št. 17 PTUJ, dne 50. aprila 1964 Letnik XVI! TPdnfV. Izhaja p«5d tpm »Imijga- ■ 'm im.=nom od 24 nov tflfil da- na predlog Obfmslcih odborov >ZDL Ptuj In Ormoi. — Izdaja 'avod »Tfdnik«. F»tijj — Odgovor- it urednik: Anton Bsiiiman — 'Jrf^niStvo tn uprava Ptuj. Lac- kova 8 — Tel. 156 — St tek ra- '^una: ITO Ptu1 604-19-603-72 — Tiska časopisno podietje »Mart- ■^orskl tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naroCnlna ea i tttzemstvo 1000. za inozemstvo 2000 dir PrvomeiTSka Rdftče na I zastave zavihrajo, naj pes«»Tn o svobodi zadoni. pomladm vptn toplo vztrepetajo. naj po[f pozd teman, poljana zadrhti. Podajmo «.i po mislih. braTj<=. roke. pozdrav y^eh na#; naj prazniku vp.lja. naj misli zd.ružijo rez dalje nas široke, nas prolelarf<» vseh dežel sveta. Rdeče naj zastave zavihrajo in praznik dela naj j>ozdravi maj, naj poje grozd in reke lesketajo___ zavriska naj gorica, tihi paj! Manko G^lar: Pra%nnJMno veseli in ponosni PREPEVALI 30 OB ODHODU V BFIGADO, PKI DELU IN OB V RMTVI V PTUJ Veseli in ponosni smo se tudi letos pripravili na 1. maj in na prvomajsko praznovanje. Sočas- no kot mi bodo praznovali ta praznik milijoni delovnih ljudi na raznih kontinentih, v mno- gih državah. Iz leta v leto je v svetu vedno več delovnih ljudi, ki praznujejo svoj praznik dela po svojih uspehih boja za lepše življenje, večje .socialne in člo- veške pravice, dostojnejše živ- ljenje in za samostojno odloča- nje o svojih življenjskih pravi- rah. Iz leta v leto se spominjajo delovni ljudje ob svojem pra- znovanju 1. maja na zgodovino boja za svoje pravice, delo, svo- ,)o čast in za oblast. V mislih so s tistimi ljudstvi, ki se za to še borijo in se bodo še borili vse dotlej, dokler ne bo po vsem svetu mogoče reči, da je prevze- lo delovno ljudstvo svojo usodo v lastne roke. Ob letošnjem praznovanju smo lahko .še bolj veseli in po- nosni, kot smo bili prej, saj gre- mo naprej po naporni poti, pol- ni premaganih težav in doseže- nih uspehov, in v zaupanju, da se bližamo cilju, boljšim dnem naproti, ko bodo uresničeni vsi naši lepi načrti, ko bo še lepše živeti in se veseliti 1. maja, raz- voja, načrtov in neumornega prizadevanja, da bi postali taki ljudje, kot jih potrebuje naš čas, polni plemenitih idej in načrtov za v.sestranski napredek v naši skupnosti. Letošnje praznovanje je še pomembnejše, ker ga praznuje- mo v miru. in prepričanju, da je vedno manj možnosti in nevar- nosti, da bi lahko kdo ogrozil z vojno večino ljudstev po svetu. Minulih 18 let po koncu II. svetovne vojne je minila sicer kratka, vendar za človeštvo ze- lo plodna in bogata doba poli- tičnega in tehničnega napredka, zlasti humanega napredka, na katerega smo res lahko ponosni, zlasti zato, ker je .Jugoslavija med deželami, ki nosijo zastavo pobud za mir in mirno .sožitje med narodi. Vse naše delo in ustvarjanje je en sam dokaz, da se pripravljamo na dolgo dobo miru, sožitja med narodi, ustvarjanja in pravične delitve dobrin, za pomoč močnejših de- žel manj razvitim deželam, za odpravo pomanjkanja in bede, za ogpr^vo zatiranja in izkori- ščanja v koloni.iah, za svobodno življen.je in svobodno orliočanje vseh ljufistev o svoji usodi. Na- še nove tovarne, elektrarne, proge in vse, kar smo isstvarili v kratki dobi obstoja nove Ju- goslavije, je en sam dokaz, da smo sposobni spremeniti svojo deželo iz zaostale v industrijsko napredno deželo s temelji za blaginjo. Vsem ljudstvom, ki so se osvobodili, se osvobajajo ko- lonializma in ki se še bodo osvo- bodili, lahko dokažemo razliko med časom našega svobodnega življenja in ustvarjanja in med časom, ko so nam gospodarili drugi. Povsod lahko pokažemo, ka.j smo ustvarili v minulih 18 letih ob premagovanju raznih težav, ki niso zadržale naših .svobodnih ljudi in upravljalcev pri izvajanju svojih planov, pri delit svojih marljivih, pridnih rok. Lcs praznujemo 1. ma.i tjk po končanem V. kongresu ZSJ, ki je onenil dosedanje uspešno delo našega delavskega razreda skupno z vsem delovnim ljud- stvom naše domovine kot uspeš- no, obenem pa je pokazal na slabosti, ki nas zadržujejo, da ne moremo dnseči še več, zlasti glede na življenjsko raven de- lavcev, ustvarjalcev vseh do- brin našega časa. ■ Letošnje prvomajsko kazno- vanje je pred VIII. kongresom ZKJ, ki bo ocenil veliko vlogo nove Jugoslavije v sedanjem nezadržanem poletu delovnih ljudstev po vsem svetu, v boju za odpravo rasne diskriminacije, za odpravo kolonializma, za- ostalosti, velikih razlik med go- spodarsko močnimi in nerazvi- timi deželami, skratka v boju za zmago humanističnih odnosov med lj'id.stvi vsega sveta in za odpraA^o vsfh ovir in težav, da bi lahko človeštvo živelo v mi- ru in ustvarjalnem poletu. Ak- tivn.ii koeksistenca med narodi z različnimi družbenimi sistemi, ki se dobro uveljavlja na pobu- do vodstva in narodov Jugosla- vije, postaja nujnost v našem času, ki je ni mogoče zanikati. Prav glede na vse to je naše letošnje praznovanje še bolj ve- selo in radostno. Lahko smo po- nosni in veseli uspehov, ki smo jih dosegli v minuli dobi, in na- še poti navzgor k novim delov- nim zmagam, ki so porok, da bomo premagali vse težave in slabosti, ki jih je nakazal V. kongres ZSJ. Čimveč mladine v samoupravne organe VEČJE SODELOVANJE MFtT> MLADINO IN DRUŽBE- NO POLITIČNIMI CINITELJI PO DELOVNIH ORGANIZA- CUAH. IZOBRAŽEVANJE MLADINE NA PRVO MESTO V nedeljo, 26. aprila 1964. do- poldne je bil v Ormožu plenum Občinskega komiteja ZMS. na katerem so razpravljali o anga- žiranju mladih pri volitvah v samoupravne organe v delovnih organizacijah in o nekaterih problemih mladine v podjetjih. Ra7;pravljali so tudi o kadrov- skih vprašanjih in o delu Občin- .skega komite.ja ZMS. V poročilu predsednika Ob- čimskega komiteja ZMS Silva Bedrača ,je bilo nanizanih več problemov tnladine po delovnih organizacijah. Te bo še potreb- no temeljito analizirati in na.jti zanje rešitev. Eden izmed takih poglavitnih problemov je, da še vedno ne nastopajo nekateri mladinski aktivi po delovnih organizacijah dovolj samo.stoj- no niti ne upajo na svojih sejah in sestankih nakazati svojih pro- blemov. To jo dokaj pereč pro- blem po delovnih organizacijah in ga je potrebno raziskati in ugotoviti vzroke, ki imajo vse- kakor prav globoke korenine. Zato prihaja do tega, da so ne- kateri mladinski aktivi v delcvv- nih organizacijah manj aktivni kot nekateri vaški aktivi. To ka- že, da je v delovnih organizaci- jah med mladino, sindikalno podružnico in OO ZK še vedno premalo sodelovanja. Vedeti je treba, da imajo vsi i.sti cilj. Do- sežen bo le s temeljitim vse- stranskim sodelovanjem. Pri raznih forumih in na občnih zborih sindikalnih podružnic je bilo postavljeno vprašanje mla- dine. Ze vrsto let se zavzema mla- dina za ix)večanje števila mla- dine v samoupravnih organih. V zadnjih letih je bil na tem pod- ročju dosežen precejšen uspeh. Toda s tem usipehom se še ne smemo in ne moremo sprijazni- ti. V predvolilnem obdobju za samoupravne organe v delovnih organizacijah moramo izbrati za kandidate čimveč spo?obne mla- dine iz vrst delavcev. To ne sme in ne more biti samo vprašanje mladine, arnpak vseh družbeno političnih činit.elje\\ Ti morajo biti vsestran.sko zainteresirani za čim hitrejši gospodarski na- predek svoje delovne organiza- cije. Predvsem sposobno mladino moramo pridobiti v letošnjih volitvah za samoupravne orga- ne in za družbeno upravljanje. Ze doslej je precej mladine v samoupravnih organih. To šte- vilo pa bo še potrebno povečati ob letošnjih volitvah v samo- uipravne organe. V kratkem bodo po delovnih organizacijah tudi množični se- stanki mladine, na katerih bodo ugotovili, zakaj se mladina ni bolj zanimala za samoujpravlJa- nje. Vsekakor pa bo potrebno bolj skrbeti za izobraževanje mladine, potem pa se bo bolj zanimala za vsa vprašanja. Centralne prvomiijsiie proslave Y ptujski obciaii Kidričevo v četrtek, 30. aprila 1964. ob 12,'50 bo v dvorani restavracije v Kidriro!vem Slavnostna akademija kjer bo govoril delegat V. kongresa Zveze sindikatom' Ju- goslavije Boris Solovjev. Bogatt kulturni spored jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov priredi mladinsko kulturno umetniško društvo >Milica Pavlič-Kata« iz Varaždina. Organizator proslave je sindikalni odbor Tovarne glinice in aluminija >Boris Kidrič«: Kidričevo. Zvečer priredita sindikalni odh. TGA >.Boris Kidrič« in kra- jevna organizacija SZDL Kidričevo ljudsko rajanje, ognje- met in prijetno prAomajsko praznovanje v Kidričevem. Majšperk v četrtek. »0. aprila 1964. ob 14.50 bo v dAoranj Doma .Svobode v Majšperku Slavnostna akademija kjer bo govoril delegat V. kongresa Zveze sindikatov Ju- goslaAije Feliks Bagar. Bogat kulturni spored priredijo: folklorna sekcija ^Seljačka sloga« iz Preloga v občini Cakovec s celotnim sporedom '^Medjimnrski ples in pesmi«. Zelo pester spored pripravljata tudi ^.Svoboda« in osnovna šola Majšperk. in sicer z nastopom godbe, pevskega zbo- ra, tamburašev in recitatorjev. Organizatorji prvomajske proslave: sindikalne podružnice Tovarne volnenih izdelkov. Tovarne tanina in osnovna šola Maj.šperk. Ptui v četrtek. 30. aprila 1964: 1. oh 17. uri v Delavskem klubu v P+nJTi Slavnostna sep občinskega sindikalnega sveta Ptuj 2. ob 19. uri v kino dvorani v Ptuju Slavnostna akademija kjer bo govoril predsednik Občinskega sindikalneg-a sveta Ptuj Danilo Masten. Bogat kulturni spored priredijo: — mladinsko kulturno umetniško društvo >Milica .Pav- lič-Kata« iz Varaždina; >P6smi in plesi jugoslovanskih narodov«; — folklorna sekcija >Seljačka sloga« iz Preloga v ob- čini Cakovec: >Medjimunske narodne pesmi in plesi«; — delavsko prosvetno društvo >Svoboda« PtTij; godba na pihala, kitaristi in mandolinisti v zboru in recitacije; 5. ob 21. uri: Ognjemet Najlepše ga bo videti z novega ptujskega cestnega mostu. 4. ob 21.50: Prvomajski večer v Narodnem domu s kulturno zabavnim programom, ki ga priredi delavsko prosvetno društvo >vSvoboda« Ptuj. v sporedu bodo sodelovali tudi gostje iz Cakov- ca in Varaždina. Organizator prvomajskega zborovanja v Ptuju je občin- ski sindikalni svet Ptuj. Delovni feolebliv! v delovnih kolektivih so organizirale sindikalne po- družnice slavnostne proslave s kulturnimi sporedi in skupne slavnostne seje i^zvršnih odborov sindikalnih po- družnic in delavskih svetov. Glavni poudarek na vseh proslavah so sklepi V. kongresa Zveze sir^dikatov .Jugo- slavije in aktivnost delovnih ljudi v predkongresni ak- tivnosti za VIIT. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznovanje prvega maja. obilo sreče in uspehov v uresničenju po- litike, ki jo je'začrtal V. kongres Zveze sindikatov Ju- goslavije za dvig življenjskega standarda delavcev in izgradnjo socialističnih družbenih odnosov. ODBOR ZA PROSLAVO PRVEGA MAJA PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU PTUJ Stran 2 ^ »TEDNIK« — četrtek, 30. aprila 1964 OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI ODBOR »SVOBOD« OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IN OSTALE ORGANIZACIJE TER DRUŠTVA IZ ORMOŠKE OBČINE čestitcfjo ob mednarodnem delavskem prazniku - 1. maju vsem občanom, kolektivom delovnih organizacij in vsem delovnim ljudem sirom naše lepe domovine. V delovnih orsanlzacijah se mnogo nepraL^^ilno^lt Vsekakor se bodo morali čla- ni ZK bolj energrično zavzemati za odpravo številnih nepravil- nosti v delovnih organizEv'jali. Namen seje občinskega komiteja ZK ni bil daiti na to ali ono od- prto vprašanje konkretni od- govora, temveč je bila naloga nakazati še več vsakdanjili pro- blemov prakse in si tako ustr-j.dr>*i širšo osnovo za razpra- "Vo v predkongresnem obdobju. V referatu sekretarja Občinske- ga komiteja ZK Draga Pintariča je bilo omenjeno, da so nekatere terenske OO ZK, predvoCjn va- ške, zaprte same vase in ne naj- dejo kljub skoraj po enolet- nem iskanju novih oblik dela. Prikazane so tudi številne ne- pravilnosti, ki niso nekaterim vodilnim delavcem v ponos. Gre za razne nekulturne oblike živ- ljenja nekaterih vodilnih delav- cev, zaradi katerih so večkrait prizadeti člani njihovih dru- žin. Glede mnogih nepravilno- sti v delovnih organizacijah je komite prejel anonimna pisma, v katerih se nekateri občani upravičeno pritožujejo zoper tega ali onega vodilnega delav- ca. Referat je opozoril navzoče, da je treba v najkrajšem času ureisničiti sklepe VI. plenuma GK ZKJ, posebno skrb pa je treba posvetiti pripravam na VIII. kongres ZK. OO ZK je tre- ba nenehno vzpodbujati, in nji- hovo delo pravilno usmerjafti, da bo sleherni član ZK aktivno sodeloval in s konstruktivno razpravo prispeval v pripravah na kongres. Le tako bo moč ustvariti potrebno ozračje za široko izmenjavo misli in izku- šenj v Zvezi komunistov. OSNOVNO ŠOIJSTVO IN NJEGOVI PROBLEMI Predsednik Občinskega odbo- ra SZDL Ormož Vlado Ožbolt je diskutiral o novih šolah in o njihovih problemih. Dejal je, da bp občinska skupščina morala osnovnim šolam oskrbeti osnov- ne pogoje za sodoben in kako- vosten pouk, ki bo omogočil učencem vseh šol v občini ena- ko znanje, ki je potrebno za na- daljnje izobraževanje. Omenil je. da je bilo letos v tej smeri precej storjenega, saj se je po- večal skind za šolstvo za 24 mi- lijonov dinarjev, kar je v okvi- ru zmožnosti občine precejšnje povečanje. Kljub temu so s tem povečanim skladom za šolstvo, ki znaša približno 174 milijonov dinarjev, saiuo zadovoljili osnov- ne fmtrebe osebnih dohodkov zaposlenih in materialne potrebe osnovnih šol. V osnovnem šol- stvu na območju občine je še vrsta problemov, ki pa jih je tfeba rešiti v naslednjih letih. Predvsem je treba osnovne šo- le oskrbeti s takšnim učnim ka- drom, ki ho lahko zagotovil s svojitri strokovnim znanjem re- alizacijo učnega programa in načrta šole. V tej smeri je tudi v občini usmerjena politika šti- pendiranja in je pričakovati, da lo v kratkem tudi predmetnih učiteljev dovolj. Poseben pro- blem pa predstavlja pomanjka- nje sodobnih učil. Potrebne so tudi nekatere manjše adaptacije učilnic in podobno. Objektivni faktorji v šolstvu so torej predvsem zadostno šte- vilo učiteljskega kadra, sodobna oprema šol z učili in adaptacije. Subjektivne probleme je treba reševati s pomočjo prosvetno pedagoške službe in družbeno političnih organizacij. Vsekakor neenoten obseg predelanega gra- diva na šolnh ustvarja vti^. da so neikatere šole v celoti boljše. KONEC druge slabše, da nekatere omo- gočajo učencem nadaljnje šo- lanje na strokovnih in srednjih šolah, druge pa še vedno ne nudijo takšnega znanja, ki ga učenec potrebuje za nadaljhje šolanje. Treba je uresničiti vr- st'> ukrepov in z njimi odpra- viti tako stanje. Vsekakor je tudi treba temeljito razmisliti o urejenem pošolskem izobra- ževanju učiteljev na osnovnih šolah. Učiteljskemu kadru je treba, predvsem mladim, ki končajo učiteljišče, niiditi pri- merno praktično znanje. Tako bi prosvetni kader pripravljali na bolj kvalitetno delo v šoli. Od učitelja se vsekakor zahte- va idejno čist in znanstveno pravilen pouk, zato je idejna vzgoja pedagoškega kadra zelo potrebna, kar je tudi osnovna naloga aktiva ZK v prosveti. Vsekakor je treba tudi v pro- sveti izkoristiti notranje rezer- ve. Od tega. kako usposobimo mladi učiteljski kader, kako mu bomo svetovali, ga navajali k discipliniranemu izvrševanju vzgojnih in izobraževalnih na- log, ki izhajajo iz učnega pro- grama je odvisno, kakšne uspe- he bomo imeli. VEČJI POUDAREK STRO- KOVNEMU IN IDEJNO POLt- TICNEMU IZOBRAŽEVANJU Naša ustava in statuti postav- ljajo delovnega človeka v ospredje družbene pozornosti. Človek je dober proizvajalec in upravi j alec, če razume na- šo družbeno stvarnost in idej- ne osnove našega razvoja. S svojo strokovnostjo lahko mno- go pripomore k povečanju pro- izvodnje, k realizaciji gospo- darskega cilja, zlasti pa na področju povečanja standarda. Vse premalo še se vedno misli na izobra7.bo, ki brez dvoma predstavlja tudi osnovo zave- sti. Naš delovni človek bo bolj zavestno in kvalitetneje sode- loval v proizvodnji, če bo pri- merno sitrokovno in idejno po- litično usposobljen za dobrega proizvajalca in upravljalca. Vsekakor družbeno in strokov- no izobraževanje ni edino osnovno vprašanje, ampak le eno izmed njih, ki predstav- lja le en aepekt naših nalog v predkongresni aktivnosti. Družbena in strokovna vzgo- ja mora biti usmerjena tako, da proizvajalcem ne zapira ust, ampak da jih podrobno se- znanja in usposablja za stvar- no in neposredno soodločanje v upravljanju. Vsekakor je idejna družbeno politična vzgo- ja potrebna tudi strokovnja- kom, ker mora ta v gospodar- stvu gledati in razčlenjevati naloge iz širšega aspekta naše- ga družbenega razvoja. PREOBREMENJENOST KME- TIJSKIH STROKOVNJAKOV Republiški poslanec gospo- darskega zbora Jože Snajder je na seji komiteja govoril o kmetijstvu in o njegovih pro- blemih. Po njegovem mnenju so- nekateri kmetijski strokov- njaki preobremenjeni z funkci- jami. Posledica tega pa je, da so nekateri proizvodni rezul- tati v kmetijstvu ';1;ibSi. kot bi lahko bili. ZAPOSLENE JE TREBA PRA- VILNO NAGRAJEVATI V razpravo je posegel tudi predsednik občinskega sindi- kalnega sveta Ormož Alojz Ba- lažič s problemom nagrajeva- nja v delovnih organizacijah. Ena izmod poglavitnih po- manjkljivosti je v tetn, da še vedno delavci niso sproti sezna- njeni, koliko bodo za opravlje- no delo zaslužili. Govoril je tu- di o odnosih med vodilnirni delavci delovnih organizacij in delavci v neposiredni proizvod- nji. V zadnjem času so razprav- ljali delavci o delavskem sa- moupravljanju v okviru sindi- kata in ob tej priložnosti je bilo moč ugotoviti, da se še vedno pojavljajo precejšnje nepravi In ost i. Ponekod delav- skim svetom vnaprej postav- ljajo rafzne sklepe, čeprav o tem delavski svet še ni raz- pravljal. Tako delavsko samo- upravljanje je samo na papir- ju. Delavci poslušajo radio, či- tajo časopise in skoraj vsi so seznanjeni z dogodki doma in v svetu, poznajo svoje pravice in dolžnosti, zato prihaja v ko- lektivih do precejšnjih naspro- tij, predvsem z vodilnimi de- lavci. D. R Najlepše doživlja pomladne dni naša mladina TEDNIKOV INTERVJU Krajevna skupnost - nova oblika samoupravljanja Predsednika ob£lnsker» odbor a SZDL Ormoi Vlada Ožbolta smo zaprosili, za nekaj odgovoro v slede statotov krajevnih sknp- nosti, njenili organov, dejavnosti, o medsebojni povezavi druž- beno političnih organizacij in kra jeznih skupnosti, njihovega de-v lovanja ter seveda o težavah pri sestavljanja statntov krajevnih skupnosti. Naša vprašanja in njegovi od govori: KOLIKO BO KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI 0RM02 IN KAJ GOVORIJO STATUTI O NJIHOVIH ORGANIH? V obfrini smo ustanovili 8 kra- jevnih skupnosti, in sicer: Ormož, Sreli.^f^e, Kag, Miklavž, Ivanj- kovci. Tomaž, Podgorci in Velika Nedelja. NajviSji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skup- nosti. Svet izvoli izvršni in nad- zorni odbor. Razen tega med or- g^ane krajevne skupnosti sodijo potrošniki in poravnalni sveti, kii jih izvolijo občani na zborih vo- livcev. S KATERIMI DEJAVNOSTMI SE BODO UKVARJALE KRA- JEVNE SKUPNOSTI? Krajevne skupnosti so nove sa- moupravne oblike, ki bodo s svo- jo dejavnostjo zadovoljevale potrebe občanov iii družin. Ukvarjale se bodo zlasti s komu- nalnimi zadevami ter problemi krniC;j*Btva, šolstva, zdravstva, sociSltiega varstva itd Za zado- voljevanje potreb gospodinjstev bodo na osnovi zahtev in stvarnih možnosti ustanavljale servise. KAKŠNA BO POVEZAVA MED KRAJEVNO SKUPNOSTJO IN DRUŽBENO POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI NA TEttE- NU? Problemi krajevnih skupnosti so tudi istočasno problemi druž- beno političnih organizacij. Pri reševanju najvažnejših"potreb ob- čanov bo krajevna skupnost mo- rala skupno z ostalimi družbeno političnimi organizacijami politič- no mobilizirati, kar se da široK krog ljudi. Razen tega v druž- beno političnih organizacijah ustvarjajo mnenje in konkretne rešitve, ki se lahko s krajevno skupnostjo najprikladneje reali- zirajo. S KATERIMI TEŽAVAMI STE SE SRECAVALI PRI SESTAVI STATUTOV KRAJEVNIH SKUP- NOSTI? Vsaka nova oblika družbenega samoupravljanja zahteva podrob- no in široko razpravo, ker jo moramo vskladiti s splošnimi na- čeli, zakoni in stvarnimi potre- bami ljudi. Zato je SZDL organi- zirala veliko sestankov na občin- skem in krajevnem nivoju. Raz- prave so bile plodne in vse kra- jevne slcupnosti ŽQ imajo svoje statute, ki jih bo 28. aprila 1.1. potrdila obSimska skupščina na Svoji seji. KDAJ BODO PO VASEM MNENJU PRIČELE KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBtlM BREE- HIBNO DELOVATI? Vprašanje žal ne more imeti pozitivnega odgovora. Nobeden družbeni mehanizem, "zlasti pa nova oblika družbenega samo- upravljanja ne deluje brezhibno, ker jo življemje spreminja sklad- no z družbenim razvojem. Spre- minjajo se tudi kriteriji ocenje- ranja družbene vrednosti oblik našega samoupravnega mehaniz- ma. Dati katerikoli obliki tako visoko ceno, bi bilo neupraviče- no samozadovoljPtvo, to bi bil simptom stagnacije. Vendar mo- ramo reči, da je večina naših krajevnih skupnosti pravilno ra- zumela svojo vlogo ter zaorala prve brazde v ledini vaške samo. uprave. IN VASE ZELJE? Želim, da bi se krajevne skup- nosti uveljavile in z uspešnem delom bile v korist našim obča- nom. Moja želja je tudi, da bi vse družbene organizacije našle v krajevni skupnosti obliko za najožje sodelovanje in medse- bojno dopolnjevanje. D. Rlzman TE DNI 9 OBISKA SOCIALISTOV IZ FRANCIJE Te dni se je mudila na ob- isku v naši državi delegacija francoske socialistične stranke (SFIO), ki jo je vodil general- ni sekretar stranke Guy Mollet. Na sA'oji študijski poti je po- leg glavnega mesta SFRJ ob- iskala tudi Zagreb in Ljublja- no. Sarajevo in Titograd. Zapo- čete razgovore s predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je nadalje- vala v ponedeljek, v torek pa je francoske goste sprejel tudi predsednik Tito. Uradno poročilo o obisku francoske delegacije in o nje- nih razgovorih z zveznim od- borom SZDLJ pravi med dru- gim, da so se francoski gosti na enotedenskem obisku menili z voditelji glavnih odborov SZDL Hrvatske, Slovenije, Bos- ne in Hercegovine in Črne go- re, s predstavniki drugih druž- beno političnih organizacij, z organi delavskega samouptalr- Ijanja in z delovnimi kolektivi in zadrugami. Tako so se sezna- nili ž jugoslovansko stvarnost- .jo. Prf Jttliietlju frarico«ike sociali- stične stfahke in SŽDLJ je so- delovanje tned obema politič- niina organizacijama koristno in bo tudi v prihodnje omogo- čilo enakopravno, tovariško in svobodno izmenjavo mnenja. S tem bodo tudi podprli raz- voj boljših jugoslovansko-fran- coskih meddržavnih odnosov. Razgovori so obsegali tudi iz- menjavo nazorov o zunanjepo- litičnih vprašanjih. • CIPRSKA KRIZA Morda si je svetovna javnost predstavljala posredovanje čet Združenih narodov na razvne- tem otoku le nekoliko preveč preprosto. Čete so sicer prišle in prevzele nadzorstvo nad po- sameznimi »vročimi« kraji, to- da spopadov ni mogoče omejiti. Spor, ki je ločil grško večino od turške manjšine, je namreč iako globok, da ga ni mogoče odstraniti s sicer dobronamer- nimi, ljubeznivimi posredniki. Zato puške še vedno pokajo. Žal se ciprska kriza odraža tudi v grško-turških odnosih. V Ankari so posegli po narav- nost šovinističniii ukrepih. Za- prli so šole grške manjšine, grfwe carigrajski patriarhiji in prifiiljujejo grške trgovce, da zapuščajo deželo in se sele v Atene. Šovinistično geslo: >Ka- kor Crki z nami na Cipru, ta- ko mi z Grki pri nas ...« se že več ne nanaša na cerkev, tem- več tudi na narodnost. Grška javnost pa terja ustrez- ne ukrepe z grške strani. Zato je tudi grška manjšina na Ci- pru postala bolj »živahna«, če- tudi se je predsednik Makarins zavzel za posredovali je OZN in za mirno rešitev. Na drugi stra- ni so njegovi pozivi Ankari po pametni, mirni rešitvi ostali zaman. Tu so jih odklonili kot ^•navadno propagando«. Posebni predstavnik glavnega tajnika OZN, posrednik 1 uomioja, sicer finski diplomat, je končal po'- svetovanja z grško vlado. Vče- raj je krenil v Pariz, da se se- stane z glavnim tajnikom OZN U Tantom, nato pa bo odletel v London, da se pozanima za britansko stališče do Cipra v Itiči, najnovejših grško-turških Iren j. Kakor kaže, je pot do pomi- ritve na Cipru še dokaj dol- ga... • NEZADOVOLJNI ŠTUDENTI Študentske demonstracije v glavnem mestu Južne Koreje, Seulu, obetajo, kot trde lam* kajšnji opazovalci, ponovitev dogodkov leta 1960, ko je mo- ral odstopiti diktator Sing Man Ri. Demonstracije, ki jih je skušala policija s silo zatreti, so samo odraz nezadovoljstva sedanjega režima, ki zapira de- janske rodoljube in nagrajuje, kot trde študenti »tiste, ki so pripravljeni izdati domovino«. Ali bo general Cung Hi do- volj močan, da s silo zaduši to gibanje nezadovoljstva, se spra- šujejo, ali pa bo krenil po poti sporazumevanja in privolil v politične reforme? OBVESTILO Združenje borcev NOV obči- ne Ptuj obvešča vse članice in člane, da sprejema prijave za letovanje v Puli. Sezona traja od 1. junija 1964, do 30. sep- tembra 1964. Na razpolago so weekend hišice in šotori. Pri- jave pošljite do 10. maja 1964 v pisarno Združenja borcev v Ptuju. ČESTITKA Dragemu sinu Stanku Kola- riču iz Formlna, ki služi voja- ški rok v Kosovski Mitrovici. želijo k bližnjemu prazniku vse najboljše ata, mama, sestri Milica in Marica iz Strele. Obvestilo Obveščamo cenjene potrošnike z območja ptujsk?! občine, da boflo vse trgovine v dneh 29. in 50. aprila 1964 pred prvomajskimi prazniki ves dan nepretrgoma odprte, t. j. od 7. do 19. ure. Samopostrežna trgovina »PANONIJA«, v Ptuju bo odprta v soboto. 2., in v nedeljo, 5. maja 1964, ofl 8. do 11. ure. Pekarsko podjetje Vinko Reš. Ptuj bo imelo odprte tri prodajalne, in sicer v I^ackovi ulici, v Prešernovi ulici in na Ljutomerski ces-ti, in sicer v soboto, 2. maja 1964. od 6. do 10. ure. Trgovsko podjetje »PERUTNINA«, Ptuj bo imelo dežurstvo v mesnici v Ptuju v Miklošičevi ulici v soboto, 2. maja 1964, od do 9. ure, poslovalnica v Lackovi ulici pa T nedeljo, 3. maja 1964, od 7. do 9. ure. Oddelek za gospodarstvo Občinske skupščine Ptuj. »TEDNIKc — četrtek. 50. aprila 196*^ Stran 3 PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša 13 Majski dogodki Leto 1941 Pa(rtizanski koledar za majske dni med oku/pacijo zaznamuje zelo pomembne dogodke in do- godke velikih nasprotij. Leto 1941 pomeni v maju sitrahotne dni narodnega zatiranja, leto 1945 pa pomeni našo zmago, ko- nec krvavih dni vojne in začetek novih dni v dsvobojeni domovi- ni. Leto 1941 Prve drii maja Je prinesel ko- muini'at Miloš Zidaošek iz Ma- ribora v Ptuj glas o ustainbvitvi Osvobodilne fronte slovienskega naroda, ki se je tedaj še imeno- vala Pro'tiimperia'listična fronta. Po izgubi dragocenega člana Komuni«t!i'čne partije v ptuj- skem okraju dr. .Jožeta Potriča, ki so ga zajeli Nemci siredi a.pri- la 194l z drugimi jugoslovan- skimi vojaki v Celju im odpelja- li v vojno ujetništvo, je postal Jo žeLacko, kmet iz Nove vasi pri Ptuju ost-ednja oisebtnost Komunistične partij.e kot član CK KPS od leta 1940. Na njego- vem domu sio se shajali komu- nisti po prihodu Miloša Zidan- ška z namenom, ustanoviti v ptujskem okoiišu Osvobodilno fronto. Po točnejša navodila za upor proti oktjpatorju je odšel maja Zvomko Sagadin, dijak iz Ptuja, ki je kakor pravi v svojih spominih, vodil komite KPS v Ptuju. Na Lackov dom je poslal ma- ja Miloš Zidanšek, član okrož- nega komiteja KPS v Maribcril, Dušana Finžgarja-Fidžija iz Ce- lja, ki je bil tam v začetku leta 1941 sekretar SKOJ. V Ptuju naj bi Fidži pomagal organizirati mladino za bo.i proti okupatoir- ju. Pri Lackovih je preživel ne- kaj tednov. Na majsi^e sestanke Komuni- S'tične partije, ki je prevzela v Ptuju kakor drugod po Jugosla- viji organizacijo boja proti oku- patorju, so se vozili k Lackovim Zvonko Sagadin, mizar Frand Peršon, krojaški pomočnik Ka- rel Hrenič in še nekateri. Med prvimi sestanki, ki so pripravljali tla Osvoibodiini fron- ti, je bil tudi sestanek pri komu- nistu Avgustu Hlupiču, zapo- slenem v železniških delavnicah v Ptuju. Sestali so se: Jože Lac- ko, Rudi Ilec, član ptujskega mestnega komiteja, Miha Anžel, Franc Peršon in France Cucek, loodidat veterine. Na sestanku je Lacko dajad navodila za sabo- tažne akcije. Maja se je Jože Lacko oglasil v Lovrencu na Dravlsikem polju pri Martinu Korošcu, da mu je povedal o Osvobodilni fronti, v katero naj povezuje zanesljive ljudi. Kmalu se je pri Lovrencu razvilo žarišče uporniške^ga gi- banja. V Ivančičevem mlinu so hraniili orožje in municijo. S skupino pri Lovrencu sta bila povezana organizatorja Osvobo- dilne fronte Zvonko Sagadin in njegova mama Zenka, s Ptujske gore pa dr. Milko Peče. Okupatorjevi zapori na Borlu že aprila je položil okupator temelj novemu nacističnemu >^redu« pri nas, kar je poveril po- litičnim komisarjem, ki jih je postavil z odredbo 14. aprila V Mariboru, Celju in Ptuju. Oku- pator je maja zamenjaval di- narje v marke. Likvidacijs:ki ko- misarji so zaplenjali slovensko imovino. Z aretacijami Sloven- cev je nadaljevali maja okupa- tor. Poleg zaporov v Prešernovi ulici in v kaipucinskem samosta- nu na Ljutomerski cesti je uve- del gestapo nov ezapore na gra- du Borlu. kamor je pripeljal prve jetnike 1. maja 1941. Prvih 68 jetnikov na Borlu je zaprl v grajske hleve. Največ je bilo med njimi Ptujčanov pa tu- di nekaj Ormožancev. Hlev so Si jetniki sami očistili in pripra- vili ta domovanje. V samem gradu so aprila sta- novali nemški vojaki, ki so po- pravljali paškodovand most čez Dravo. Lastnica gradu VVeissova iz Zagreba, je predala grad že pred prihodom okupaitorja v varstvo svojemu pravnemu za- stopniku. Veliko imovine je raz- prodala. Ko so zapustili vojaM grad, JO bil nekaj dni prazen. Okoli 10. maaj pa so vselili vanj 130 učiteljev in učiteljic, ki jih je aretiral okupator. Za nje so pripeljali vojaško kuhinjo itz hle- va na grad. Tam so kuhali pod arkadami v notranjem dvoriišču, Z zaporniki v hlevu se učitelji niso smeli pogovarjati. Ze maja so prišli na grad Bori tudi drugi jetniki, doma iz raiz- nih krajev ptujskega okraja, pa tudi iz drugih krajev severno- ozhodne Slovenije. Zaprte Slo- vence SO zasliševali na Borlu in pri tem nekatere zelo pretepa,li. Tako pravi v spominih tov. Ka- t.ia Tušak i Cerkven j aka v Slo- venskih goricah, da so na Borlu zaprli maja 1941 njenega mož^, njegovega brata in njo. Moža so tako mučili, da je dobil prtres možganov, njo pa so stepli do nezavesti. Joško Krajnc, občinski tajnik v Cirkulanah, je v spominih na- pisal, da so ga pretepali gesta- pd^vci maja 1941 z vojaškimi pu- škami, da je obležal na tleh ves krvav inpoln podplutb. Grozili .so mu, da ga bodo ustrelili, če ne bo priznal, da je zbiral orož- je za upornike. Vztrajno je zani- kal vse obtožbe in jih tako pre- pričal, da je ovadba, ki so jo poslali domači izdajalci, neres- nična. Med mu^čenimi je bil maja 1941 na Borlu tudi neki Zid, ki g amso mogli prepoznati po pri- hodu iz zasliiševalnice, taiko ®o S* geistapovd z bičem rznakazild. Tak je moral od sobe do sobe in v vsafci povedati: »Ich bin ein Schvveinejud und Rassenschan- der«. Ko so pripeljali tov. Marka Kostanjevca iz Ptuja iz ptujskih za5>orov 16. maja na Bori, so ga zasliševali pet ur. Vmes so ga pretepali in mu pri tem izbili tri zobe. Heimatbund Gaulajter za Štajersko Ueber- reither je ustanovil 10. maja 1941 politično organizacijo Heimat- bund. V Heimatbund so nasil- no vpisali že v privh tednih 95 odstotkov prebivalstva. Navdu- šeni so pristopili k Heimatbun- du člamd Kulturbuhda. Za vodi- telja te organizacije so imeno- vali Franca Steindla. Heimat- bund je nadaljeval z delom Kul- turbunda. Za .sedež si je izbral dominikanski samostaih V Ptuju, od koder je izgnal redcrvrtike. InuncZ umlhw umlhw umlm Na propagandnih mitingih, ki jih je prirejal Steindl že maja in je tam sam govoril ali nekdanji voditelji Kulturbunda, so po- udarjali, da je potrebno izseliti vse slovenske izobražence in one, ki so se naselili na Štajerkem po letu 1914. K vermanom, k vojaški for- daciji Heimatbunda, so pozivali odrasle može, k Deutsche Ju- gend pa mladino. Najbolj za- nesljivim članom HB so dali rdeče legitimacije, zelene pa ti- stim, ki so jih smatrali za ger- rnanizacijsko sposobne; člani z belimi legitimacijami so bili po- litično nezanesljivi. Heimatbund je maja na veliko pozival v nemške jezikovne te- čaje in je zažigal slovenske knji- ge, ki jih ,je zbiral po hišah. V. R. (Dalje prihodnjič) Krajevni odbor S2DL Kidričevo 29 novih članov SZDL Krajevni titllior SZDL Kidri- čevo je proslavil 27. aprila tla sVojst\en iri v ptujski občini edini ila tako svečaii način 23- letnico ustanovitve Osvobodilne ffoHte. Na slovesnosti, ki jo je pri- pravil odbor SZDl- za to prili- ko, je bilo sprejetih v SZDL 21 deklet in 8 fantov /. obtnfvčja or- ganizacije SZDL Kidričevo. Slovesnost je bila v mali dvo- rani samskega doma v Kidriče- vem. Ob lilovi sliki je bila pa- rola: -Biti član SZDL pomeni postati zaveslen član socialistič- ne družbo?. O iem je tudi go- voril preiLediiik organizacije Maks Žniauc. Po nagovoru so prejeli i/kaZnice SZIJL novo- sprejeli člani in članice. Ob sprejemu v organizacijo jim je če«tifal med navzočimi funkcio- narji iz Kidričevega tudi sekre- tar občinskega odbora SZDL Fraujo Rebernak iz Ptuja. V organizacijo sn biti sprejeti: Zadl-avec Zvonko^ Petkovič Na- da, Kosi Ivan. Zimše Brigitd, Serdinšek Btauko, Mesaric Sla- viea, Žibrat Avgust. Selan Vida, Ha\las Marinka, llojtiik Adicai Lah Zalika, Janin r F"rna. Hoj- nik Zinka. Ilojnik Slnvica. Ši- menko Fma. Zebec Klizabeta. Vo- dušek Hinko. Šimenko ]ožica» Selan Karel. Repec Marija, Pin- tarič Ivan. Hmelina .\lenka. ITcr^ tiš Stanko. Kerenčič Blanka^ Bergles Karolina. /deležnik Alen- ka. Potočnik Milica. Potočnik Krika in Gojčič Herta. Upajmo, da bo po lepem zfrle- du krajevne organizacije .SZDL Kidričevo v ptujski občini še več sprejemov mladili ljudi v organizacijo SZDL. V. J. Slavnostna seja v Ormožu v ponedeljek, 27. aprila 1964, dopoldne je bila v Ormožu slav- riostna sieja v počastitev 23-let- nice OF, pozneje preimenovane v SZDL. Slavnostne seje se je udele- žilo precej občanov, predvsem pa družbeno političnih in vodil- nih delavcev iz občine. Na slavnostni seji je govoril o pomenu in važnosti OF v času narodne osvobodilne vojne in po njej predsednik Občinskega od- bora SZDL Ormož VLADO OZBOLT. Pe\s6ki zbor .šole Or- mož je ob tej priložnosti zapel nekaj partizanskih pesmi. Pro- gram je bil dobro sestavljen. V Zerovincih odprta gostilna »Pri Rožma:iu» Za mednarodni praznik dela 1, maj bo v Zerovincih otvoritev nove zasebne gostilhe »pri Rcž- manu«. Ob tej priložnosti bodo prosla- vili ob 9. uri ha dan 1. maja v prostorih novozgrajene gostilne najprej praznik dela, nato pa bodo svečano odprli novo go- si lino, ki je ob turistični cesti Ivanjkovci—Ljutomer. Gostilnišiki prostori so lepo in sodobno urejeni v prijeten koti- ček za vse domače In tuje turi- ste. V kratkem bodo imeli tudi prenočišča. Uredili so poletni £,09tilni.^ki vrt pod brajdami in poseben projtor za ples. Domača godba, ki je že dobro znana bliž- njim prebivalcem tega kraja, bo Igrala redno ob sobotnih in ne- deljstkih večerih ter tudi ob vseh državnih praznikih. V gostilni bodo gostom ob vsaki priložno* sti postregli s »prleSkimi specia- litetami' =n 5 pristno jeruzalem- sko kapljico. D. R. V minulem letu precejšnji gospodarski napredek Lanskoletni zaključni računi gospodarskih orga- nizacij v občini Ormož so pokazali precejšen go- spodarski napredek. Finančni rezultati, ki so jih dosegle lani gospodarske organizacije, so zelo ugodni v sredo, dne 23. aprila 1964, sta zasedala v Ormožu oba zbo- ra Občinske skutiščitie Ormož* Ob tej priložnosti sta analizirala zaliljučne račune gospodarskiM orsanJzacij za leto 1963, raz- pravljala o neltaterih problemih iz poročila sveta za družbeni plan in finance, zlasti pa tudi O urbanističnem načrtu. Pottdila sta sklepe zborov volivcev O ustanovitvi krajevnih skupnosti in statute krajevnih skupnosti. Sprejela sta tudi nekatere OdlO* ke. Finančni režtiltati gospodar- skih organizacij, ki so jih lani dosegle gospodarske organizaci- je, so zelo ugodni. Celotni doho- dek je bil lani večji za 9R2 mili- jonov dinarjev ali za 26 odst. ob i.stočasnem porastu fakturirane realizacije. To je tudi odstotek na račun povečane dejavno'st} razen v gospodarstvu. Soraz- merna rast porabljenih sred- stev je ugodno vplivala tudi na rast neto produkta, ki je dose- gel lani 1.304 milijonov dinarjev. Bruto produkt je večji po glavi zaposlenega od 697 na 910 tisoč ali za 30 odst. Na povečanje je vplivala predvsem izboljšana tehnična otpremljenost. Poslovni stroški, ki .se obraču- haVaJD pred ugotovitvijo dohod- ka, so nastali le maleni^ostno hi- treje kot celotni dohodek, in si- cer za 33 odst. Sorazmerno s povečanjem do- hodka so večji prispevki iz do- hodka za 57 odst. Prispevek od izrednega dohodka je za 24 odst. manjši. S tem je dosežen osta- nek čistega dohodka 7354 milijo- nov ob povečanju za 12 odst. na- pram letu 1962. Pri dElitvi čiste- ga dohodka na del za osebne do- hodke in sklade je ugotovljeno povečanje osefcinih bruto do- hodkov za 9 odst., skV.dov pa za 32 odst.. kar gre predvsem na račun industrije, ker ni dotirala v sklade tovarna kovinskih iz- delkov glede na izgubo. Doseženi celotni dohodek je presegel realizacijo leta 1962 za 26 odst., medtem ko je ob tre- tjem tromesečju lani. ko se ni prikazalo kmetijstvo v primer- jalnih podE'ikih. presciglo za 32 odstotkov. Kmetijstvo, ki je ude- leženo v celotnem dobcdku z 51 odst., je lani preseglo celotni do- hodek za 22 od=t., kar je bistve- no vplivalo na n!žje povečanje celotnega doihodika. Udeležba in- dustrije v ce!e'nem dohodku znaša 11 od.=:t., godar.-tva 3 odst., v gradbeništvu 6 odst., trgovine z g-ostin-tvom 22 od?t., zdravstvo 5 ndst. in obrt 2 odst. Na iXFvečanjc celcjtncga dohod- ka je že poleg povečane gospo- darske aktivno rt i in spremenje- nega načina obračuna celotnega dohodka vplivalo zvišanje cen, ki so bile Isihi Višje za približno za 5 odstotkov. (Kon^e prihodnjič) „Mlacii" Enova v Ptuju v ponedeljek, 4. maja, bo na- stopi ob 1". in 19. uri v ptujski kino dvorani zagrebški vokalno instrumentalni ansambel >Mla' di? s svojimi vokalnimi solisti; Ivieo ."^erlezijem, Vesno Ungar in Vlddko Tabakovič. Ta v Sloveniji še sicer ne pre* več znani ansambel pozna pt;i'- ska publika še s prejšnjega kon- certa, ko .so navdušili Mlad.« poslušalce v gledališki dvorani. Na željo pestro diskusijo. D. R. Trgovsko podjetje »PovrtrJna« Maribor POSLOVALNICA PTUJ (PRI MAGDI) Ob mednarodnem PRAZNIKU DELA 1. MAJU pošilja- mo cenjenim strankam tovariške pozdrave in želje, da bi jih prijetno praznovali. Obemem se priporočamo ž vedno svežo in konserviranO zelenjavo, sadjem, sadnimi sokovi, vinoni in drugim, kar dobite po ugodnih cenah v naši poslovalnici na- sproti gostilne »Pri Roziki« v času od 7. do 19. ure ra- zen v nedeljo. Splošna bolnica Ptui Ob mednarodnem prazniku dela 1. maju pošiljamo tovariške jKvzidra- ve delovnim lju- dem po naši do- movini in jim že- limo tudi v bodo- če mnogo zdravja in uspehov. JŽ podjetje za popravljanje voz Ptnj Ob prvomajskem prazniku dela po- šiljamo delovnemu ljudstvu tovariške pozdrave in čestit- ke in jim želimo prijetno prazno- vanje. PRODAJALNA IN SKLADIŠČE USNJA „KONUS" USNIARSKI KOMBINAT , SLOVENSKE KONJICE PTUJ, MIKLOŠIČEVA ULICA L Priporočamo potrošnikom kvalitet- ne izdelke našega kombinata in obenem pošiljamo delovnim ljudem po domovini iskrene čestitke in to- variške pozdrave s skupno željo, da bi prijetno praznovali mednarodni praznik dela i. maj. KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA ORMOŽ Ob .mednarodnem prazniku dela čestitamo vsem pacientom, občanom, kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu v domovini. Zagotavljamo tudi za bodoče zdravljenje z najsodobnejšimi zdravili in pripomočki, [mnmf^mi^ihmm 1 ■ Letovišče grad Bori s pnslovalnicanii: Beli ktiž, Bukovci, Gorišnica, Moškajnci, Pri mostu, Muretinci in Zavrč. Ob mednarodnem PRAZNIKU DELA 1. MAJU pošiljamo delovnim ljudem tovariške pozdrave in se priporočamo za obisk med prazniki pa tudi pozneje.- V letovišču na Borlu ho igrala vse tri prvomajske dni do-* uiača plesna godba. V letovišču in v poslovalnicah lahko dobite okusen pri- grizek in pijače po zmernih cenah. Gostje vedno dobrodošli. Priporoča se kolektiv. »tran 4 >TEDMK« — čefriek. Tf). aprila t%4 OBMEBMRODffl Tako sv^dmd Vsakoletnega prvega maja se vsi skupaj zelo veselimo. Vsak po svoje se nanj pripravimo, ga praznujemo in se veselimo toplejših dni, cvetja, po- mlajene narave, raznih svidenj in uresničenja več:nc planskih nalog iz I. polletja. Tako je pri nas in podobno v drugih deželah, kjer si je ljud- stvo po svoje uredilo življenje, kjer svobodno živi in se trudi odpraviti z gospodarskim napredkom in z dobrimi odnosi z drugimi naprednimi de- želami vse sledove in posledice zaostalosti in izkoriščanja v odpravlje- nih starih sistemih delitve. Vedno večji je krog praznovalcev 1. maja, saj je tudi vedno manj Ij iidstev in dežel, ki jim je prepovedano praznova- nje mednarodnega praznika dela. NEKAJ DELOVNIH LJUDI IZ NASlH KOLEKTIVOV JE PO- VEDALO ZA NAŠE BRALCE. KAKO SE PRIPRAVLJAJO V NJIHOVIH PODJETJIH IN ZAVODIH NA PRVOMAJSKO PRAZ- NOVANJE Konrad Mere, tehnični podja JŽ, podjetja za po- pravljanje voz, in odbornik ob- činske skupščine Ptuj: »V našem kolektivu ima sindi- kalni odbor aprila vsako leto pre- cej dela. Najprej vse priprave za dan železničarjev — 15. aprila, ki ga vsako leto dostojno proslavi- mo. Svečanost je vedno pred spo- menikom v minuli vojni premi- nulih revolucionarjev, članov na- šega kolektiva, kjer se spomnimo tudi pozneje prominulih sodelav- cev. Proslavljamo skoraj vedno skupno s predstavniki množičnih organizacij ter organi oblasti, ki jih vedno povabimo in tudi pri- dejo. Proslave za dan železničar- jev končamo navadno s kulturno prireditvijo in družabnostjo, zač- nemo pa jih s športnimi prire- ditvami. Zelo skrbno se pripravimo tudi na prvomajsko praznovanje. Za delavce iz našega podjetja je po- menil 1. maj že v predaprilski Jugoslaviji poseben praznik. Za ta dan se je vedno preselilo tudi v naše delavnice nekaj zelenja kot simbol spomladi in naših no- vih ustvarjalnih moči. Lahko naj- dete zelenje na strojih, na vozo- vih, pri slikah, na vratih, pa tudi transparent s čestitko. Na dan pred 1. majem se zberejo pred- stavniki društev in organizacij in organi upravljanja na slavnostni seji z nagovorom o pomenu med- narodnega praznika dela. Zvečer nas je vedno precej na mestni prireditvi, na bakladi, na kreso- vanju ali na mostu, od koder gle- damo ognjemet. Nekaj tudi pri- spevamo iz sindikalne blagajne za ognjemet in druge stroške pri- reditev v Ptuju. Večina sodelavcev, zlasti sta- rejših se za prvomajske dni doma dobro odpočije, obišče svojce ali sprejme obiske, mlajši pa se od- pravijo na potovanja z vlakom, z avtobusi, z osebnimi vozili, mo- torji, mopedi in kolesi, kamor ko- ga potegne srce. Potujejo družin- sko al: v skupinah, kakor se pač dogovorijo. Nekateri odpotujejo na obisk k svojim sinovom v kra- je, kjer služijo rok v JLA. Po preživelih praznikih se radi po- menijo, kje je kdo _bil in kako je preživel te proste dni. V de- ževnih prvomajskih dnevih se- veda marsikaj odpade in marsi- kdo ostane doma. Letošnje praznovanje bo prav tako. Nekateri bodo tudi letos potovali v razne smeri, večina pa jih bo doma. Maja je povsod le- po in prijetno. Ze aprila vsako leto se poveča naše delovišče; delamo lahko zu- naj v toplih sončnih dneh. Maja se že vreme ustali in zunaj ne- moteno delamo. Za letošnji 1. maj smo lahko razveselili sarajevsko železniško podjetje z obvestilom, da smo že opravili pogodbeno na- logo na 40 specialnih 55-tonskih vagonih za prevažanje težkih to- vorov. Po prvomajskih dneh sc bomo zagrizli z enako vnemo v ostalo pogodbeno delo za skup- nost slovenskih želenzic in v dru- ge naloge, ki nas še čakajo!« Janko Zabavnik, orodni mojster, vodja izobra- ževalnega centra v Tovarni av- toopreme v Ptuju: »Nekaj let je imelo naše pod- I jetje nalogo postaviti slavolok i |)ri mostu. Vsako leto sodeluje I pri centralnih pripravah na pri- 1 reditve. Bili so celo na prvomaj- ski paradi v Ljubljani. V pod- jetju je vsako leto. ko je lepo vreme, na dan 30. aprila po delu zborovanje z nagovorom o ined- I narodnem prazniku dela. Izlete organizirajo sindikalni odbori po obratih, ko je to želja kolek- tiva. Letošnji prvomajski prazniki bodo po svoje opisani v zgodo- vini podjetja. Ravno te dni se selimo v nove prostore. To je za naš kolektiv posebno doživetje in usipeh. V bodoče se bo podjetje še intenzivneje lotilo izobraževanja delavcev na delovnem mestu. Se- daj je vedno gradilo in preure- jalo poslovne prostore, nabav- ljalo stroje itd., sedaj pa, ko je s tem že bolj pri kraju, bo imelo več prilike in možnosti za izo- braževanje članov kolektiva na tečajih in seminarjih na način, ki se je že doslej izkazal kot najboljši za kolektiv. Tako bo- do lahko dosegli delavci pri nas sposobnosti za serijsko proizvod- njo in specializacijo, s katero bodo najbolj koristili podjetju in sebi.« Alojz Lipavšek, predsednik upravnega odbora STROJNIH DELAVNIC PTUJ, vodja .strugarskega oddelka, vi- sokokvalificiran kovinostruRar, izredno vpisan na STS, oddelku za odrasle v Ptuju: »Za prvomajske praznike je značilno, da jih res proslavijo vsi naši delavci, ne glede na to, ali so doma s podeželja ali iz mosta. Tudi v naših obratih počivajo prvomajske dni ljudje in stroji. Večina ijudi zapusti Ptuj in se j razide na vse strani. Pred praz- ' n/iJki vsi pohitijo z delom, da bi vse končali, kar se da, ob koncu dela pa zataknejo na stroj zelenja, ki jim ga pripravi odbor ali pa ga prinesejo s seboj. Ko nas je bilo še manj, smo se odpravili ob teh dneh z avtobiosl na izlete, na Trakoščan, na Pohorje in dru- gam. Sedaj nas je preveč. Izlete bo moral sindikat v bodoče or- ganizirati po obratih. | Letos bomo vneli v podjetju j proslavo. Pripravlja jo mladin- ska organizacija. Kot uvod v naše praznovanje je bila 26. aprila 1964 v Ptuju pr.rtditev »Pokaži, kaj znaš«, ki je vsestransko uspe- la glede na nastopajoče in na gledalce. Po govoru o pomenu mcKinarodnega praznika dela bo 30. aprila v i)Odje gradnji 2000 kv- metrov velike proizvodne hale v korist ugodnejše delovne razvr- stitve ljudi, zaposlitve nadaljnjih 150 šivilj in likaric. da nas bo skupno okrog 550, zlasti pa v ko- rist večje pro.zvodnje. Delta je že letos upoštevana v vsoti okrog 700 milijonov dinar- jev investicij za razvoj industri- je v občini in sicer za TAP, Delto in Petovio. Ob 1100 ncizaposlenih ženskah v ptujski občini ne gre samo za vpra.šanjc, kako povečati v ptujski občini kapaciteto tovar- ne perila in konfekcije, temveč kako povečati kapacitete indu- strije, da bi lahko zaposlili čim- več žensk, ki si želijo zaposlitve, da bi izboljšale gmotni položaj svojih družin. Na sedanji stopnjii proizvodnje za domači trg in za izvoz (ZSSR, Švedska in Zapadna Nemčija) Delta izpolnjuje svoj plan in do- sega planiran dohcdck. s tem pa se ne more zaocvoljiti- S pove- čanimi kapacitetami bo lahko več proizvajala, dosegla večji doho- dek in tudi več možnosti za boljši dohodek zaposlenih delavk. Večji proizvc-dni prostori in rekonstru- irani stroji bodo znatno vplivali na napredek tovarne. Letošnje prvomajsko praznova- nje bodo naše delavke res izra- bile za oddih, za družinsko so- žitje. Nekaj Jih bo potovalo na obiske. Kmalu se bomo ponovno znašle na svojih delovnih mestih, nakar bodo stroji zopet monotono drdrali nad robovi naših izdelkov.« Herman Gajzer, gradbeni tehnik pri Gradbenem podjetju »Drava« Ptuj: »Gradbeništvo je v ptujski občini med vodilnimi gospodar- skimi panogami na 5 mestu gle- de na družbeni proizvod; pred njim je trgovina, za njim pa gostinstvo. Glede na investici- je za osnovna sredstva bo grad- beništvo v primerjavi z 1965. letom prav tako na 5, mes>tu. V mejah gradbeništva v ob- čini se kažejo tudi možnosti gradbenega podjetja »Drava«. Kader, ki dela v našem pod- jetju ob teh možnostih, si res- no prizadeva, da bi prebrodil vse težave in da bi kljub vse- mu izpolnjeval vse pogodbene obveznosti. Ob letošnjem prvomajskem pi-aznovanju bodo naši delavci počivali 3 dni, potem pa se bo- do vrnili na razna delovišča, na šolo in na devetorčka v Tru- barjevem naselju, na stavbišče novogradnje 7 enot vrstnih hiš, na 56 stanovanjski blok v Ciril- Metodovem drevoredu, na 6 sta- novanjski blok v Kidričevem, na gradbiDču nove pošte, na gradbišče strojne lope v Selah in v Kidričevem, na stanovanj- ski blok v Jarenini in na Velki itd. Dela na proizvodni hali To- varne avtoopreme so gotova, enako poslovni objekt v Majš- pcrku. Večina kolektiva bo ostala tudi za letošnje praznike doma. Udeležili se bodo proslav in prireditev, ki jim bodo najbliž- je za marsikaterega gradbinca bod to trije trije dnevi počitka, le če jih ne bo kdo poklical na pomoč na raznih stanovanjt«kiii zgradbah na pode>elju, kjer primanjkuje gradbincev. Kolek- tivi, ki olaga in imajo res tri dni počitka. Sicer pa bo za po- tovanje prilika ob dopustu, ko bo za kolektiv j>Drave< na Hva- ru na razpolago več sob za le- tovanje članov kolektiva. Po prvomajskih dneh bodo še ugodnejše vremenske prilike za nemotena gradbena dela. za- to se bodo po praznikih zopet vsi z vnemo lotili dela in bodo tudi opravili svoje naloge v korist investitorja, podjetja in samih sebe.« Stran ? »T F n M Iv* _ CPlFrfek. "50. aprila t96i ni prasnufeino Ivan Ivanuša, gradbeni delovodja pri gradbe- nem podjetju »GRADNJE«, Ptuj. Sindikalna podružnica našega pKKjjetja pripravi vsako leto pr- vomajsko proslavo, ki je v pod- jetju, v dvorani, v zgradbi uprave, kjer je sicer jedilnica. Na proslavi je najprej nagovor celotnemu kolektivu o pomenu mednarodnega praznika dela. Mestna proslava je mnogo ob- sežnejša, zato se je udeležijo člani kolektiva, vsaj tisti, ki so bližje Ptuju, ostali pa v svojih kra lih. kjer imajo proslavo.. Preišnia leta le bilo precej nav- dušen.ia za prvomaiski rzlet v Logarsko dolino ali drugam, le- tos pa v tej smeri ni nič storje- nega. Izlet bo mogoče kdaj po- zneje, kakor bodo organizirali sindikat in organi samoupravlja- nja, če bo za to želja med člani kolektiva. Sedaj hitijo naši delavci, ki delajo na poslo-^/no stanovanjski zgradbi pri hotelu »Petovia«, na upravnem poslopju in na gara- žah strojnih delavnic KK Ptuj, na strojnima lopama v Dornavi in v Kidričevem, na perutninski farmi in drugod. Hitiijo povsod, da se ne bi S-dnevnd zastoj pre- več občutil. Ce bi ne š:lo za mednarodni praznik dela, bi moral našteti več problemov, ki jih mora pre- magovati kolektiv pri svojem rednem delu. Na nje bodo vsaj za 3 dni pozabili v podjetju za- posleni, nato pa se bodo zopet radi spopadali z raznimi težava- mi pri vsakdanjem delu, pri tem pa upoštevajo, da so že dosegli mnogo uspehov, ki so jim lahko samo v ponos.« Anica Mali, natakarica pri gostinskem pod- jetju Haloški biser Ptuj: »Večdnevno praznovanje kot je ob 1. maju pomeni drugo za go- stince kot za zaposlene v drugih panogah gospodarstva. Tu ravno preizkusi vsak gostinec svoje na- gibe za SVOJ poklic. Ob praznikih so ljudje dobre volje; radi sri privoščjo več kot sicer, zato so tudi zahtevnejši. Radi segajo po raznih specialiteiah — jestvmah in pijačah. Želijo hitro in potr- ' pežljivo postrežbo, s'.cer so hitro ' nevoljni. Zato se morajo naša gostišča na razne goste dobro pripraviti, da so sposobna zado- voljiti uvidevnega in najskrom. nejšega, pa tudi občutljivega, najzahtevnejšega gosta Z njimi moramo biti dobre volje, razu- met; njihove šaljivke in potrpeti, če se v svoji razposajenosti opra- vičijo ali ne. Na letošnje prvomajske dni smo pripravljeni Pričakujemo doma- če pa tudi inozemske goste Ob njihovih željah in naročilih nam bodo minili prvomajski prazn'ški dnevi Nič zato. glavno da bodo vsi zadovoljni. Zopet bodo prišli. Vsakdo sp rad spomni Ptuja, ker se je v njem nagledal zgodovin- j skih zanimivosti, potem pa se še v družbi in pri dobri kapljici raz- veseli. Podjetje Halo.ški biser bo de- lalo za praznika v hotelu in v vseh svojih poslovalnicah: Pri Roziki (Srbski trg), Pri pošti (v Lackovi), Grozd ^začetek Ljuto- merske), Turist (Ormoška cesta), Ribič (pri parku), Novi svet (pod gradom), v Vidmu, pri Lovrencu, v Cirkovcih novourejeno), Zlato- ličju, Rogoznici in Markovcih. Največ bo povsod domačih go.stov, skupin v avtobusih in z osebnimi avtomobili. Po vseh pripravah menim, da bo osebje gostinskega podjetja Haloški biser enako kot druga gostinska podjetja enakih kapacitet izpolnilo vsa pričako- vanja tudi ob tej priliki in da bodo gostje povsod zadovoljni.« Franc Ciglar, p red,sodnik delavskega sveta in republiški poslanec, traktorist pri Kmetijskpui kombinatu Ptuj na obratu Dnrnava: ^Praznovanje članov našega kolektiva je toliko prijetneiše, ker že vidijo v naravi delne uspehe svojega dela. To vidijo na zelenih poljih in travnikih, po sadovnjakih in vinogradih ter po gozdovih. Vse bujno ze- leni in cvete in ob vsem tem naravnem prebujanju praznuje- mo mednarodni praznik dela. Člani našega kolektiva ?a praznujejo po obratih kakor se pač znajdejo vodstva obratov in sindikalni odbori. Dračja ni tež- ko najti in še kakšen možnsr istaknejo. Ob kresu se radi zbe- rejo odrasli in mladi. Cc sc jim pridruži še domača godba, pev- ski zbor odraslih ali učencev, je toliko prijetnejše. S hribov Slovenskih goric in Haloz se bo- do daleč naokrog vifieli kresovi. Tu in tam bo celo zabliskalo po detonaciji iz možnarja. Večina članov Kmetijskega kombinata preživi doma prvo- majske praznike. Nekateri člani odidejo na obisk k svojim ali pa dobijo njihov obisk. Povsod se čuti, da res praznujemo vehki pra/nik. Ti dnevi bodo zopet hitro mi- mo, nakar bo imel kolektiv koni- ■ binata ogromno dela. Se pri- 'jetnejše praznovanje bo prihod- i nje leto. ko bo že v obratovanju I naš največji objekt fanna be- conov, ki je sedaj v gradnji. Ko bo mimo ta velika investicija in se bodo pokazali prvi pričnko- I vani uspehi farme, bomo toliko bolj veseli vsega na^esra dela in z njim tudi poznejših prazno- vanj.< Lovro Meznarič, »Našega praznovanja medna- rodnega praznika dela niti ne ocenjujemo samo po tem, kako smo ' ga proslavili v podjetju s slavnostno sejo. okrasitvijo In udeležbo na ptujski proslavi, po skupinskih in družinskih izletih v druge kraje, temveč tudi po tem, kako ga praznujemo skupno s kolektivi po terenu, kjer dela- mo, kjer si medsebojno čestita- mo za praznike in kjer Se vese- limo vseh uspehov, v katerih je tudi naše delo. Za ljudi ki so vedno na terenu, kot nas je mnogo pri našem podjetju, moram reči, da si za praznike niti n« želijo izletov in potovanj v druge kraje. Za naše šoferje, buldožeriste m druge pomenijo prvomajski prazniki dneve prijetnega snidenja z do- mačimi, s katerimi so malo sku- paj. Te dni se tudi odpočijejo in porazgovorijo s sorodniki in znanci. Zanimivo je, da je ob prvo- majskih dneh povsod enako mir- no, v industrijskih središčih kot na podeželju. Le na cestah je prav živahno. Osebni avtomobili, polni odraslrih in otrok, avtobusi in vlaki, polni veselih potnikov, motoristi in mopedisti, vsi drvijo naprej, da bi pr speli v teh pro- stih dnevih čim dalje. V turistič- nih krajih je pravo veselje, ena- ko pa je tudi doma. Ljudje iz našega podjetja pri- našajo s seboj pozdrave iz Lju- tomera. Radgone, Maribora. Slovenj Gradca, iz Savinjske doline, iz Kranja, Ožbalta, iz Prekmurja in iz Varaždina, kjer delajo pri zemeljskih delih s stroji iz našega podjetja. Po praz- nikih se vračajo tja polni novih zamisli in načrtov ter dobre volje. Na letošnje prvomajsko praz- novanje je povsod dobro pripra- vljeno, in ni čudno, če je tudi v Ptuju tako.« Janko Mlakar, sekretar kmetijske zadrusre »Ha- loze«, Ptuj, absolvent kmetijske srednje šole: »Praz,novanje prvomajskih praznikov se je razširilo tudi na podeželje, kjer je doma že pre- cej industrijskih in kmetijskih delavcev. Kjer zadruge same ne priredijo proslav za svoje član- stvo, se pridružijo organizaci- jam in društvom, ki pripravijo, proslave za vse svoje območje. Kurjenje kresov in streljanje z možnarji je še sedaij v navadi, po kresu pa prireditve v zadruž^ nih domovih, ki se končajo z ra- janjem. Prazničnost prinesejo s seboj na podeželje sinovi in hče- re, ki so zaposleni v raznih kra- jih in radi pridejo na obisk k svojcem, zlasti ko je praznova- nje več kot dva dni. Letos je prevzela skrb pri KZ Haloze sindikalna podružnica. Letos bomo praznovali po pro- izvodnih okoliših. Zagorelo bo več kresov. Pri njih se bodo zbrali odrasli in mladina. Po proslavi in nagovoru ob kresu bo rajanje. Tudi iz naših proiz- vodnih enot se bo slišalo stre- ljanje možnarjev, kjer .jih pač imajo Naj vedo daleč naokoli, da praznujemo 1. maj. Letošnje nove oblike koopera- cije v KZ Haloze so navezale na zadrugo nove ljudi. Kooperacija z rejo goveda, svinj in perutni- ne po pogodbi odpira ljudem na podeželju več možnosti, da si pomagajo do boljših dohodkov pa tudi do boljših razmer. Ko- operanti dajo delo, ostalo pa pri- skrbi zadruga. Tudi za same de- lavce v zadrugi je bolje z raz- delitvijo dela po delovnih eno- tah in z ureieno delitvijo dohod- ka ter osebnega dohodka po učinku. Posebna komisija se ce- 0 bavi z vprašanjem proste so- bote in dežurstva v dneh važnih kmetijskih opravil. Praznovanje mednarodnega praznika dela ni tore.i več le običaj, temveč že izra? zado- voljstva nad aaftredkom skrbi za delovnega zadružnika z ob- močja KZ Haloze in za koope- rante. To se vidi že t^ldi v Ha- lozah, kjer si KZ Haloze pri- zadeva, da bi čimveč storila za ljudstvo na svojem poslovnem območju.« Viktorija Bartol, šef odseka dolgoročnih kreditov Komunalne banke Ptuj: »V kolektivu kakor je naš, kjer je največ ženskih moči, ima prvomajsko praznovanje ve- lik pomen. Kot kolektiv ga skupno proslavimo ob koncu de- la na dan pred praznikom, po- tem pa ga proslavljamo še v družinah. Pri tem ne bi omenja- la skrbi, ki odpadejo v zvezi s praznovanjem in z obiski na matere in gospodinje, pač pa ugodno razpioloženje v družinah, ko se zberejo vsi družinski čla- ni na tem ali drugem domu in skupno preživijo tri lepe dni. PrvomaJ!5ko prazmovanje je za vse toliko lepše, kar nas zvabi v cvetočo naravo, med zelenje, na toplo sonce, ki vsem tako pri j a. Osvežene in z novimi vti- si ter spomini se vračamo po praznikih zopet na delovna me- sta. Obtežitve z raznimi skrb- mi več tako ne občutimo, ker smo se vsaj nekoliko odpočile. Po prvomajskih praznikih bo- mo gotovo tudi pri nas v ko- munalni banki praktično naj- bolj občutili novo vsebino skle- pov s V. kongresa ZSJ v smeri boljšega gospodarjenja z inve- sticijskimi sredstvi. Na sledečih sindikalnih sestankih se bomo lahko temeljito seznanili z vse- bino vseh sklepov in bomo vskladili z njo politično in stro- kovno delo v kolektivu. V bodoče se obetajo bankam z združevanjem razdrobljenih sredstev večje možnosti za inve- stiranje takih investicij, ki bodo bližje višanju življenjske ravni in ki bodo služile v splošno do- brobit celotne skupnosti. To smo povzeli iz gradiva o V. kon- gresu ZSJ, zlasti pa iz predlo- gov za pozitivne spremembe v investicijski politiki.« Mirko Murko, I poslovod.ta »Tehnike« trgovske- Iga podjetja »Merkur« Ptuj: >V tednu od 25. do 30. apri- la je navadno najmočnejši pro- met v letu v vseh trgovinah našega podjetja. Razumljivo, saj rabijo ljudje spomladi mar- sikaj, kar po/imi lahko pogre- šajo, poleg tega pa se še marsi- kdo opremi za potovanje ali za domače praznovanje. Trgovska podjetja se morajo df)hro pripra- viti na povečan promet pred prazniki. Težko si pripravijo in- terno proslavo, zato pa se ude- ležujejo centralne na prostem ali v Titovem domu. Organiza- torje centralnih proslav zato tu- di materialno podpremo, da lah- ko nabavijo rakete in drugo za prireditve. Tako jp tudi letos. (Nadaljevanje aa 6. strani; Stran 6 »1 L U M K< :etrtek, 30. aprila lVt)4 Stran 6 Ob mednarodnem prazniku Tako svobodni praznujemo (Nadaljevanje s 5 strani) kn« se Ptuj dobro pripravlja na praznovanje 1. maja. Kolekti- vom in strankam čestitamo po tisku in radiu, nekaterim celo s pismenimi čestitkami. t>o prihodnjih prvomajskih praznikov bo na.še podjetje že za velik korak dalje. Mnogo bo zanj pomenil trgovski lokal pri hotelu (športni rekviziti, droge- rija, fotomaterial, spominčki), ki je sedaj v izgradnji. »Mer- kur« namerava svoje trgovine tako založiti, da bo lahko dobil potrošnik v njih za gotov denar ali za kredit vse, kar bo rabil, od igle do motornega vozila. V ta namen bo služil podjetju tu- di paviljon pri Komunalni ban- ki, kjer bodo naprodaj vozila in rezervni deli proizvodnje vo- zil Tomos, IMV Novo Mesto. S tem pa še ni konec urejanja tr- govin našega podjetja. Doseda- nja prizadevanja za napredkom kažejo, da je podjetje »Merkur« sposobno izpolnjevati svoje pla- ne in tudi dane obljube.« Franček Primožič, šofer podjetja »IZBIRA« Ptuj in tajnik sindikata: »Tudi trgovsko podjetje .Izbi- ra' ima vsako leto ob prvomaj- skih praznikih ogromno dela, ker se v terji času izredno pove- ča promet. V vseh poslovalni- cah je izredno mnogo ljudi in to v mestu in na podeželju. Zla- sti speceristom se prilezejo po- tem dnevi počitka, ker se prilič- no utrudijo ob izpolnjevanju ne- štetih želj potrošnikov. Samih proslav se mnogi niti ne morejo udeležiti, ker šc morajo 30. apri- la urediti trgovine, da so 1. ma- ja, na praznik vse v redu in da ni sledu ogromnega prometa prejšnjega dne. Kot šofer imam priliko obiskati vse poslovalnice ,Izbire' v mesiu in na podeželju ter se prepričati, da naš kolek- tiv večinoma mladih ljudi za- dovoljivo zmaguje vse naloge in da bo tudi letos izpolnil vsa pri- čakovanja skupnosti glede pro- meta in dohodka, potrošnikov pa glede bogate izbire. Za letošnje prvomajsko pra- znovanje ni predvideno skupno dvodnevno potovanje z avtobu- som po Sloveniji kot je to vča- sih, pač pa bodo potovale manj- še skupine, nekateri celo z oseb- nimi vozili, drugi z vlaki na ob- iske k svojcem, prijateljem in znancem. Nekaj predstavnikov iz podjetja se bo udeležilo cen- tralne proslave, med tem ko bo- do člani kolektiva na pi;oslavah v kraju bivanja. Angela Volgemut, delavka v podjetju »PERUTNI- NA«, Ptuj: »Najlepša prvomajska čestit- ka za našo skupnost je nedvom- no zagotovilo našega kolektiva, da bo že letos obratovala pi- ščančja farma, ki jo tvori 40 ob- jektov z nad 2 milijonoma ka- pacitete letno. Objekti za kokoši nesnice bodo po vsem sodeč go- tovi že do konca letošnjega leta, pomožni objekti pa bodo gotovi 1965. leta. V dobrih dveh lotih se je v našem podjetju marsikaj spre- menilo na boljše. Leta 1960 smo začeli graditi. Do toga leta je bi- lo podjetje »Perutnina« izključ- no trgovsko podjetje za domače območje in za inozemstvo. Z zgraditvijo farme pa smo pre- vzeli obsežne proizvodne naloge, ki jih je sposoben naš kolektiv tudi v celoti izvršiti. Za skupno praznovanje 1. ma- ja nas je sedaj že skoraj preveč v podjetju. Sindikalna podruž- nica se je doslej vsako leto po- trudila in pripravila proslavo v podjetju s kulturnim sporedom, ki ga je izvedla mladina. Letos se bomo udeležili mestne pro- slave. Na izlet se sedaj nismo pripravili in smo ga odložili za pozneje. Morje, Pohorje, Logar- ska dolina ter Trakoščan so na- še najbolj priljubljene izletni- ške točke, s tem pa še ni reče- no, da se bomo držali v bodoče samo teh, ko pa je v naših kra- jah povsod tako lepo. Upamo, da bo letošnje prvo- majske praznike lepo vsem. ki todo ostali doma, in tudi tistim, ki jih mika potovanje. Glavno je, naj pridejo nazaj vsi živi in zdravi ter veseli, da so tako ugodno preživeli mednarodni praznik dela.« Štefan Seinnlčki, predsednik upravnega odbora tr- govskega podjet.ia »LES« v Ptu- ju, najstarejši delavec pri pod- jetju: »Letošnje prvomajske praz- nike bo pričakal naš kolektiv ob večjih spremembah podjetja. Število članov kolektiva je na- rastlo od prejšnjih 82 na seda- njih 208 članov. Podjetje je pri-, dobilo žago v Rogoznici, in sicer od Kmetijskega kombinata Ptuj te rmizarstvo in žago v Črncih pri Apačah. Poleg teh dveh obratov ima še poslovalnice v , Ptuju, Kidričevem, v Središču, v Novem Marofu in trgovsko predstavništvo v Zagrebu. S pridobitvijo žage in mizarstva je sedaj podjetju mogoče preiti tudi na lesno industrijsko pre- delavo. Sedaj se torej ne bo več bavilo izključno s trgovino. Kot izvozniku je podjetju taka do- polnitev potrebna, zlasti če hoče doseči 1964. leta 970 milijonov prometa in izpolniti nalogo gle- de rekonstrukcije in preselitve žage v Rogoznici na ustreznejše mesto, kot je to predvideno v letošnjem družbenem planu za občino Ptuj. Od skupne izvozne kvote 1,448 milijonov dinarjev bi moralo podjetje »Les« doseči z izvozom 240 milijonov dinar- jev. Tudi to ga sili, da mora biti sposobno doseči proizvode, ki jih potrebuje zunanji trg. Vse te in druge misli preple- tajo letošnje priprave našega kolektiva na prvomajsko praz- novanje. Večina zaposlenih iz našega podjetja se bo udeležila letos proslav in prireditev v krajih, kjer je doma, v Ptuju zaposleni pa se bodo Aideležili prireditev v Ptuju. Za prvomaj- ski program je poskrbela šola v Grajeni, za katero je prevzelo podj. »Les« patronat. Program bo po vsem sodeč v šoli v Gra- jeni za vse okoliško prebival- stvo. Prireditve se bodo udele- žili tudi predstavniki našega podjetja. Kot prvomajsko darilo namerava kolektiv podariti šoli magnetofon, ki bo šoli zelo kori- stil. Na izlete se letos ne bomo podali ob prvem maju, temveč verjetno pozneje in še to po obratih, ker so mimo časi, ko je zadoščal 1 avtobus za cel kolek- tiv. Sedaj bi morali imeti za iz- let sami 4 avtobuse, česar pa si ne moremo privoščiti.« IZ SVETA TURIZMA Turizem v ČSSR dobiva mednarodne težnje Staro geslo: »Prosto pot med- narodnemu turizmu« se poživ- lja T deželah tako imenovane- ga vzhodnega tabora. Sem spa- da tudi CSSR, dežela, bogata starih turističnih tradicij in vr- hunskih srečanj v mednarod- nem turizmu, zlasti onem, ki je povezan z zdravilišči, kakor so Karlovi Vary, Marianske in Františkove Lažne, Trenčinske Toplice itd. Politična napetost oziroma neurejenost je prehod- no povzročila ohromitev, da, kar zastoj v tej družbeni mani- festaciji. Razni, bolj slučajni posikusi, zrahljati trdote mejnih prehodov med CSSR in sosedi, so izzvali ugoden odmev in po- kazali, da balneoterapijska vrednost čeških zdravilnih voda ni nič popustila, da so češke holke s svojimi narodopisnimi posebnostmi še zmeraj lepe in prikupne, dobra češka šunka, odlični knedički, nedosegljivo pa plzensko pivo. Tudi socialistič- ni preustroj dežele in nova mi- selnost čeških občanov utegne biti v marsičem vabljiva za tu- je turiste in morda ni daleč čas, ko bodo — kakor prej — zopet množično prihajali v Pra- go in druga mesta, v zdravili- šča, turistične in industrijske kraje, v kulturna svetišča: mu- zeje in galerije, — Veliko je pretrpela CSSR v mrkih dneh 11, svetovne vojne in nacistične okupacije. Velike so žrtve, ki jih je darovala. Pa ni propadla: ohranila je svoj etnični in kul- turni jaz in — če hočete — enako svojo turistično potenco. Stubičke Toplice in propaganda Konec aprila letos so Stubič- ke Toplice, znano zagorsko zdravilišče blizu Zagreba, od- prle svojo poletno sezono. Otvo- ritvi so dale poseben reklamni nadih: Prvim gostom ni bilo treba plačati zdraviliške takse, če so motorizirani, tudi ne upor rabe parkirišča, v gostiščih pa so bili postreženi po lani ve- ljavnih cenah in za nameček celo s kuretino na žaru — po zagorskem načinu. Zdi se. da vlada v Stubičkih Toplicah še trgovski duh nekdanjega direk- torja Garzarollija, tn prav je tako. i«. KINO ZAVRČ KINO ZAVRC predvaja 30. apri- la in 2. maja ameriški kinema- skopski barvni film DVE LJU- BEZNI EDDVJA DUCHINA. KINO ZAVRC predvaja 3. maja jugoslovanski film KAPETAN LEŠI, KINO ZAVRC predvaja 10. maja angleški film HAMLET. KINO ZAVRC predvaja 17. maja ameriški barvni kinemaskopski film OSAMLJENI MAŠČEVA- LEC. KINO ZAVRC predvaja 24. maja jugoslovanski film DR. KINO ZAVRC predvaja 31. maja mehiški barvni film PESEM UPORNIKOV. KINO ZAVRC predvaja 7. junija ruski barvni film VLAK PE- LJE NA VZHOD. KINO ZAVRC predvaja 14. juni- ja madžarski film DVA POL- ČASA V PEKLU. Republiška rokometna liga za ženske Šiška - Drava 13:4 (7:2) Ženska ekipa je gostovala v nedeljo, 26. aprila, v Ljubljani, kjer je izgubila v srečanju s Ši- ško obe točki. Odlliona vratarka Toplakova tokrat ni mogla pre- prečiti številnih zadetkov. Za Dravo so nasitopdle: Toplak, Korenjak, Nahberger, Veldin, Kramberger, Senčar, Jurkovič in Kumrič. Naslednjo nedeljo bodo roko- metašice Drave proste. Lestvica slovenske rokometne lig'e: Slovan 13 iS O 1 110:55 24 Šiška 13 9 1 3 107:62 19 Kranj 13 8 2 3 99:75 18 Branik 13 7 2 4 105:75 16 Piran 12 7 0 4 84:60 14 Koper 13 3 1 7 74:92 11 Drava 13 4 O 9 69:123 8 Črnomelj 12 3 1 8 73:105 7 Brežice 13 3 1 9 55:85 7 Svoboda 13 1 2 10 64:108 4 Štajerska rokometna cona Nafta - Drava 15:19 (8:10) v nedeljo, 26. aprila, so gosto- vali rakometaiši Drave v Lenda- vi, kjer so premagali v okviru prvenstva v štajerski rokometni coni Nafto. Za Dravo so igrali: Kuhar, Zlender, Cernezelj, Belšak, Ko- vač, Strašek, Šafranko in Pod- padec. Za Dravo je bil najuspeš- nejši Zlender z 8 goli, za Nafto pa je dosegel največ golov Prše. Kot igralec je na tej tekmi na- stopil vratar Podipadec — Pal- ček. Drvaši.fo tokrat dobro za- igraili, vendar jih je oviral zelo slab teren. Po tej zmagi je mo- štvo Drave na čeitrtem mestu prvenstvene lestvice v Štajerski rokometni coini. Ugodno je bil rešen protest rokometašev Drave, ki so ga vložili na tekmi s Krmeljem v Novem mestu in je tekma regi- strirana s 5:0 v koird&t Ptujča- nov. DIK Slovenska conska liga ALUMINIJ — SLOVAN 2:2 (1:2) Domače moštvo je 26. aprila 1964 prvič sprejelo v goste reno- mirano enajstorico Slovana iz Ljubljane, ki je nastopilo z zna- nimi igralci. Začetek tekme je pripadal domačinom. Ze v 1. minuti je Vodušek lepo streljal z razdalje 20 mi. Vratar Slovana je moral dobro ogreti dlani, da je pre- prečil zadetek. Po tem hitrem tempu so igralci »Aluminija« imeli še nekaj priložnosti za do- sego zadetka in v 12. minuti je to tudi uspelo Špehonji, ki je presenetil vratarja gostov tako, da je ta prepozno reagiral in sodnik je pokazal na sredino igrišča. Gostje so sicer protesti- rali in obrekovali sodnika, ven- dar je ta zadetek priznal. »Slo- van« je igral po prejetem golu nervozno in bi domačini lahko vodstvo še povečali. To jim ni uspelo, ker so igrali premalo povezano in so preveč zadrževa- li žogo. Nasprotno so gostje igrali iz minute v minuto bolje, z lepimi podajaniji, v osvajanju polja in nevarnimi napadi, ki so jim prinesli uspeh v 32. minuti, ko je Kitic dosegel na slabo in- tervencijo domačega vratarja izenačenje 1:1. Po tem zadetku so domači igralci popu.stili, da so igralci Slovana dosegli še vodstvo v 42. minuti preko Pr- šiča. V drugem polčasu je »Alumi- nij« zopet želel izenačiti, kar mu je tudi uspelo v 51. minuti pre- ko Kovača, ki je spremenil centrirano žogo s strelom z gla- vo v efekten zadetek. Po tem zadetku se je ponovno začela enakovredna borba za zmago, ki pa je ni bilo. Srečanje je bilo dramatično, z nevarnimi položaji pred vrati obeh moštev in se do zadnje mi- nute ni vedelo, kdo bo zmago- valec. Slovan se je predstavil kot tehnično homogena ekipa, vendar z nediscipliniranim ve- denjem napram dogodkom na igrišču in bi moral sodnik Baj- nec iz Murske Sobote te izpade, ki so veljali predvsem njemu, ostreje kaznovati. »ALUMINIJ«: Skrinjar, Mar- kovič, Muršec, Gerečnik, Mesa- ric, Vodušek, Milosavljevič, Markovič Ž., Kovač, Vrbanec in Spehonja. »SLOVAN«: Novak, Ugreno- vič, Oplotnik, Gruden, Nikič, Klavš, Velkavrh, Radovan, Ki- tic in Pršič. Sodnik Bajnec iz Murske So- bote je bil soliden. V predtekmi so mladinci »Aluminija« izgubili srečanje s sovrstniki Slovana z rezultatom 0:1 (0:1). Prihodnja nedelja je prosta za vsa moštva v SNL, 10. maja pa se sreča »Aluminij« ponovno na domačem igrišču s Soboto iz Murske Sobote, ki je v nedeljo doživela svoj prvi poraz v letoš- nji sezoni z vodečim Kladivar- jem. Šah Šahisti ŠK »Ptuj« so gostovali v soboto, 25, aprila, in v nedeljo, 26. aprila, v Ljubljani na final- nem delu tekmovanja za jugo- slovanski pokal v naši republi- ki. V prvem dvoboju so dobili dvoboj s šahisti Kopra brez bor- be. S tem so se uvrstili med 8 najboljših ekip in v četrtfinalu izgubili s šahisti Jesenic, ki so se pozneje plasirali v finale in si s tem pridobili brezplačen na- stop na šahovskem festivalu v Pulju. Dvoboj se je končal z re- zultatom 2,5:1,5 za Jesenice. Po- sanae^na,srečanja so se končala: Grosek—- Podkrajšek 1:0, Cuderman — Bohak 0,5:0,5, Vošpernik — Majcenovič 1:0, Roblek — Rožič 0:1. Naši šahisti so se s tem tek- movanjem uvrstili na 5. do 8. mesto Slovenije in bi z ugod- nejšim žrebom v četrtfinalu lahko pripravili še kakšno pre- senečenje. V. M. Čestitke vojakov Kolektivu trgovskega podjetja Merkur Ptuj in vaščanom iz Tr- novec, Sel in Earislavec želi ve- selo prvomajsko praznovanje in mnogo vsestranskih uspehov Jože Zajšek, VP 2724/33, Strumica. Mikec Anton iz Goričaka, Ši- menko Fric s Pobrežja in Dre- venšek Maks iz Gerečje vasi, se- daj v VP 5555 Stip, želijo svojim domačim in vsem drugim ob prazniku dela mnogo uspehov in veselo praznovanje. Delovnemu kolektivu Tovarne avtoopreme Ptuj čestita ob praz- niku dela Jože Markež iz VP 8608/3, Titov Veles. Gasilskemu društvu Ptuj želi mnogo uspehov pri vseh akcijah. Vsem delovnim kolektivom in občanom, predvsem svojim do- mačim, čestitajo ob prvem maju Franc Began, Anton Osterc in Mirko Pihler iz VP 4660, Petro- va C Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOCJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Marija Anderluh, Zavrč 14 — deklico; Valerija Ci- glar, Ormož, Dobrovska 3 — Mojco, Terezija Cafuta, Slove- nja vas 54 — Bernardo; Angela Arbeiter, Pristava 33 — deklico; Ana Šut. Radomerje 15, Ljuto- mer — Mirana; Majda Koletnik, Zagrebška 1 — deklico; Marija Crešnik. Skorba 1 — deklico; Maritja Pejovič, Gregorčičev dre- vored 1 — Ksenijo; Franči.ška Korenjak, Trubarjeva 5-b — dečka; Marija Peršuh, Pleter- je 40 — Edito; Veronika Kozo- derc, Lovrenc 30 — Ido; Kristi- na Pintarič, Goričak 35 — Ja- neza; Anica Šalamun, Vošnjako- va 3 — Emico; Marija Robin, Presika 20 — Bojano; Gabriela Šek, Brebrovnik 66 — deklico; Ana Modlič, Globoko 36, Ljuto- mer — Jožico; Jožica Berlak, Vitomarci 34 — Dragico; Alojzi- ja Zakelšek, Zetale 35 ~ Milico; Marija Štebih, Sovjak 2 — Ma- rico; Marija Gabrovec, Gorca 65 — dečka; Vida Hercog, Paradiž 84 — Ivana. Poročili so se: Janez Kacjan, Lancova vas 56 — Terezija Ri- bič, Selška 17-a; Josip Pintarič, Aškerčeva 10 — Alojzija Horvat, Spuhlja 120; Horst Kysela, Ja- dranska 7 — Erika Gerečnik, Ja- dranska 10; Živko Petrovič, Ca- kovec, UL. maršala Tita 9 — Branka Jordan, Miklošičeva 4, Ptuj. Umrli so: Vinko Pungračič, Jadranska 9, rojen 1891, umrl 27. aprila 1964; Josip D jura, Gor- nja Višnjica 77, rojen 1924, umrl 23. aprila 1964; Marija Fe- guš, Lunovec 10, Velika Nede- Ijan, rojena 1889, umrla 22. apri- la 1964.