GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Ob prazniku podjetja
Devet let je že od tedaj, ko je tovarniška sirena s svojim piskom dala znak, da smo izbojevali v poslovanju podjetja prvo milijardo st. din. Kako smo bili takrat skromni, istočasno pa polni poleta, veselja in sreče, kar nam je zagotavljalo, da so se v naslednjih letih vrstile delovne zmage ena za drugo. Letošnje leto je pravzaprav višek vseh dosedanjih delovnih prizadevnosti. Dokončane investicije in nasploh modernizacija podjetja nam je v letošnjem letu omogočila zavidljive uspehe. Res je, da na končen poslovni rezultat delno vplivajo tudi spremembe v	cenah re-
promateriala, po drugi strani pa so dobri rezultati le odraz moderne organizacije, avtomatizacije proizvodnje in	specializa-
cije proizvodov.
Brutto proizvodnja je v prvem polletju dosegla 40 milijonov din (4 milijarde st. din). Se pred nekaj leti smo se sramežljivo približali s svojimi uspehi nekaterim drugim	gospodar-
skim organizacijam v občini, toda danes lahko s precejšnjo mero samozavesti primerjamo delovne uspehe s katerokoli tovarno v občini Kamnik ali pa med tovarnami naše stroke. V poslovnih uspehih zasedamo v naši stroki mesto med prvimi štirimi tovarnami.
Če se ozremo nazaj na prehojeno pot, na skromen začetek rasti podjetja lahko zaključimo samo eno: »Uspeli smo«. Tudi naš razvoj v prihodnje je jasen. Znani smo po svojih kvalitetnih izdelkih širom naše domovine, prav tako pa tudi v večina za-padno evropskih držav. Stabilna politika izvoza nam je omogočila pridobitev ugledne in stalne klientele. Kvaliteta oz. teža izvoženih artiklov se v zadnjem času opazno zboljšuje, to pa razumljivo ugodno vpliva na formiranje prodajnih cen.
Na domačem trgu smo v celoti ali v pretežni večini esklu-zivni dobavljači najbolj uglednih trgovskih hiš. Letni promet z nekaterimi od teh kupcev presega celo 4 milijone din.
Na področju asortimana proizvodov za zdravstvo, smo v sodelovanju s pristojnimi zdravstvenimi ustanovami osvojili in tipizirali brisače in bolniške plašče. Sodelujemo praktično z vsemi zdravstvenimi ustanovami naše širše domovine. Spričo takih odnosov smo tudi člani sveta zdravstvenih ustanov Slovenije.
Podoben uspeh smo dosegli tudi v proizvodnji in prodaji artiklov namenjenih za gostinstvo oz. hotelirstvo. Zaradi ugleda, ki ga uživamo širom naše domovine, smo postali člani združenja hotelirjev Jugoslavije.
Prav tako pa smo tudi na področju proizvodnje in prodaje kravat dosegli izredno zavidljive uspehe. V kolikor smo še pred leti imeli strah pred konkurenco, je sedaj ta občutek prav obraten. Spričo sedanje kvalitete teh artiklov praktično nimamo resnejšega konkurenta in smo takorekoč sproti razprodani.
Napačno bi bilo pa misliti, da nimamo tudi senčnih strani pri našem poslovanju. Eden najhujših problemov v preteklosti, ki se je v zadnjem času prilič-no zboljšal je nelikvidnost podjetja. Razmerje med kupci in dolžniki je 1 : 2,5 v breme zadnjih. To je coklja razvoja, ki
nam onemogoča še večji uspeh na področju proizvodnje in prodaje. Bodoče naloge in razvoj podjetja je v celoti odvisen predvsem od rešitve nelikvidnosti. Tu imamo pred očmi osvajanje novega tipa frotirja na Rašel strojih ter modernizacijo in razširitev' konfekcije frotirja — oblačilnih predmetov. Sedanje povpraševanje po teh artiklih presega naše zmogljivosti.
Želeti bi bilo, da bi naslednji praznik podjetja praznovali v pogojih nove moderne konfekcije in osvojitve nove kvalitete frotirja.
Te dni smo pred podpisom samoupravnega dogovora o formiranju in delitvi sredstev za osebne dohodke in nekaterih drugih izdatkov, ki jih regulirajo le-ti sporazumi. Verjetno je skrajni čas, da se ta problem dokončno reši ter, da istočasno dobimo v sistem delitve polno zaupanje. V tej zvezi bodo podani vsi motivi, da se vedno bolj krepi delavsko samouprav-
ljanje in krepkeje gradi sistem samoupravne socialistične družbe.
S podpisom samoupravnega dogovora bo treba zagotoviti boljši standard oz. boljše dohodke predvsem delavcem, katerih osebni dohodki so izpod 1.000 din, istočasno pa v celoti
rešiti višino osebnih dohodkov.
Letošnji praznik bo simboliziran v močni organizaciji gasilskega društva, ki je na zadnjih tekmovanjih zabeležilo lepe uspehe. Spričo teh dejstev bo predsednik delavskega sveta na sami svečani seji delavskega sveta razvil v imenu kolektiva nov gasilski prapor. Vsem delavcem, posebno pa še Ljubilan-tom in oktoberskim nagrajencem izrekam ob prazniku podjetja najlepše čestitke.
Marcijan Stane
Kako
plačujemo
Likvidnost jugoslovanskega gospodarstva je po splošno znanih vesteh iz tiska, radia in televizije na zelo nizki ravni. To pomeni, da podjetja ne poravnajo svojih obveznosti do dobaviteljev pravočasno, pač "pa šele več mesecev kasneje, kot je dogovorjen plačilni rok.
Tudi naše podjetje je bilo do prvih mesecev letošnjega leta slabo likvidno. Organi upravljanja so pogosto razpravljali o neporavnanih obveznosti do Predilnice Litije in do ostalih dobaviteljev. Ker smo razpolagali s premajhnimi finančnimi sredstvi, nismo uspeli poravnati svojih obveznosti v dogovorjenih rokih. Tekom mesecev letošnjega leta se je položaj našega podjetja začel izboljšava ti. Dobili smo nekaj dodatnih kreditov, v na j večji meri pa so nam pomagala lastna sredstva, ki smo jih ustvarili v letošnjem letu. Za lažjo predstavo si pomagamo s številkami. Konec marca smo imeli 9 mili j. neporavnanih obveznosti, konec junija so se obveznosti zmanjšale na 6 mili j. din, v mesecu septembru pa znašajo še 3,5 mili j. din. V največ ji meri smo zmanjšali obveznosti do Predilnice Litije in to od 6 milij. na 0,80 mili j. din. S tem smo si pridobili pravico do koriščenja kasaskonta. To pomeni, da račun pri nakazilu lahko zmanjšamo za 30/0. Tu je dvojen finančni rezultat. Na eni strani odpade plačilo zamudnih obresti, kar je v lanskem letu naneslo mesečno 30.000 din stroškov, istočasno pa znese popust zaradi takojšnjega plačila 40.000 din mesečno.
Tudi ostale obveznosti smo zmanjšali, vendar ne v taki meri kot pri Predilnici Litiji.
Mednarodna razstava tekstilnih strojev v Parizu
brisačo najprej na enem koncu, nato jo transportira nazaj in zarobi še na drugem koncu. Ta avtomat še ni dokončno izpopolnjen zato ga firma še ne prodaja v inozemstvo.
Tudi strojev za pakiranje je bilo več razstavljenih, najbolj primerne avtomate za naše brisače sta imeli firmi »Packaging« in »Beck«. Z zadnjo smo že navezali stike, ker je za našo pro-
izvodnjo potrebna čimprejšnja ' abava tega avtomata.
Na področju barvanja je firma Jagri razstavila HT aparat za barvanje frotirja v pramenu, imenovan LILOC. Ta aparat je primeren za barvanje frotirja iz mešanice bombaž in sintetika, kakršnega bomo izdelovali mi na Rase! stroju.
J. M.
Elektronski prebijalni stroj od firme ZANGS.
Tehnične novice
Naj večja razstava tekstilnih strojev, katera je bila letos v Parizu, je bila v znamenju elektronike, na vseh področjih tekstilne strojegradnje. Posebni poudarek je bil dan zasledovanju proizvodnje, evidenci, kontroli proizvodnje in obdelavi podatkov. Najmočnejši predstavnik omenjenih aparatov je bila firma USTER, katera je med drugimi prikazala elektronsko aparaturo za zasledovanje proizvodnje v tkalnici po želji za vsako minuto, uro, izmeno ali pa daljše obdobje. Podatke lahko daje o izkoriščenju, zastoj-nih urah in to po strojih, artiklih, po grupah strojev ali za celo tkalnico ter pregled nad menjavo osnov in zalogo osnov. Zelo bogata je bila razstava z laboratorijskimi aparati. Za nas je zelo zanimiv aparat za določevanje pustosti barvane preje, aparat za trdoto križnih navit-kov za barvanje, aparat za določevanje odstopanj barvne preje itd.
Med predilnimi stroji so vzbuiali posebno pozornost turbinski predilni stroji. Stroj predeluje vlakna v obliki nredilniš-kega pramena s pomočjo rotorja turbine, ki ima zelo veliko hitrost (30.000 obr./min) in zračnega toka v preji, torej odpade klasično predilniško vreteno. Preja spredena po tem postopku je zelo enakomerna in voluminozna.
V p revijalnih strojih se je kro-j firm, ki izdelujejo auto-matske p revijalne stroje, močno razširil in izpopolnil z dodatnimi opremami na previjalnih strojih. Močno si konkurirata firmi »Schlafhorst« in ameriška firma "Lesona«, med katerima je razlika predvsem v tem, da ima »Lesona« vezalno glavo za vsako vreteno, »Schlafhorst« pa na vsakih deset vreten. Za nas je poleg klasičnega avtokonerja zanimiv aparat za previjanje barvastih križnih navitkov in
previjanje koncev. V previjalnih avtomatih se močno uveljavlja ameriška firma BARBER COL-MAN in SAVI O iz Italije.
Med snovalnimi stroji, katere izdeluje več firm (Schlafhorst, Reggiani, B. Colman itd.) je bilo najbolj izpopolnjeno od firme Beninger, ravno tako sta si zelo blizu pri škrobilnih strojih nemška firma Sucker in Beninger iz Švice. Firma Sucker ima posebno izpopolnjeno zaviranje snovalnih valjev s posebno pnevmatično delujočo autematsko zavoro in kontrolo napetosti. Posebna novost je tudi dvojna naprava za nanašanje škrobilnega sredstva in naprava za vmesno sušenje. Ta sistem je
posebno pomemben za zelo goste osnove z velikim številom osnovnih niti, posebno pa še z mešano prejo.
Za nas je posebno pomembna naprava za predsušenje barvanih valjev, kateri se pred škrobljenjem posušijo, da se zmanjša poraba škroba in doseže boljši efekt škrobljenja.
Na področju razvoja tkalskih strojev za frotir smo bili nekoliko razočarani, saj niti ena firma ni razstavila brezčolnične-ga stroja za frotir. Najbolj znane firme: Riitti, Zaurer, Fischer Dreper so razstavljale le klasične statve z čolničkom, vendar z precej izpopolnjenimi raznimi mehanizmi.
V razvoju brezčolničnih statev za enostavne tkanine pa je napravila revolucionaren korak firma Riitti s TWR tkalskim strojem s takoimenovanim valovitim zevom. Statev z valovitim zevom TWR je več fazni tkalski stroj, ki ima več nosilcev votka, katerega istočasno vnašajo skozi zev. Za vsakim nosilcem votka se votek takoj zatke, ker mu neposredno sledi že drugi. Ta stroj zatke do 450 votkov v minuti, ima pa poleg hitrosti še sledeče pozitivne la-stonsti, katere navaja firma Riit-ti:	enostavno posluževanje in
vzdrževanje, miren tek stroja brez tresljajev, majhna zasedba prostora in malo zastojev.
Razvoj listovk in žakardov je šel predvsem v smeri povečanja hitrosti. Poleg najbolj znane firme za listovke SAUBLI je posebno zanimiva še italjanska firma SERRA z 450 obr/min. V žakardih se kosajo predvsem firme Grosse in Zangs iz Z. Nemčije ter Verdol iz Francije. Vs~ firme gredo na sistem dvori vižn ih žakardov in fino verdo-lovo delitev. Tak žakard smo videli na francoskih svilarskih statvah firme SACM, katere dobimo mi za kravate, obratoval je z 250 obr/min. Pri tem si po-
magajo firme z razbremenitvijo tako, da namesto uteži uporabljajo vzmeti ali pa elastiko.
Revolucionarni korak je napravljen tudi na področju pre-bijalnih in kopirnih strojev za žakardske karte. Firma Grosse je razstavljala kompletno elektronsko postrojenje za patroni-ranje, automatsko prebijanje iz vzornice in istočasno ali naknadno kopiranje vzorca. Seveda je tako postrojenje zelo drago, vendar si ga bomo pri današnjih zahtevah trga morali kmalu nabaviti.
Firma Schmale iz Z. Nemčije je tokrat prikazala avtomatski stroj za robljen j e po širini. Avtomat deluje tako, da zarobi
Konfekcijski izdelki iz frotirja so se izkazali kot zelo prodajni artikel tako na domačem kot tujem tržišču, vendar so sedanje kapacitete absolutno premajhne, ker z njimi ne moremo zadovoljiti niti domačega trga. Omenjeni razlogi so nam dali povod, da smo izdelali program maksimalne možne proizvodnje v dosedanjih prostorih z boljšo organizacijo in boljšo strojno opremo.
Perspektivne rešitve pa v teh prostorih ne moremo najti, ker so premajhni, zato se že iščejo rešitve za nove prostore, v katerih bi lahko organizirali tekoče trakove. Seveda bo zato morala biti dosti večja proizvodnja. Obravnavata se dve varianti:
—	prva varianta, da se zgradi na prostoru, kjer je v perspektivnem planu predvidena šivalnica, bi bilo zaenkrat dovolj prostora za konfekcijo, skladišče metraže in tudi skladišče gotovih izdelkov ter prostori za vso tehnično službo.
—	druga varianta pa je, da se postavi montažna hala na prostoru, kjer je perspektivno rezerviran prostor za konfekcijo. Ta varianta je sicer cenejša, vendar bolj riskant-na z ozirom na to, da lahko pride v bodočnosti do even-tuelnih sprememb programa ter ostane še nerešeno vprašanje prostorov za pisarne in skladišče gotovih izdelkov.
—	V tkalnici frotirja imamo vedno večje težave zaradi poda, kateri se zaradi vibracij in obremenitve vedno bolj pogreza, kar ima negativne posledice za tek tkalskih strojev. Da bi preprečili na-daljno škodo na strojih, se
pripravlja program postopnega popravila poda z novo močnejšo žakardsko konstrukcijo, močnejšo betonsko podlago in klasičnim parketom.
—	prostori skladišča surovin postajajo vsak dan tesnejši, zato se je pričelo z izdelavo načrtov za skladišče surovin v izvedbi železne konstrukcije. Na koncu skladišča surovin ob Bistrici pa se bo še letos izdelalo manjše skladišče za vnetljive tekočine, na katerega že čakamo več let.
—	V šivalnici so se pričeli kopičiti artikli za izvoz, katere ne moremo pakirati, ker nam kupec ne pošlje vrečk. Ta problem spremlja izvozne artikle že par let, vendar nam to ne uspe rešiti, ker doma nihče ni sposoben izdelati vrečk, kakršne zahteva kunec. Upamo, da bomo to rešili s strojem za pakiranje, katerega nameravamo nabaviti v prihodnjem letu.
J. M.
Popravek
V zadnji številki Kamniškega tekstilca pri članku SVILANIT OD ZAČETKA DO DANES ie bila napaka v tem, ker je bil ta članek razbit kot posamezni članki, kar pa je bralce vsekakor motilo. N. pr. poslovno sodelovan je z Makedonko v Štipu, Obrat Šmarca se je selil na Perovo, itd. To napako je storil vodja tiskarne, ki je bil pooblaščen za korekturo časopisa.
Bralce prosimo, da tej napaki oprostijo.
Tkalski stroj z valovitim zevom firme »Riitti«
Kaj sem videl novega v Parizu
Razgovor s proizvajalci
Tokrat sem povabil na razgovor tov. ing. Torkar Florjana, vodja DE barvarna. Na zastavljena vprašanja je odgovoril:
1.	Pred prihodom v podjetje Svilanit ste delali v tekstilni tovarni Induplati Jarše. Zanima nas ali ste občutili razliko med eno in drugo delovno organizacijo?
»V Induplati sem delal 3 leta. Na razpis tovarne Svilanit sem se priglasil za delovno mesto tehnolog iz razloga, ker sem bliže delovnemu mestu. V Jaršah sem delal predvsem na razvoju. To pa je bilo ravno v najbolj kritičnem obdobju — v letu 1965, ko je bilo vprašanje v katero smer naj se podjetje razvija. V pogledu medsebojnih od nosov, poslovne politike samoupravljanja in sistema odgovornosti skoraj nisem opazil bistvene razlike med podjetjema. Morda bi dal rahlo pripombo, da je bilo vsaj takrat v Induplati več strokovnega kadra, sicer je res, da je tudi delovna skupnost nekoliko večja«.
2.	Tov. Torkar, ali menite, da ste bili ob nastopu dela v podjetju ustrezno razporejeni na delovno mesto?
»Glede na zasedbo delovnega mesta sem bil zadovoljen in sem tudi z zadovoljstvom opravljal svoje delo. Posvetil sem se predvsem študiju strokovne literature s področja mehanske tehnologije, kot tudi kemijske tehnologije ter reševal tekoče probleme, ki so mi bili zastavljeni.«
3.	Ali kot vodja enote ugotavljate razliko med tako imenovanim štabnim delom in med operativnim delom?
»Če bi dal to vprašanje na tehtnico, bi morda jeziček potegnil na operativno delo. Delo v enoti zahteva res nekoliko več odgovornosti kot delo v štabni službi: V tej službi sem se lahko posvetil kot sem že rekel predvsem študiju in razvoju o-plemenitenja, medtem ko moram kot vodja enote reševati tehnološke probleme, delo z ljudmi, samoupravljanje itd. Lahko rečem, da pač imam vsaj po mojem veselje do obojega in upam, da bom na tem delovnem mestu, kjer sem, doprinesel podjetju svoj delež k na-daljnemu razvoju barvarne.«
4.	Kaj menite ali je koncepcija razvoja barvarne pravilno zastavljena?
»Na razvoju barvarne se je že precej storilo, je še veliko dela in se bo še razvijala. Stremljenje je, da bi zgradili bazene za kemikalije. S tem bi bilo olajšano delo in možnost rešitve avtomatov in avtomatično doziranje kemikalij v perspektivi. Odprto vprašanje je dokončna ureditev kletnih prostorov, s tem da se reši sistem vodov za paro, tehnološke vode, ipd. Po mojem prepričanju je bila začrtana pot razvoja barvarne pravilna.«
5.	Mnogo se govori o racionalizaciji, da je naša država nekako na repu dogodkov v racionalizaciji in izumiteljstvu. Kaj menite tov. inženir, kje so temu vzroki?
»O tem sem tudi že osebno razmišljal, vendar si pravega odgovora nisem našel. Morda ie majhni aktivnosti na področju racionalizacije vzrok, da nimajo posamezniki smelosti, to pa zato, ker je vprašanje kako spraviti predlog v življenje pri patentnih zavodih. Drugo je vprašanje kdo in kaj bi naj izumitelja podprl. Če se gre za večii Dum, je tu timsko delo. Ko bi bil izum izdelan bi ta zbledel. Morda je vnrašanje tudi to, da se naše delovne organizacije preveč nastaniaio na inozemstvo, da tu iščejo z odkupi licenc ali kako drugače nove izume in izboljšave v proizvodnji. Res na je. da bi morali preko raznih združeni in stanovskih zvez o tem več razpravljati in vzpodbujati strokovniake k večii aktivnosti za tehnični napredek.«
6.	Tov. Torkar, kaj menite ali naši strokovni kadri ustrezalo zasedbi delovnih mest in če dovolj prispevajo k razvoju podjetja’
»Na to vprašanje je odgovoril z »da«.
7.	Že skoraj pol leta razpravljamo o družbenih dogovorih in pričakujemo, da bo tudi za tekstilno grano kmalu podpisan. Kaj menite ali bodo ti dogovori. ko bo rešeno vprašanje delitve, še naprej vzpodbujali k ustvarjalnosti delovnega človeka?
»Moram reči, da pričakujem, da bodo družbeni dogovori napravili red na področju delitve. To na samo v tem primeru, če se bodo ti dogovori med seboi spoštovali in da bodo tudi pristojni činitelji, ki so dolžni izvajati ustrezne ukrepe tudi primerno ukrenali, če bo družbeni dogovor kršen. Mislim, da je v tem storien korak naprej v politiki delitve, kajti do sedaj je bila delitev res pereča, ker so strokovni delavci bili različno nagraieni za enako delo. Zdi se mi. da družbeni dogovor omogoča ustrezno nagrajevanje strokovnega kadra, ker temelji na razvrstitvi strokovnega kadra po izobrazbi. Iz. tega se lahko ugotovi kdo je kdo in kaj komu pripada.«
Tov. Torkar, hvala za Vaše odgovore!
Urednik
Ker se po službeni dolžnosti ukvarjam največ s problemi, kateri se rešujejo okrog barvarne, sem se v Parizu tudi največ razgledal na tem področju.
Od leta 1967, ko je bila razstava v Baslu je bilo na tem področju več novosti. Rešitve so bile tako na novih strojih, kot tudi rešitve, katere so bila dopolnila na strojih, ki jih že poznamo precej let. Tako so bile novosti na področju avtomatizacije kot tudi popolnoma novih konstrukcij strojev. Posebno me je presenetil napredek na aparatih »Jet«. To so barvalni apa-
kršnikoli zvezi z organizacijo letovanj v sedanjih treh hišicah. Sindikat se je odločil, da podpre vsa prizadevanja, da se to stanje izboljša. Eden izmed konkretnih predlogov, kako zagotoviti čim več sredstev, je naj bi se del planiranih sredstev regresa za leto 1972 (K-15) najnenilo za gradnjo počitniških hišic. Posebna komisija sindikata bo skupno z direktorjem podjetja to problematiko še posebej pregledala in izdelala predloge za širšo razpravo.
Hkrati s tem bo sindikat pre-
Prostovoljno gasilsko društvo našega podjetja obstoja leto in pol. Vsi aktivni člani in članice smo se trudili, da bi se čim več naučili in da na gasilskih tekmovanjih tudi čim več dosegli. To nam sicer lansko leto ni uspelo, kar pa nam ni šteti v slabo, ker smo bili začetniki. Vemo pa vsi, da se z rednimi in pogostimi vajami vedno več naučimo in imamo vedno več možnosti za uspeh. Prvo leto smo se na tekmovanjih tolažili s tem, da je važno sodelovati, ne zmagati. To je resnično, vendar pa smo si želeli, da bi nekaj dosegli in s tem poka-
rati na katerih lahko obdelujemo tako metersko blago, kot tudi komadno blago. Ce so leta 1967 v Baslu prevladovali zaprti aparati za metersko blago n. pr. »Haspelkufe«, je bila razstava v Parizu na tem področju v znamenju »Jet« izvedbe. Nastopale so že skoraj vse renomirane evropske firme, kot Jagrie s svojim strojem LILOC, potem THEN s THENJET, HENRIK-SON s svojo značilno izvedbo in še razne druge firme. Razvoj nekaj let v barvarstvu bo pač sedaj posvečen tem strojem.
Torkar ing. Florjan
ga sporazuma ni obšel sindikata v Svilanitu. Osnutek je bil v celoti sprejet tudi z naše strani in imam, da bo ob izidu tega članka že sprejet in verificiran.
Na dnevnem redu zadnjih dveh sej sta bila tudi »Karavana solidarnosti« in praznik podjetja. Del udeležencev »Karavane solidaronsti« si je ogledalo tudi naše podjetje. Z njimi smo izmenjali izkušnje in mnenja o problemih, ki so za vse organizacije sindikatov skupni.
Ob tovarniškem prazniku bo sindikat organiziral že tradicionalna tekmovanja.	E. G.
zali, da nekaj znamo in da ni ves trud zastonj.
Letos nam je to uspelo. Ponosni smo, da smo toliko dosegli na letošnjih tekmovanjih, saj se le malokatero društvo lahko pohvali s tako dobrimi rezultati v tako kratkem času aktivnega dela. Na občinskem tekmovanju v Kamniku smo zaslužili pokal, na republiškem tekmovanju v Mariboru bronaste značke, na tekmovanju v Avstriji pa zopet len pokal.
Vsem upravnim organom podjetja se moramo zahvaliti, da so nam omogočili udeležbo na (nadaljevanje na 4. strani)
Ostali bomo zvesti člani društva
Delo sindikata
Kako povečati sedanje kapacitete počitniških hišic v Novi-gradu, to je bila tema kar dveh sej 10 sindikata v zadnjem času. Sedanje stanje je za 600 članski kolektiv postalo že nevzdržno in posledica tega so vedno ostrejše in bolj glasne kritike na račun vsega, kar je v ka-
dlagal delavskemu svetu podjetja, da se ustanovi poseben odbor, ki bo skrbel za organizacijo letovanj. Ta odbor naj bi zbiral prijave in če bo prijav več kot prostih mest poskušal po določenih kriterijih vskladiti vse
Tudi osnutek samoupravne-
Za uspehe na športnem in kulturnem področju so člani kolektiva prejeli priznanja
(nadaljevanje s 3. strani) vseh teh tekmovanjih in so nam dali vso moralno in materialno pomoč, kajti brez te pomoči, se teh tekmovanj sploh ne bi mogli udeležiti. Da smo pa hvaležni za vso pomoč, smo dokazali z rednimi in pogostimi vajami in s tem, da se z nobenega tekmovanja nismo vrnili praznih rok. Prinesli smo pokale, diplome in priznanja.
Želimo si, da nam podjetje tudi v bodoče izkazuje pomoč, kot nam jo je doslej.
V imenu gasilcev in gasilk iskrena hvala za vse.
Z gasilskim pozdravom
Na pomoč!
Balantič Vida
Odlike
dobrega
vodilnega
delavca
Ameriški poslovni psiholog R. J. Vitmar našteva sedem odlik:
SAMOKONTROLA:	Inteligen-
ten vodilni delavec kontrolira samega sebe v vsakem času. On ie dobro organiziral svojo delovno in zasebno življenje ter le redko kdaj pomeša prvega z drugim. Ima ustvarljive ambi-cije in teži k maksimalnim rezultatom z minimalno porabo časa. Ima zelo razvit čut za čas. Izkušnje go opominjajo, da dobre ideje pogosto propadejo, če se jih hoče realizirati v neprimernem času.
POŽRTVOVALNOST:	On se
zaveda, da je njegov lastni uspeh odvisen in tesno povezan z razvojem podjetja. Poskušam se bori z vsemi sl!aml’ prinaša k zboljšanju položaja
podjetja in ustvaritvi dohodka
Stalno razmišlja, ce so njego predlogi sprejeti, uživa ugled i zaupanje, katerega si je pndo bil s spoštovanjem m skromnost o V primeru, da je pristojni organ podjetja spremenil njegove predloge tako da 3* 3e
ck5„rzPa"m«'nae oztubij, Lsa
r J*SW% KS« "i-:
i
priznava novo sprejete predlo-
^VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST: Ce je njegov priljubljeni nrniekt ali ideja zavrnjena, mo-
rizmSi ” t™', ‘la uKto"
zaradi česa, Nc glede na top« mora vztra,no . j skati ustrezen način, da situacijo, ki mu m po volii obrne sebi v prid. bvoje stblišče brani inteligentno m premišljeno. Nima prav, ce trmasto brani in zagovarja neka^ zaradi tega, da ne bo s tem utrpel njegov ponos.
PRILAGODLJIVOST:	Prilaga-
ja se ljudem, podjetju m okolici ki ga obdaja. Sprejema m inia razumevanje za individualne razlike med ljudmi Pozna dobre in slabe strani ljudi in v skladu s tem organizira m razporeja njihovo delo. Obvlada umetnost prepričevanja »dama prav« s čemer ne sme užaliti drugih, da ne izgubi njihove naklonjenosti. Nenehno je v toku
dogodkov. V roki drži pogonsko ročico podjetja, s katero hitro reagira ob vsaki spremebi v poslovanju.
PRAKTIČNOST: Vodilni delavec se mora zavedati, da so v vsaki delovni organizaciji stvari, ki se lahko in katere se morajo spremeniti, kakor tudi take, ki se ne dajo menjati. Dovolj mu je da bistroumno loči razlike izmed teh dveh kategorij. On povezuje strategijo s taktiko.
OSEBNOST: Vodilni delavec — močna osebnost — se lahko priligaja strukturi in predpisom podjetja. On ne polemizira. Ima dovolj hrabrosti, da odkrito pove svoje mišljenje. Nove ideje o-cenjuje napram njihovi resnični vrednosti, brez ozira kako bi te vplivale na njega osebno. Z željo za nenehno iskanje novih dosežkov se giblje z občutkom, da ve kaj hoče in ve kaj dela. Te karakteristike pa ga odvajajo od mnogih drugih. Nekateri mu to zavidajo ali pa tako delovanje celo sovražijo. Toda on ve, da ga naj višje vodstvo podjetja kot takšno osebnost le spoštuje in mu priznava njegovo strokovno vrednost.
S svoje strani dr. Mortimer r,’ingberg, ameriški psiholog in dolgoletni poslovni svetnik daje naslednjo definicijo dobrega gospodarstvenika in vodilnega delavca: »Najboljši vodilni delavci imajo ogromno energije in iniciativnosti. Oni lahko istočasno opravljajo več različnih poslov, razumljivo da ne enako dobro — ali dejstvo je, da take ljudi nekaj nenehno poganja v akcijo. Zato je potrebno obrniti vso pozornost na take osebe.
LJUBEZEN NAPRAM DELU IN POŽRTVOVALNOST: Beseda je o čisti predanosti delu. N. pr. če se obrnete k takemu človeku z besedami:	»Morate
nujno odpotovati z avionom v to ali ono mesto in zaključiti določen posel. Tam morate biti že zvečer.« Lahko se navede za odklonitev potovanja kakšen močan razlog — bolna žena, o-trok v bolnici tod. toda v 99°/o primerov tak delavec sprejme nalogo, kar pomeni, da se ves posveča interesom in napredku podjetja.
ŽELJA ZA ZMAGO: Prvorazredni vodilni delavec ne more prenesti poraza. Njega zanima samo podjetje. On nenehno ocenjuje svoie sposobnosti v od--'-isu do konkurenčnega podie-tia in vstraja. da ob vsaki priliki doseže boljše rezultate, kot drugi.
POŠTENOST:	Koliko je is-
kren nanram samemu sebi? Ali se zaveda svojih lastnih pomanjkljivosti? Ali je iskren napram drugim? Ali je dosledno izvršil nalogo, kar je obljubljal, da bo storil? Ali so njegoYa hotenja realna, ali so zelo blizu tega, kar on v stvari želi doseči? Če reče: V redu! Svojega cilja nisem dosegel! Zelo velik uspeh! Sprejel sem »lekcijo«! To bom v bodoče boljše opravil! potem je tak delavec pošten napram samemu sebi in drugim.
SMISEL ZA REALNOST: Vodilni delavec čvrsto stoji na tleh in ne sanja samo o tem, kako bo postal nekega dne velika o-sebnost. Ce ima vedno pred seboj sliko o grobem planu in nikoli detajlov, ne bo dober. Po-
Kakšna bo naša tovarna čez nekaj let
Vse kaže, da bo v »Svilanitu« zopet treba pričeti z gradnjo in zgraditi novo konfekcijo, nove skladiščne prostore, novo barvarno meterskega blaga, potrebni so nam pa tudi prostori za trgovino, menzo, upravno poslopje itd.
Malo kdo ve, kakšna je bila tovarna na Pero vem pred 10 leti in tovariš Benko je narisal skico takratne tovarne po spominu, ki jo ob tej priliki objavljamo. To skico je vredno primerjati s fotografijo današnje tovarne, kajti ob tem se šele zavemo, koliko je bilo v 10 letih storjenega in kakšen napredek je bil dosežen. Če pomislimo ob tem, da je bilo vse to napravlje-
ko važno, kot za neko mesto urbanistični načrt.
Med posameznimi predlogi je bil izrečen tudi ta, da bi zemljišče sedanjega parka, ki je res okras naše tovarne, morali sčasoma porabiti za skladišče. Moje osebno mnenje je, da bi bil tak korak skrajno neodgovoren in da bi mejil na vandalizem. Civilizacija in njene zle posledice se zajedajo v naše vsakdanje življenje s tako silo, da komaj še ohranjamo okrog sebe vsaj še majhen košček tiste narave, ki sprošča naše živce pred tegobami poslovnega dneva. Zato nikakor ne bi smeli dopustiti, da se nas sredi dela oropa za tisti majhen košček urejene
Tekmovanje v vrečah na dan tovarniškega praznika 20. oktober 1962. V ozadju raste nova tkalnica.
no z lastnimi sredstvi, potem res lahko s ponosom zremo na zadnjih deset let.
Naši strokovnjaki danes že marljivo pripravljajo nove načrte in se ukvarjajo z vprašanjem, kakšna bo tovarna čez nekaj let. Točno vemo, da za gradnjo in širitev »Svilanita« nimamo na razpolago kaj prida prostora. Če bomo hoteli uresničiti vse naše načrte, bomo morali zelo dobro premisliti, kje bodo nosamezni objekti stali in kakšni bodo po svoji funkcionalnosti. Verjetno bo že kmalu v podjetju tekla široka razprava po vseh teh vprašanjih. Zdi se mi potrebno to še posebej povda-riti ker sem mnenja, da je to vprašanje za »Svilanit« vsaj ta-
narave, ki nam pomaga v mar-sičen ohranjati življenjski in delovni optimizem.
Mislim, da bi morali načrtovalci in kreatorji jutrišnjega Svilanita imeti tudi v tej smeri pred sabo ČLOVEKA, za katerega smo pri nas imeli do danes še vedno precej posluha, samoupravni organi pa bi morali predvsem izreči svojo besedo in nakazati smer bodočega načrtovanja, zunanjega izgleda Svilanita.
Prepričan sem, da za zaščito našega parka nisem edini in da te napisane besede le izražajo večine tistih, ki delajo v naši tovarni.
VB
sebno dober vodilni delavec razmišlja na kakšen način bo prišel do cilja, do katerega želi priti in sproti rešuje tudi majhne zadeve.
ZRELOST: Zaveda se, da njegova lastna bodočnost počiva na usodi drugih ljudi. On je v stanju dati odpoved delavcu, svojemu sodelavcu, ki ne dopri-naša k napredku gospodarske organizacije. On spoštuje razlike in mišljenja. Potrpežljiv je in ne sprejema prvih rešitev, ki se pojavljajo na planu. O ključnih rešitvah razmišlja in ko je situacija zrela odloča.
Človek, ki ne želi posvetiti pozornost nečemu drugemu vse do tedaj, dokler ne reši svoj e-dini majhen problem, je zaskrb-
ljujoč. Takšen strokovni delavec nikoli ne ve, da je sosednji prostor v plamenu vse dotlej, dokler ne zgori celo podjetje do temeljev.
Prevod iz revije: Mened.
Dopisujte v naše glasilo
»SVILANIT« ud začetka do danes
Zaposlovanje v tujini
ZA ENO OGRAJO
Leto 1966 pomeni dokončno koncentracijo obratov na enem prostoru. Svilarska tkalnica se je namreč preselila v celoti v na novo urejene prostore na Pe-rovem. Stavba v Mekinjah^ je bila prodana obrtno-montažne-mu podjetju »Zarja« iz Kamnika. Svilarska tkalnica je dobila 5 novih statev, tipa Zangs, tkalnica bombaža pa 3 komade statev firme Giane. Nabavo teh treh statev za frotir je omogočilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani.
V	kotlarni je bil montiran nov avtomatski parni kotel na mazutno kurjenje.
V	tkalnici svile je ostalo samo še 6 statev in sicer 5 novih in ena starejša, vse ostale pa so bile izločene iz proizvodnje.
Poslovno sodelovanje s »Frotirko« Delčevo je bilo na zahtevo »Frotirke« ukinjeno.
Podjetje je v tem letu navezalo dobre stike z italijansko firmo A. Bottinelli iz Coma, ki proizvaja kravatno blago. Na ta način se je v veliki meri poživila nrodaja kravat tako, da je Svilanit postal zopet vodilno pod-
* *
" , » .'r ';	,i%	J-.
1
;
Že pred desetimi leti so delavci med odmorom radi igrali odbojko
V	letu 1966 je bila ustanovljena v Motniku šivalnica kravat, ki pa je bila koncem leta zopet ukinjena. Od podjetja »Frotirka« Delčevo je bilo najetih 14 komadov statev za proizvodnjo frotirja. V tem letu je bila tudi ukinjena tiskarna, tiskarske mize pa so bile prodane podjetju »Okroglica« v Volčji dragi.
V	naslednjem letu je prišlo v prodaji do personalne spremembe. Dotedanji vodja prodaje Škerlec Jože je odšel iz podjetja, nasledil pa ga je Repič Marjan.
V	letu 1967 je bila preurejena barvarna, kjer so bili montirani novi barvni aparati in br-zosušilnik.
Leto poprej najete statve v »Frotirki«, Delčevo je zahtevala ta firma nazaj. Zato je bilo treba naročiti nove statve in sicer 22 komadov pri firmi Giani.
Prodaja se je morala boriti s prilično konkurenco, posebno nroblematična je postala prodaja kravat in kopičiti so se začele zaloge.
ZAČETEK AVTOMATIZACIJE
Leto 1968 je potekalo v znamenju avtomatizacije proizvodnje. Podjetje je vrnilo »Frotirki«, Delčevo 14 statev. Tekom leta je bilo nabavljenih 36 komadov avtomatskih statev z uni-filom, kar je v veliki meri pripomoglo k avtomatizaciji proizvodnje v tkalnici frotirja.
Dograditev barvarne je prišla v končno fazo, v barvarni je b(il montiran prejšnje leto nabavljen barvni aparat s kapaciteto 250 kg. Da bi se barvarni zagotovile zadostne količine vode je bil zgrajen nov vodnjak.
jetje v proizvodnji kravat v državi.
Nastopila je tudi nujna potreba po zgraditvi novega proizvodnega objekta, v katerem naj bi se združila celotna priprava za proizvodnjo frotirja, šivalnica pa naj bi dobila dodatne prostore. Prav tako je nastala potreba po razširitvi skla-;ča gotovih izdelkov. Istočas no so se začele priprave za re-konstrucijo starega dela barvarne, ki je obratovala od leta 1962.
Promet je v tem letu narasel za 25,% organizacijsko pa se je prodaja okrepila še za 1 potnika na področju Bosne in Črne gore. Izvoz je narasel skoraj na pol milijona dolarjev.
S tem bi bil del kronike podjetja končan, kajti v letu 1968 je podjetje praznovalo 20 letnico svojega obstoja.
(Odhodi delovne sile s podatki v prvi polovici letošnjega leta po informacijah Komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev v Ljubljani.
Neenakomerna ekonomska razvitost posameznih področij in držav, predstavlja enega izmed osnovnih vzrokov prelivanja delovne sile v razvitejša področja, saj le-ta lahko nudijo delavcem boljše ekonomske in socialne pogoje. Vsa ta dogajanja smo lahko opazovali tudi pri nas, pa čeprav le v okviru državnih meja. Po sprejetju zakonskih predpisov, so se migracijske težnje in tokovi razširili daleč izven domačih meja. Tako smo dobili za nas nov pojem — zaposlovanje v tujino. Prav to pa je v zadnjih letih dobilo takšen obseg, da smo začeli trezneje razmišljati o njegovih posledicah, za domače gospodarstvo, čeprav vemo, da je zaposlovanje v tujini po svoji kvaliteti in kvantiteti odraz gospodarske situacije v državi iz katere migrira delovna sila.
Zavodi za zaposlovanje, njihova osnovna naloga je zadovoljitev potreb po ustrezni delovni sili za domače tržišče, so tako dobili dodatno nalogo — reševa-nie posameznih želja po zanosli-tvi v tujini. Zaradi te dolžnosti je tudi ljubljanski zavod organiziral v okviru službe zaposlovanja nosebno službo, ki dela izključno na zaposlovanju naših delavcev v tujini. Kljub posebni službi pa se je zavod dobro zavedal prvenstvene naloge zadovoljevanja domačega tržišča. Prav zaradi tega je bila služba za zaposlovanje v tujini v stalni novezavi s službo za zadovoljevanje potreb no delovni sili na domačem tržišču. Kandidate za začasno zaooslitev v tujini namreč ni izbirala samostojno, tem-več jih je nrevzemala od nje šele potem, ko so kandidati vztrajen odklanjali zanoslitev nri tu-t-aišniih delovnih organizacijah. Kvantitativno in kvalitativno na ie vprašanje odhodov na začasno zaposlitev v tujini regulirala s sprejemanjem ali odklanjanjem potreb po delovni sili s strani tujih delodajalcev. Dve leti so vsestransko, organizirano ovirali odhode delovne sile v tujino in dajali prednost povpraševanju po delovni sili na domačem tržišču in delali skladno
Jedro iz katerega se je razvila tovarna.
z interesi domačega gospodarstva.
V ZR Nemčiji se zaposli skoraj 90 %> ljudi, iz ljubljanskega območja, ki žele zaposlitev v tujini. Komunalni zavod za zaposlovanje je zaradi vse večjega obsega imenskega zaposlovanja na sestanku predstavnikov vseh zavodov za zaposlovanje v Bovcu sprejel med drugim tudi sklep, da se imensko lahko zaposli le tisti kandidat, ki je ob prijavi izpolnjeval enega od naslednjih pogojev:
A)	da je imel člana ožje družine že zaposlenega v ZRN,
B)	da je bil prijavljen pri zavodu kot brezposlen in
C)	ki je v roku 14 dni prinesel soglasje delovne organizacije, da mu omogoči zaposlitev v tujino.
Tako so pritisk za zaposlovanje v tujino vsaj delno omilili.
ZAHVALA!
Ob smrti moje mame OSOLNIK Ane se zahvaljujem članom splošno organizacijsko-ka-drovske DE, proizvodno-tehnic-ne DE in gospodarsko-finančne DE za venec in izraženo sožalje. Še enkrat iskrena hvala!
Angelca URH
ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavcem DE 20 za darovani venec in izraženo sožalje.
Taje Peter
Važno
obvestilo
Svet DE tkalnica frotirja večkrat razpravlja o kadrovskih problemih za delovno mesto tkalke. Na zadnji seji je bil dan predlog naj se poskuša pridobiti lenske, ki imajo morda veselje do tkalskega poklica. Delo v tkalnici je sicer lepo, vendar zahtevno. Delavka mora biti visoka vsaj 165 cm, biti mora zdrava, imeti mora čut odgovornosti do stroja, imeti primerno koncentracijo, ko je potrebno odkriti razne pretrge osnove in odstranjevati napake na tkanini. Kot je rečeno, pogoji dela so dokaj zahtevni, vendar je zato tkalka tudi primerno stimulirana s tem, da je tkalka ocenjena s 510 — 560 točkami, na leto ima dva dni več letnega dopusta in ker dela v 3 izmene ima 35 °/o pribitek na osebni dohodek v tednu nočne izmene. Poleg tega pa ima tudi plačan prevoz na delo ob minimalnem prispevku za prevozne stroške. Svet delovne enote tkalnica frotirja oz. odbor za kadrovsko-socialne zadeve podjetja poziva vse delavke, ki delajo v drugih enotah, in ki imajo veselje do tkalskega poklica, da naj se javijo v kadrov sko-socialnem oddelku podjetja kot rezerva za primer, če se izprazni delovno mesto tkalke, katerega bi v takem primeru lahko zasedla.

Kadrovske vesti
GIGANT RENAULT, PROIZVAJALEC DE GAULOVIH SANK.
Renault je naj večje francosko podjetje. Po svoji organizaciji, vodenju podjetja in organizacije prodaje spada med najnaprednejše firme v Evropi. Prvi avtomobil je izdelal Louis Renault pred 71 leti, v majhni delavnici predmestja Pariza. Tovarna se je naglo razvijala in v dneh prve svetovne vojne proizvaja dnevno 250 avtomobilov z 40.000 zaposlenimi delavci. Leta 1945 je bilo podjetje 80%> u-ničeno. Vlada je s svojim dekretom nacionalizirala podjetje in tako se je za firmo pričelo novo poglavje zgodovine.
Na podlagi pogodbe o združitvi sta se združili firmi Renault in Peogeot tako, da obe podjetji zaposlujeta 140.000 delavcev. Letni produkt oz. promet znaša 14 milijard frankov. Renault ni samo proizvajalec avtomobilov kot so R 4, R 6 itd. Njen znak nosijo še proizvodi jekla, pločevine, kroglični ležaji, traktorji orodni stroji in drugi. V letu 1967 je tovarna posla-Ta na trg 800.000 avtomobilov.
Podjetje je državno in ga vodi generalni direktor, ki ga imenuje vlada. Pri vodenju podjetja mu pomaga 15 članski u-pravni odbor. Statut podjetja, daje direktorju široka pooblastila in večjo pristojnost pri delu kot jo ima zasebni industri-jalec. V primeru spora med direktorjem in upravnim odborom dokončno odloča vlada. Od leta 1945 se je zamenjal samo en direktor in to zaradi premi-nulosti predhodnika. Samo v Franciji je na razpolago kupcem 37 podružnic, 370 koncesionarjev in 4.500 trgovskih zastopnikov. To pa pomeni eden center na vsakih 20 km. Tovarna omogoča svojim delavcem plačilo državnih praznikov, 4 tedne letnega dopusta in 50 °/o plače v primeru brezposelnosti brez krivde delavca. Od leta 1945 so zgradili 15.000 stanovanj, samopostrežne restavracije, otroške vrtce in počitniške domove.
NOVE TABELE PROTI U-TRUJENOSTI
V podjetjih, trgovinah in u-radih se pogosto pojavlja pri ljudeh znatno upadanje delovne sposobnosti. To se zlasti opazi po polurnem oz. poldnevnem počitku. Pričeli so izdelovati nove tablete za spodbujanje delovne storilnosti. Tablete so pre-izskusili v ZR Nemčiji in ugotovili, da so po zaužitju tablet ponovno mobilizirajo znatne rezervne moči. Novo sredstvo _ se sestoji iz kombinacij vitamina A, E in D ter še iz nekaterih dodatkov. Ta preparat nima nič skupnega z navedenim sredstvom za pojačanje aktivnosti, kateri po kratko trajnem delovanju povzroča še večjo oslabelost. Ako se preparat vzame po kosilu, večerji ali zajtrku se doseže dolgoročno delovanje tako pri mladih kot pri starejših o-sebah. Neki zdravnik, ki raziskuje učinek tega preparata je dejal, da to sredstvo ne samo da krepi vzdržljivost telesnih in umskih sposobnosti do globoke starosti, ampak obuja nove moči pri mladih ljudeh.
Prihaja doba »Tabletomani-je« in morda ne bo dolgo, ko bomo za dnevni obrok hrane zavžili samo tableto, človek pa se bo zopet znebil enega dela kuhanja.
TOVARNIŠKI DEGUSTATOR
Državljan Vel. Britanije Don Harrison je proslavljal desetletnico svojega dela na istem delovnem mestu. Poleg ostalega je njegovo delo zelo originalno —■ tovarniški degustator, ki proizvaja hrano za pse in mačke.
Na vprašnje novinarjev, kako mu gre v tek takšna hrana, je zaupno povedal, da je hrana za mačke mnogo boljša kot za pse. Ni pa vedel pojasniti, če je to morda zaradi tega, ker imajo lastniki tovarn rajši mačke in za njih pripravljajo boljšo hrano ter če je njihov okus bolj podoben okusu mačk kot psov. Tako človeštvo ni uspelo zvedeti eno od važnih tovarniških skrivnosti!
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO!
ZA NJIMI SO METALI MINOMETE.
Občinska mladinska konferenca ZMS Kamnik izdaja ciklostirani časopis »Naša prizadevanja«. V štev. 4/71 je napisan članek »Napad na Ganšek spomladi marca 1944«. V zadnjem stavku tega članka je napisano: »Našo četo (bilo je samo 5 borcev) pa so Nemci preganjali do Tunjic. Ko smo prečkali travnik, so še vedno metali za nami »minomete«. Minomete niso metali, ker bi na ta način partizani res zlahka prišli do učinkovitega orožja. V najslabšem primeru so za njimi metali mine.
^uklLantl
Jubilanti — 10 let			
L	Alpner Ana	DE	13
2.	Benda Franc	DE	13
3.	Bele Štefka	DE	10
4.	Erjavšek Štefka	DE	10
5.	Glazar Jožica	DE	13
6.	Hribovšek Anton	DE	13
7.	Hribovšek Milica	DE	13
8.	Hančič Niko	DE	11
9.	Juhant Ana	DE	14
10.	Kidrič Ferdinarfd	DE	15
11.	Kobetič Marija	DE	31
12.	Kregar Marija	DE	11
13.	Koželj Pavla	DE	13
14.	Kolenc Slavko	DE	13
15.	Lanišek Jožica	DE	13
16.	Marci jan Stane	DE	30
17.	Novak Jakob	DE	13
18.	Plevel Majda	DE	10
19.	Prelec Vera	DE	13
20.	Robida Karl	DE	14
21.	Robežnik Nada	DE	12
22.	Slapar Niko	DE	10
23.	Starovasnik Tilka	DE	10
24.	Tonin Angela	DE	10
25.	Urankar Marija	DE	13
26.	Vrankar Jože	DE	30
27.	Žavbi Pavel	DE	13
Jubilanti — 20 let L Avbelj Kristina	DE	13
2.	Cof Minka	DE	30
3.	Golob Tončka	DE	10
4.	Koželj Marija	DE	10
5.	Kuhar Draga	DE	10
6.	Rozmanič Angela	DE	11
7.	Tomšič Milena	DE	30
SODOBNI PREGOVORI
—	Brez dela tudi samoupravljanje ne pomaga.
—	Ti očeta do praga, tvoj sin tebe niti do doma onemoglih
—	Kdor ne dela naj vsaj je.
—	Če kruh pade ti na tla, odrini in pozabi ga.
KADROVSKA
Sprejeti na delo:
Vrankar Marija v	DE	10
Trdin Martina v	DE	10
Pirš Ivanka v	DE	10
Šubic Andrejka v	DE	10
Šorn Drago v	DE	13
Kadunc Mirko v	DE	13
Mežnaršič Zofija v	DE	13
Mali Antonija v	DE	13
Maček Andrej v	DE	13
Horvat Ida v	DE	13
Smolnikar Zdravka v DE	14
Uršič Olga v	DE	14
Završnik Sonja v	DE	14
Močnik Janez v	DE	15
Husič Ivo v	DE	20
Brleč Pavla v	DE	30
Odšli iz podjetja:
Baloh Marija iz DE 11 — zaradi smrti,
Gomiršek Ludvik iz DE 13 — lastna odpoved;
Bezovšek Andrej iz DE 13 — samovoljno;
Kralj Vojko iz DE 13 — samovoljno;
Desnica Cvetka iz DE 14 — sporazumno;
Močnik Janez iz DE 15 — med poizkusno dobo;
Vrhovnik Jože iz DE 30 — samovolj no;
Anželj Agneza iz DE 30 — lastna odpoved
POROKE:
Orel Milena por. SUŠNIK Letnar Marijana por. KREGAR Kregar Milan Jeglič Anton
Moličnik Jožica por. JEGLIČ
Arbajter Maks
Šurk Tončka por. PERČIČ
Na novi življenjski poti jim želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
ROJSTVA:
Rojc Vida — hčerko Spruk Jožica — hčerko Lesjak Marija — sina Potočnik Rozika — hčerko Lebar Anica — sina Zupanc Marija — hčerko Brleč Cecilija — sina 1 ičakar Tinka — sina Korošec Fani — hčerko Perme Ljudmila — sina Kerč Jožica — hčerko Galjot Ida — sina Praprotnik Marija — hčerko Podjed Anica — sina
Nesreče pri delu:
Lužar Janez iz DE 15 — obratna nezgoda
Vodlan Marjeta iz DE 13 — na poti v službo
Malpi Milan iz DE 13 — obratna nezgoda
Smolnikar Mihaela iz DE 14 — obratna nezgoda Jeglič Jožefa iz DE 13 — obratna nezgoda
Špende Jožica iz DE 13 — obratna nezgoda
Hribar Marija iz DE 10 — na poti v službo
Rebernik Anica iz DE 15 — o-bratna nezgoda
Balantič Vida iz DE 13 — obrat-na nezgoda____________________
Franci! Franci! Vedno si slabe volje in godrnjaš kadar gremo na izlet v naravo.
»Kamniški tekstilec« Glasilo delovne skupnosti tovarne »SVILANIT« Kamnik Odgovorni urednik Konda Alojz Naklada 700 izvodov Tiska: »Papirkonfekcija« obrat tiskarna Krško