Marko Kravos
Pesmi
HRASTOVELJSKI PLES
... a v razuzdanem plesu mrtvih s freske
utripajo žive barve teh krajev,
vrtinci vetra po koteh lovijo
apnenčast prah, sled davnih dob,
ali pa iščejo spet novo seme,
vretenca upov, novih evforij,
tresoči plamen nezgorljivega življenja ...
IZŠTEVANKA   Norec na strehi je škorec,
norec z očali in plešo intelektualec, kvalificiran kruhoborec, plavi kit je samomorilec, pravi mož je borec.
2
Marko Kravos
Resen politik računa na ječo, dober trgovec proda še srečo, zaveden delavec da domovini plačo, moderen kmet pa daje v whisky točo. Sonce se vrti, šteje ure, sešteva dneve, kamorkoli gre, nikjer ni noči.
CESTA    Ves ta dolgi asfalt, ZA KRUH    če bi bil topla greda
ali vsaj njiva krompirja,
bi se nobenemu ne bilo treba več
preganjati v gneči, vročini, mrazu.
Vsak bi pred kosilom šel,
odkopal in vzel. Vsak bi
lahko doma gostil ali šel v goste,
nihče ne bi bil zgoraj ne spodaj,
ker vsaka oblast je od kruha.
Vsak bi potem imel čas
za boga in srce,
ki je najvišji bog,
edino zveličavni
na vekov veke
zrak in luč.
ANAGNOREZIS
Glas v grlu se spušča na kolena pred bogom, ki biva daleč visoko, kjer gnezdijo rajske ptice z dišavami pod zlatimi krili.
Nežne megle ščitijo božje obličje, ovijajo snežne poljane, moj rojstni kraj. Senca odleti od mene, v čelo me zazebe, število tri mi gre tiho naproti.
3
Pesmi
SEDMA    Kakor gre star dromedar LEDENA DOBA    preko sneženih planjav in še vedno verjame, I.    da je vse belo in mehko le pesek iz vročih puščav,
tako se mi še vedno hoče in zdi
ta svet gostoljuben
bog dober
in človek srečen,
da živi.
II.    Med arktiko in antarktiko je samo ozek pas sveta, kjer se še da živeti.
Tam se ob drobnem lišaju pasejo jeleni, z zlatimi rogovi strgajo skale, žvečijo spomine na sončne čase.
Sredi ledene dobe z zlatimi rogovi drgnejo ob skale jeleni; iščejo vrata v ognjeno naročje matere zemlje.
STARKA    Starka s hriba ZA VASJO    čepi na smreki
velik šop sončnic drži v roki
Starka na veji pticam za praznike sončnice daje sebi nogavice plete
Plete starka nogavice
iz lastnih las
sebi za božiče
in si bridki mošt naliva
4
Vrane sedajo starki na rame starka nima niti mačke starka se miši boji starka na veji si poje
VAJE V BEGU    Za obzorjem spet drugo obzorje: kdo pravi, da je svet majhen.
Vode vedno nekam hitijo: kdo pravi, da je vse negibno.
Svetli se v noči:
od mraza še tema blešči.
Vedno se najde pot, vedno se najde moč, samo da so noge zdrave!
NOVA OBLAST Z odlokom, s strogo prepovedjo ukiniti vso žalost — izvirni greh v ljudeh.
V zraku so žice samo počivala za ptice!
Naš kralj je zdaj brivec iz Seville.
Marko Kravos