kot Kmetijska zadruga Šentvid redila v svojih hlevih zgolj krave molznice. Z izboljšanjem in povečanjem krmske osnove se bo povečala tudi proizvodnja mleka v zasebnem sektorju od dosedanjih 2490 na 2500 1 mleka na kravo, v družbenem sektorju pa bo povprečna letna rnolz-nost 3000 litrov na glavo. Umetno osemenjevanje zajema celo območje občine. Tudi letos bomo nadaljevali z uvajanjem plemenskih telic slvorjave pasme. Krave plncgavske pas-sme bomo osemenjevali le s Majhne lesne zaloge Družbeni plan za letošnje leto zahteva, da pod-vzamemo vse ukrepe za razumnejše gospodarjenje z gozdovi. Del zasebnih gozdov je v primerjavi z družbenimi gozdovi v naši občini 97,2 : 2,8. (Republiško razmerje je 60 :40.) Do takega razmerja je prišlo zaradi zamenjave privatnih gozdnih parcel, namenjenih za krčenje v kmetijske površine, za gozdove SLP. Skupna lesna zaloga v privatnih gozdovih znaša 482.371 kubičnih metrov, v gozdovih SLP pa 12.090 kubičnih metrov. Lesna zaloga na en hektar je 137 kubičnih metrov, kar je odločno premalo v odnosu na zaželeno trajno donosnost gozdov. Plan sečnje znaša 5903 kubičnih metrov. K temu pa še moramo prišteti lesno maso, ki jo bomo dobili s krčenjem gozdov v K. O. Skaručna, in sicer 3861 kubičnih metrov, posek neetatnega lesa na iz-vengozdnih površinah (300 kubičnih metrov), v zelenem pasu pa bomo posekali žara- Povečan prevozni park V rubriki promet je v naši gospodarski statistiki zapisanih pet železniških namembnih podjetij in podjetje »Ljubljana-transport«. Delo in razvoj vseh podjetij v okviru železniških transportnih podjetij je odvisno od naročil in višine sredstev teh podjetij. Sorazmerno povečanje obsega dejavnosti predvidevata predvsem podjetje za obnovo prog in podjetje za obnovo tirnega materiala. Precej nejasen pa je obseg dejavnosti ostalih podjetij, ker šc ni povsem precizirana njihova udeležba pri ureditvi ljubljanskega prometnega vozla. Podjetje »Ljubljana transport« bo izboljšalo in okrepilo primestni promet (Zasavje). Urejavanje prometnega vozla pa bo vzlic nabavi novih vozil zavrlo predvidene izboljšave v mestnem prometu. Del trolejbusov na Titovi in Celovški ce- sti bodo morali zamenjati z avtobusi, torej ne bo prišla šc do izraza nabava 40 novih avtobusov. V letošnjem letu bo podjetje povečalo število tovornjakov in prikolic od 142 na 179, medtem ko se bo število avtobusov v mestnem in primestnem prometu povečalo od 54 na 94, število prikolic na 15, medtem ko bodo iz prometa izločeni 4 trolejbusi. Pridobili bodo torej 11478 potniških mest. di kostanjevega raka 300 ku- cij je predvidena izgradnja bičnih metrov kostanja, 2000 m novih poti ter vzdr-skupno torej 10.364 kubičnih ževanje 47.379 metrov starih metrov. V planu komunika- poti. Premajhna konkurenčnost domačih podjetij Letošnji družbeni plan predvideva, da bomo celotno gradbeniško dejavnost v občini povečali za 16,2 n/o. Število zaposlenih bo naraslo za 6 %. Gradbena podjetja, ki so v naši občini (Gradbeno podjetje Šentvid, Gradbeno podjetje Šiška ter Projektivni biro »Tekion«), predvidevajo povečanje svojih dejavnosti le za 1 %, kar je mnogo izpod porasta gradbene dejavnosti v okraju, ki znaša 6,7 %. Zato bo tudi vnaprej majhen delež občinskih gradbenih podjetij v gradbeni dejavnosti v naši občini. dotočen na nekaj večjih gradbišč, in sicer: stanovanjski bloki ob Tugomer jevi ulici, ob Scopollijevi ter Zvezni ulici, stanovanjski bloki Na Jami in ob Celovški cesti, v Šentvidu, hotel z restavracijo in kino dvorane Na Jami ter gradnja industrijskih objektov »Iskre« in tovarniške hale podjetja »TIKI«. Razen tega bo v občini več manjših gradbišč. Prav zaradi tega pa bi morala domača gradbena podjetja stremeti, da čim-prej izboljšajo gradbeno operativo, povečajo in predvsem kvalitetno izpopolnijo' svoje zmogljivosti, da si zagotove dobro delovno silo ter s tem večjo produktivnost in konkurenčnost v ceni. Pretežni del predvideno gradbene dejavnosti bo osre- Tudi letos sredstva za modernizacijo Predvideno naraščanje proizvodnje in potrošnje narekuje, da pospešimo zgraditev novih trgovskih objektov, hkrati pa moderniziramo obstoječe zmogljivosti. Občinski ljudski odbor in trgovinska zbornica naj bi poskrbela za hitrejše prilagajanje organizacijskih oblik zahtevam naraščajoče proizvodnje in potrošnje, da bi čimprej odpravili zaostajanje trgovine za drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Obseg blagovnega prometa trgovine na drobno in na debelo pa bo, kot predvideva družbeni plan, na-rastel za 12 odstotkov. Večino predvidenih investicijskih sredstev za razvoj trgovine naj bi prispevale gospodarske organizacije iz lastnih skladov. Pri večjih investicijah pa bo sodeloval tudi ljudski odbor s sredstvi iz investicijskega sklada ter s sredstvi iz najemnin za trgovske lokale. Pri razporejanju sredstev morajo ljudski odbor kot gospodarske organizacije upoštevati spremembe v kreditnem sistemu, saj bo morala trgovina sama poskrbeti tudi za potrebna povečana obratna sredstva iz čistega dohodka. Davčni vijak naj usmerja obrt V skladu z razvojem proizvodnje, povečanjem osebne potrošnje ter zviševanjem družbenega standarda in števila prebi-Valstva v naši občini, posveča Plan posebno pozornost izboljšanju obrtnih uslug. Tako pred-vldeva povečanje družbenega Proizvoda v družbenem sektorju obrti za 15.2«/*. V skladu s Povečanjem proizvodnje bo na-raslo tudi število zaposlenih °seb v obrti za 6,4«/«, storilnost Pa za 8 do 9«/«. ^1® povečanje družbenega Proizvoda v obrti bodo zlasti vPl«vale modernizirane zmogiji-v°sti »Elektromehanlke« ter *kleparskega-vodovodnega podjetja«, težka mehanizacija v Agrostroju« ter novoustanov-jcno Podjetje »ASP-servis« za ntotorna vozila, ki posluje v Prostorih bivšega podjetja ^'ektra«. Pazvoj proizvodne obrti bo Potreba usmerjati, kot nareku-družbeni plan, v proizvodnjo Hit izdelkov, ki bodo dopol-evali široko potrošnjo in to trž l*VSCm lakHb ki jih zahteva ®ce ter za katerih proizvod-oj. '1U*us,rlJa ne kaže zanlma-uj Zascbno obr* P« naj bi erjali v uslužnostno dejav- nost ter individualno proizvodnjo. Davčni organi naj diferencirano obdavčujejo proizvodno in uslužnostno zasebno obrt. Stimulirajo naj predvsem deficitarno uslužnostno obrt. Konec leta hotel Na jami V letošnjem letu predvidevamo povečanje gostinskega prometa za 18.7 “/o, in sicer predvsem zaradi povečane osebne potrošnje, naraščajočega turističnega prometa ter zaradi novih zmogljivosti, ki smo jih pridobili z »Motelom« v Mednem. Konec leta bo predvidoma začel obratovati tudi hotel Na jami. Letošnji družbeni plan nalaga gostinskim gospodarskim organizacijam, da še bolj skrbe za modernizacijo opreme. Zato naj bi tistim podjetjem, ki bodo želela vložiti čimveč lastnih sredstev v poslovni sklad za modernizacijo svojih obratov ter imajo tudi program modernizacije, prepustili del družbenih dajatev, s pavšalno pogodbo pa bi določili namen njihove uporabe. V letošnjem letu se bo prometni davek od alkoholnih pijač obračunaval od dejansko opravljenega prometa in ne več od pavšalnih osnov. V strukturi cene mora komercialno gostinstvo zagotoviti tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Sklad za finansiranje šolstva Sredstva sklada za finansiranje šolstva predstavljajo naslednji dohodki: dotacija proračuna 275 milijonov, dotacija iz proračuna ObLO Medvode 9 milijonov, iz proračunskega prispevka 127 milijonov, prispevek od dohodnine 1,4 milijona, od prispevkov za kadre gospodarskih organizacij 20 milijonov in 5 % dopolnilnega proračunskega prispevka 62,8 milijona dinarjev ter drugi dohodki 10,5 milijona dinarjev. Skupno bo predvideno zbranih v skladu za finansiranje šolstva 520 milijonov dinarjev. Od zbranih sredstev bo predvidoma porabljenih za .osnovno dejavnost 339,4 milijona dinarjev, za večja investicijska dela in gradnje 112,7 milijona, ostala sredstva pa za manjša popravila, odplačilo posojil in rezervo. sklad za Štipendije V skladu za štipendije bo zbranih 1,9 milijona dinarjev, ki bodo vsi uporabljeni za štipendije. SKLAD ZA CESTE Proračun sklada za ceste znaša 21,1 milijona dinarjev, ki bo uporabljen za nadaljevanje del na Šišenski cesti, za kolesarsko stezo Gunclje—Medno in za sema-fore na Celovški cesti. SKLAD ZA VARSTVO OTROKA Sredstva v višini 3,8 milijona dinarjev bodo uporabljena za vzdrževanje in dopolnitev inventarja za domove letovanj, za potne stroške in stroške kolonij. SKLAD ZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI Poleg neizkoriščenih sredstev in 10 % omejitve iz leta 1961 predstavlja osnovni vir dohodka tega sklada komunalni prispevek. Vsega skupaj bo v tem skladu 153,5 milijona dinarjev. Potrošnja teh sredstev je omenjena v prejšnjih sestavkih. OSTALI SKLADI Sklad za pospeševanje telesne vzgoje bo gospodaril z 10 milijoni, sklad za umetno osemenjevanje s 3,8 milijona in gozdni sklad s 6,4 milijona dinarjev. Prijetna restavracija v »Motelu« v Mednem Za 5,5 milijarde stanovanj Stanovanjska izgradnja bo odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Predvidoma bo v gradnji 1160 stanovanj in 10 poslovnih prostorov. Od tega bo v letošnjem letu vseljivih 306 stanovanj v družbenem in 37 stanovanj v zasebnem sektorju, medtem ko bodo ostali stanovanjski objekti dograjeni v prihodnjih letih. Celotna vrednost stanovanj in poslovnih prostorov velja 5,5 milijard dinarjev. Več sredstev za več pristojnosti Stanovanjske skupnosti ser prejele v minuScm letu iz občinskega proračuna 17,5 milijona dinarjev. Uporabile so jih za reševanje tekočih problemov, za ureditev cest in zelenic ter za organizacijo servisov. Krajevne skupnosti so prejole mnogo' manjša sredstva, ki so komaj zadoščala za tekoče potrebe. V želji, da bi stanovanjske in krajevne skupnosti res izpolnjevale svojo družbeno nalogo in hkrati razpolagale z ustreznimi materialnimi sredstvi, so predvideni naslednji ukrepi: Na stanovanjske in krajevne skupnosti bomo prenesli Koiiinšetiraipanistično dokumentacijo nie cest. čistočo na cestah, • ZA VZDRŽEVANJE Med poukom Ze v minulem letu smo pripravili urbanistično dokumentacijo za več gradbenih okolišev, predvsem za tiste, ki imajo izrazilo mestni značaj. Med to urbanistično dokumentacijo je tudi nekaj zazidalnih načrtov, ki so osnova za izdajo lokacij na najbolj interesantnih področjih naše občine. Prav tako pa so bila v načelu obdelana odmaknjena področja, predvidena za individualno gradnjo ter območja, namenjena razvoju' industrije. V letošnjem letu bo treba nekatere stare dokumente izpopolniti oziroma izdelati zazidalne 'načrte za preostala področja, da bi tako lahko zasnovali sistematično delo pri reševanju najrazličnejših komunalnih vprpšanj. Zato predvidevamo 30 milijonov dinarjev za pripravo pletne urbanistične mentacije. Znatna sredstva so namenjena tudi vzdrževanju in izgradnji različnih komunalnih objektov. Tako predvidevamo 71 milijonov dinarjev za vdrževa- Preventivne zdravstvene postojanke na morju Z dograditvijo zdravstvo- adaptacije in nabavo neka- Občinski ljudski odbor je nega doma v Šiški, ki je bil terih aparatur. Za načrte in dolžan skrbeti za preventiv- izročen svojemu namenu ma- opremo novoorganizirane no zdravstveno službo, ki jo ja minulega leta, smo rešili splošne ambulante v stano- opravlja prek obeh zdrav- osrednji problem zdravstvo- vanjski stavbi pivovarne stvenih domov in mnogih po- ne službe v naši občini. Se Union bomo porabili 1 mili- svetovalnic. Nekatere stro- vedno pa ni rešeno vprašanje jon. ške preventivne dejavnosti šolske poliklinike in proti- V skrbi za ustvarjanje plačujemo direktno iz prora-turbekuloznega dispanzerja, ustreznih zmogljivosti počit- čuna občine, medtem ko ve- V tem letu predvidevamo niških kolonij se usmerjamo čino preventivne službe fi- ....... ....., - - — — Za vzdrževanje javne raz- srccjstva za pripravo načrtov, k lastnim domovom. V tem nansiramo prek zdravstvenih ščenje cest. Del sredstev bo- svetljave je predvidenih 13,a smislu bomo uredili tudi domov. Stroški za preventiv- mo prav tako kot v minulem milijona dinarjev, za vzdrže- Za delno finansiranje Me- dom na pagU> kjer bomo s no službo se že nekaj let gib- letu zaupali stanovanjskim vanje javnih nasadov pa 4,5 stne bolnišnice smo v pr - p0pravji0m (15 milijonov) Ijejo v enakem odstotku, skupnostim, ki so dolžne z milijona. Mimo tega je v čunu predvideli 24,8 milijona pridobili 109 ležišč. Za uredi- kljub temu, da je na ljudskih nje cest, čistočo na cestah, za vzdrževanje javne razsvetljave, za vdrževanje javnih nasadov, za vzdrževanje pokopališč ter za plačilo razlike v cenah vodarine in za plačilo prispevka vodni skupnosti. Od predvidenih 71 milijonov dinarjev bomo porabili 35,6 milijona dinarjev za redno vzdrževanje cestišč in 14 milijonov dinarjev za či- • CEST, JAVNE • RAZSVETLJAVE • IN NASADOV • 71.000 DINARJEV racionalnim’ gospodarjenjem proračunu predvidenih 600.000 dinarjev. Zdravstvena domo-čimbolje vzdrževati ceste na za vzdrževanje pokopališča va Šiška in Šentvid bosta njihovem območju. v Dravljah. porabila 16 milijonov kom- doku- ZAČETEK GRADNJE ŠOLE NA JAMI V Bogat seznam komunalnih del tev tega objekta je letos odborih vse več pristojnosti, predvidenih 7,5 milijona di- Mimo običajnih preventivnih narjev. Tudi v Poreču smo akcij bomo letos izvedli tudi dobili nov prostor, ki je pre- besežiranje vseh šolskih pisan na našo občino z obve- otrok. Mimo tega bo v letoš-zo, da v petih letih zgradimo njem letu fluorografiranje ustrezno stavbo. Po sedanjih vsega prebivalstva, starejše-načrtih bi zgradili stavbo s ga od 19. let. Skupno bo po- 2, negospodarsko inves,,- vi cesU. 2a ,a dela bo™ urban«** na5r* „0 —- SvE« SS" dtofrl rije bomo v letošnjem letu predvidoma združevali sied- jonov). Celotna investicija bo pred- jev, za fluorografsko akcijo Porabili 236 milijonov dinar- s^ya gospodarskih organiza- sredstva cestnega sklada vidoma veljala približno 60 pa dodatne 4 milijone, ki jih jev. Kako bomo prišli do teh cij' . , , bomo porabili po naslednjem milijonov. Za ureditev leto- bomo plačevali v štirih let- sredstev? S nroračunskimr' ? sredstvi komunalnega programu; nadaljevanje del vanja v letošnjem letu pa je nih obrokih, sredstvi z združevaniem PnsPf.vka bomo dokončno pri rekonstrukciji Šišenske predvidenih 11 milijonov. V letošnjem letu je tudi sredstev’ coanoriarskih orea- urcdil1 zvofao stanovanjsko ceste (10,4 milijone dinarjev v letošnjem proračunu je spremenjen način solinansi-.. 1,—cesto. Ureditev prometnega jn milijonov iz proraču- za zdravstveno službo pred- ranja ljudskega odbora vseh niz.acii s komunalnim Dri- , , m 10 milijonov iz proracu- za zdravstveno sluzoo prea- ranja ljuasKega ouoora vsen spevkom. Večji del sredstev vozl® narekuje takojšnjo nab postavitev semaforjev na videno 52 milijonov ali 24 izdatkov zdravstvene zaščite koic^rHti" vodovodov ter za ureditev križišča Medvedova Gasil- Guncljami in Mednim proračunskih sredstev vouovoaov ter za ureditev ska ulica bomo odstranili rTmili^nov d nnr ev cestne kanalizacije in javne fnmkai5nip ohioktr. S sred- (5 millJ0n0v dinarjev) Vsi dobro poznamo težave Z letošnjimi sredstvi bomo šolskimi prostori in slabo uresničili predvsem nasled- r-Sžrsisz ski proračun predvideva na osnovni šoli v Zgornji graditev telovadnice pn šoli ustrezna finančna sredstva Šiški je 1400 šoloobveznih »Hinko Smrekar«, sprazni- - . za uresničenje teh pristojno- otrok in so 4 oddelki v tretji tev stanovanj pri osno gentvidu s čimer bomo pri- tos izmeni. Hiter rast tega po- šolah Zgornja Siska in Zvon- atniviou. s Povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za 23°/° pri zdravstvenem varstvu kme-obravnavi proračuna). tijskih proizvajalcev. LO bo Po uredbi o obračunava- moral plačati v sklad pri- ra7svotliave Predvsem bomo * • » J i J * • i «»•___ 4 * o uredbi o obrocunovB- mo rol piocoti v sKiod pri— nadaljevali z žc začetimi ?tvl komunalnega prispevka Mimo tega P ’ nju in zaračunavanju oskrb- spevek v višini 30°/« od de- deli začeli pa bomo tudi z borno m°dernizirah tudi jav- da bo J, A. nin v zdravstvenih ustano- janskih stroškov za bolezni, nekaterimi novimi nujnimi ^L i^nnricdnie investiciie: trafi vah mora pristojni občinski katerih zdravljenje v celoti povečalih^etlobna ^/^S^Vpri investicijami. Šentvida, Rast novih stanovanjskih Šentvidu, naselij zahteva gradnjo ka- mesta na odseku Vižmarje— mestnih blokih v Runkovi nalizacije v Verovškovi in Tacen ter na odseku Pržanj ulici, TP Obirska ulica, TP zavarovane in zbolijo za na- Porasli so tudi stroški za lezljivimi boleznimi. Prav ta- zdravljenje duševnih bolni- Pavšičevi ulici, kanalizacijo —Dolnice—Podutik ter ure- Djakovičeva ulica, TP Dolo- ko Jnora poravnati tudi stro- kov od lanskih 5,6 milijona Pržanj-Podgora-Šentvid ter ditev vodovoda do Stanežič mitska ulica, TP Scopollijev* gradnjo vodovodov in vodo- in Dvora. Prebivalci omenje- ulica, projekti za RTP 35 ia ške za zdravljenje otrok do na predvidenih 9,2 milijona treh let, če ti niso zdravstveno dinarjev. vsen^ s-unostojno' trošile 'za dročja napoveduje povečanja ko Runko ter preselitev šol-Dosamczne akcije in invcstl- števila šoloobveznih otrok na skega vrtca iz osnovne sole cjje_ tem terenu. »Franc Rozman-Stanc« v dobili osem novih učilnic. Z vsemi temi ukrepi, adaptacijami in pr Devetštevilčna vsota za športne organizacije in objekte jeseni usposobljene za pouk 3 učilnice z vsemi instalacijami in sanitarijami. reselitvami Za dokončanje gradnje te-premostili lovaJnio. pri Ml Htato težave s šolskimi prostori Smrekar bomo porabili 40 in preprečili uvajanje tretje .milijonov dinarjev. Za do-izmene. Za trajnejšo rešitev graditev drugih telesno- tega vprašanja pa bo odlo- vzg0jnih objektov šol pred- čiien začetek gradnje .nove videvamo nadaljnjih C mili-šole Na Jami. Načrt predvi- jonov dinarjev. Pri šoli deva, da bi gospodarske or- zgornja šjjka bomo Izpraz-ganizacije v ta namen pri- ^ 3 stanovanja in opravili spevale iz svojih sredstev minimalne adaptacije. Na ta 50 milijonov dinarjev. način borno pridobili 4 nove V letošnjem letu bomo učilnice in 3 kabinete, kar Nn nhmočiu naše občine so "■Ilirija« V ta namen je za- Za redno delo društev, na- ... ZS2S&S t££TS •SPtMSSZ t E sfUJS i«.. dogtaje- izobraževalnih minulem letu so vsa ta društva prek Sveta Svobod prejela en milijon dotacij. Ta sredstva so hočemo na ne tudi sanitarije in garde- git]ada za pospeševanje robe na športnem stadionu lcsne vzgoje te" milijonov, šoli Zvonka Runka bomo iz- ihn i ker lesne vzgoje. prispevali »z pioiacuiu nra/nili 1 stanovanie ter S izobraževalnem Liubljanc- medtem ko je Ko- Mirno tcga so namenjena milijonov dinarjev v okrajni tem pridobili 1 učilnico in 2 ..»a!« ..m,,- talkarskemu klubu Ljubija- sredstva iz skupnega sklad za finansiranje stro- hnmo šolstva, hkrati pa področju doseči večjo 'aktiv- __o „,iinPr,o to ----- — nosi. Z letošnjo dotacijo 4 na zagotovljeno 3 milijone ^ mestnega finančnega milijonov bo Svet Svobod izgradnjo kotalkarske in di grama za izgradnjo lahko nnrinrl ripiavnost teh salne plošče. Mimo tega bo }3iou(ika 100 milijonov, na- —^--------------- w - .... društev primanjkovalo pa dobil Partizan v Spodnji Si- skakalnice z umetno maso 5 kih še približno 92 milijonov mana-Staneta mu bo sredstev za vzdržava- ški 3 milijone za dograditev milijonov itd. nje teh domov. telovadišča. Skupno bo torej porablje- V letošnjem letu bomo na- Skupno bo društvom do- nih za nadaljnji r^zvojte- ‘ " 21 milijonov dinar- lesne vzgoje v naši občim kabineta. V ta namen bomo daljevali gradnjo stadiona deljeno telesno-vzgojnega društva jev. 212 milijonov dinarjev. dinarjev. bomo porabili 6 milijonov Za nadaljevanje gradnje dinarjev za adaPtaclJ® šole v Vodicah bomo porabili opremo treh učilnic, ki jih bo 60 milijonov dinarjev in s šola pridobila s preselitvijo tem zagotovili, da bodo že le- otroškega vrtca. vodnih napeljav: Pržanj— nih vasi so pripravljeni sode- kabelska povezava Gospodi- zavarovani za študente vseh V letošnjem letu je bil Podgora—Šentvid, Pržanj— lovati v tej akciji. Sredstva nje ulice z občinsko stavbo. g0^ 7J| katere plačujemo v skladu s splošnim zakonom polnice—Podutik, Cerklje— komunalnega prispevka so Skupna vrednost ten inve- 0Sj