LETO XLVIII, ŠT. 12  PTUJ, 23. marec 1995
CENA 80 tolarjev
VIDEM / SODOBNA TELOVADNICA ŠE VEDNO NEUPORABNA
Kdo bo plaial
S milijonov
10 tretjo
polaganje
parketa?
Dolga leta so si Videmčani prizadevali za novo šolo in
jo v lanskem letu končno dobili. Veliko, svetlo, po-
nos kraju in vsem, ki so sodelovali pri odločitvi zan-
jo in gradnji. Vendar učenci še sedaj - natanko leto dni
po vselitvi (vselili so se na prvi pomladni dan leta '94) -
ne morejo telovaditi v telovadnici. Ta je namreč za
učence, ki so se telovadnice močno veselili, nevarna, saj
se dviguje zgornja plast parketa in lahko učence ob pad-
cih poškoduje.
• Siran 3
ORMOŽ / PRED PRIČETKOM SETVE SLADKORNE PESE
Jwol|kok©-
Tik pred letošnjo setvijo sladkorne pese je dr. Terezi-
ja Štefančič, ki v ormoški tovarni sladkorja skrbi za
surovinski sektor, o pripravah na setev povedala:
"Obilne padavine bodo ovi-
rale naše delo, saj je vsaka
mišja luknja polna vode.
Upam, da bo svoje naredil
pomladni veter. Poleg tega je
zemlja zbita, namesto da bi
bila rahla in spočita. Na to
morajo biti pridelovalci, še
posebej tam, kjer so težje
zemlje, še posebej pozorni.
Vsak pridelovalec sladkorne
pese mora temeljito paziti, da
ne bo začel obdelave v premo-
krem ali pa bi jo obdelal samo
s predsetveniki, nato pa sejal.
Kljub temu pa bomo pričeli
sejati • najprej na peščenih
zemljah, drugod kasneje."
Kakovostnega semena imajo
v ormoški tovarni dovolj in so
ga že razdelili pridelovalcem,
Opravili pa so že tudi teste sejal-
nic. N^^lfgp^,^ da bodo slad-
korno peso posejali na 6000
hektarjih na območju Podravja,
Pomurja, Celjske kotline in
Krškega polja.
Cena naj bi bila 7,15 tolarjev
za kilogram. K njej naj bi se
prištela rast drobnoprodajnih
cen in inflacija, kot je bilo lani,
tako da naj bi bila končna cena
okoli 7,5 tolarjev za kilogram. V
Evropski skupnosti niso cene
nič višje, drugo pa je, kaj posa-
mezne države ob tem še dajo
pridelovalcem.
Vida Topolovec
Ptujska prometna znamenitost
Vsako mesto se pač z nečim ponaša. Ptuj s starostjo in polnostjo zgodovinskih ostankov, novejša znamenitost zadnjih nekaj let
pa je podvoz na Zagrebški cesti, ki ga ob malo večjem številu dežnih kapelj zalije precej globoka voda. Cestarji seveda ne mo-
rejo nič in pridno postavljajo opozorilne table. Tisti, ki so načrtovali lansko sanacijo podvoza, in oni, ki so jo izvajali, pa bi
zagato lahko rešili, če bi znali, hoteli ali imeli denar. Mnogi Ptujčani ob tej izJcušnji že trepetajo za usodo bodočega ptujskega pod-
vozja sredi mesta. 1 (Foto: J. Bračič)
LENART/ZAMUDE PRI PLAČEVANJU DODATKOV ZA MLEKO
Krivo je luiieti|"
sko ministrstvo
Nekaterim kmetom v lenarški občini, ki oddajajo kravje mleko, je v prešnjem tednu prekipelo. Kot je povedal
njihov predstavnik Jože Škrlec, so nezadovoljni zaradi neizplačanih premij za december, januar in februar.
Denar za višinski doda-
tek za prirejo mleka na-
menja državno mi-
nistrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano. Zakaj
prihaja do takšnih zakasni-
tev, nam na omenjenem mi-
nistrstvu niso pojasnili.
Glavni argument je po-
manjkanje denarja za redno
odplačevanje v državni bla-
gajni.
Ker v Kmetijski zadrugi v Len-
artu niso dobili denarja za iz-
plačilo premij, so na občnem zbo-
ru zadruge sprejeli sklep, da koo-
perantom izplačajo pripadajoči
denar za zamudne premije v obli-
ki dobropisov za nakup reproduk-
cijskega materiala v kmetijstvu -
seveda tistim, ki niso pripravljeni
čakati na gotovino, pojasnuje di-
rektor Kmetijske zadruge Lenart
Franc Mencigar.
Jože Škrlec pravi, da je nedo-
pustno, da je s takim načinom za-
druga kmete opeharila, saj je za
mnoge lenarške kmete denar, ki
ga dobijo od prodanega mleka.
edini mesečni gotovinski priho-
dek, gotovino pa potrebujejo, saj
morajo poravnati položnice za
elektriko, telefon in pokriti druge
življenjske stroške. Dodaja, da
tudi v drugih občinah ministrstvo
ni namenilo denarja, pa kmetom
pri mesečnem obračunu mleka
redno plačujejo višinski dodatek.
Drago Zupanič, tehnični vodja
ptujske mlekarske zadruge, je po-
vedal, da zaenkrat redno iz-
plačujejo tudi premijo kljub za-
mudi kmetijskega ministrstva z
izplačilom.
V lenarški kmetijski zadrugi
dnevno oddaja mleko okrog 1200
kmetovalcev in država jim je zanj
dolgovala skoraj osem milijonov
tolarjev, še vedno pa iz državnega
proračuna za letos niso dobili pre-
mij za odkup mesa. Direktor le-
narške zadruge pravi, da nimajo
toliko denarja, da bi lahko kme-
tom izplačali pripadajoči denar za
premijo, preden ga dobijo od
države.
Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano nas je pisno
obvestilo, da so 13. marca HKS
Lenart izplačali premije za de-
cember in januar.
Neupravičene pa so obtožbe, da
HKS Lenart kmetom noče iz-
plačati pripadajočih višinskih do-
datkov; hoteli so le pomagati tis-
tim, ki so potrebovali reproduk-
cijski material za spomladansko
setev, pojasnjuje Franc Mencigar.
M.Slodnjak
2. SNL / DRAVA - SOLINAR PIRAN 2;1 (1 ;1)
WMva odliina feknrn
VTREH KOLIH PETTOČK
v drugi državni nogometni ligi so v nedeljo popoldan odigrali
tekme 18. kroga. Drava se je v Ptuju pomerila s kakovostno ekipo
Solinarja Pirana in pred 600 gledalci zasluženo zmagala. Domači
so povedli v 7. minuti z zadetkom Milana Emeršiča, gostje so v 19.
minuti izenačili, domačinom pa je zmago prinesel Tomaž
Emeršič z lepim zadetkom po podaji brata Milana v 6L minuti.
Drava je tako v treh spomladanskih krogih osvojila pet točk in se
približuje cilju - obstanku v drugi ligi.
Tekma jc bila kakovostna, saj sta moštvi prikazali veliko nogo-
metnega znanja in potrdili dobro telesno pripravljenost. Domačini
so do zmage prišli težje od pričakovanj, čeprav pa bi glede na pri-
ložnosti lahko bil rezultat tudi višji. Gostje so se namreč zelo dobro
branili, puščali zelo malo praznega prostora za akcije domačih, v na-
sprotnih napadih pa obrambo domačih prisiljevali k polni zavzetos-
ti. Skratka dobra tekma in lepa napoved za prihodnja srečanja.
V nedeljo se bo Drava, ki je enajsta in ima 17 točk, v Slovenskih
Konjicah pomerila z Dravinjo, ki je z 18 točkami šesta.
•» 1. kotar
2 - DOMA IN PO SVETU
23. MAREC 1995- TEDNIK
PTUJ / NEZADOVOLJNI DELAVCI SAVE
iijiijiii   ^^jiiiiii^ ^^iiilllll^ IS^^^^s^ mi
nn malico?
Že več kot leto dni je, odkar je vodstvo podjetja Agis
- Zavore, d.o.o., vodstvu Sava Tech - PC Gumama
Ptuj poslalo obvestilo in zahtevo, da je v kar naj-
krajšem možnem času potrebno urediti medsebojna
služnostna razmerja, ki naj bi prenehala z začetkom
procesa uresničevanja privatizacije v Agisu, na
čigar ozemlju se lokalizirajo in ograjujejo posamez-
na nova podjetja. V okviru tega je bil poseben pou-
darek na fizičnem zaprtju ceste na Agisovem
zemljišču, z uporabo katere je delavcem Save omo-
gočeno hoditi na malico v okrepčevalnico Gastro.
Medsebojna razmerja naj bi takrat podjetji rešili in
uredili v treh mesecih.
Septembra lani je podjeje
Agis - Zavore ponovno obvest-
ilo Savo o začasnem zaprtju
ceste, kar je pomenilo, da bo
dostop delavcev Save do
okrepčevalnice Gastro one-
mogočen, s tem pa je nastala
možnost, da ostanejo brez ma-
lic in kosila.
O tem je vodstvo Save konec
oktobra obvestilo Gastro ter
njenega lastnika Marjana Sko-
ka s prošnjo, da pisno posreduje
svoje videnje problema ter poda
možno začasno oziroma trajno
rešitev glede dostopa delavcev
Save do gostinskega obrata Ga-
stro. Glede na to, da z njim ni
bila sklenjena pogodba o pripra-
vi in strežbi malic in kosil za de-
lavce Save, so ga hkrati prosili
za ponudbo oz. osnutek pogod-
be, s katero bi v nadaljevanju
uredili medsebojno poslovanje.
Gospod Skok, ki je z nakupom
objekta nekdanjega obrata
družbene prehrane zaposlil tudi
16 Agisovih delavcev, je tri me-
sece za tem Sekretariatu za ure-
janje prostora in varstvo okolja
ptujske mestne uprave poslal
prošnjo za odobritev izgradnje
pešpoti oz. montažnega
pločnika, ki bi potekal tik ob zu-
nanji meji Agisove ograje. Z nje-
govo izgradnjo, ki naj bi jo fi-
nanciral Gastro, izvedlo pa
Zaprta cesta medAgisom in Savo
Cestno podjetje Ptuj, do danes
še ni nič. Razen tega se je, da pri-
dobi mnenja glede zaprtja
omenjene ceste, obrnil še na
Sklad za razvoj R Slovenije, na
župana mestne občine Ptuj ter
na vodstvo Agisa, od katerih pa,
kot sam pravi, ustreznih poja-
snil ni dobil. Vsekakor pa je v
njegovem interesu, da svojih
strank ne izgubi.
Kronologijo ključnih dogod-
kov nekako zaključuje odgovor
direktorja Agisa Antona Cokla
direktorici Sava Tech - PC Gu-
mama Saši Štros, da prehod od
Save po cesti čez Agisovo
zemljišče do Gastroja od 1. mar-
ca ne bo več mogoč; in to se je
tudi zgodilo.
In delavci Save? Po besedah
sindikalne zaupnice po-
družničnega sindikata Save
Kranj Marinke Vinko so zaradi
vse predolge negotovosti in
neučinkovitosti vodilnih in sa-
mega Gastroja pri iskanju
rešitve nastalega problema vse
bolj nezadovoljni, kar jih je de-
cembra lani že vodilo k zbiranju
podpisov k bojkotu malic in ko-
sil, razen tega pa je zadnje čase
vse več groženj s štrajkom. Ra-
zumljivo, saj so prikrajšani za
nekaj, kar jim pripada po zako-
nu. Od 1. marca se, bolj ali manj,
pač prehranjujejo vsak po svoje:
nekaj jih malico nosi s sabo,
drugi se prehranjujejo v
prehrambenem obratu so-
sednjega Certusa, čeprav, kot
pravijo, s tamkajšnjo hrano niso
pretirano zadovoljni, so pa tudi
taki, ki se podajo na "krožno"
pot ob Agisovi ograji vse do
okrepčevalnice Gastro - če prej
ne, pa šele na poti domov.
Kakorkoli že, težave odgovor-
ni še razrešujejo, praktične
rešitve ni, nezadovoljstvo delav-
cev, ki si želijo le čimprejšnjih
odgovorov, je iz dneva v dan
večje in vprašanje je, kakšen bo
I epilog te zgodbe. Očitno pa je,
da je bilo glede možnih posledic
dovolj časa za premislek in do-
govor tako z ene kot z druge
strani.
Besedilo in posnetek: D. Sterle
TEDNIK /e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RAD/O-TEDHIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani. Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
v 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250
Ptuj. p.p.95:-a (062) 771-261, 779-371,
771-226; faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tu/ino
8.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št 23158-92 z dne 12. 2.
1992 se šteie Tednik za izdelek informa-
tivnega značaia iz 13. točke tarifne številke
3. za katerega se plačuje davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
PTUJ / MERCATOR MIP ODPRL TRGOVINO Z MURINIMI OBLAČILI
SVef ovn« ntcictci
poslel tudi Y Ptufit
V nekdanji prvi samopostrežni prodajalni Nama v Ptuju so v manj kot mesecu
dni uredili sodobno prodajalno s ponudbo svetovne mode najbolj znane slo-
venske tekstilne tovarne Mura.
.Moči in znanje so združili
Mercator in Murina družba
European Fashion Design ter
projektna organizacija Esen-
ca s projektantom doc. dr.
Vladimirjem Pezdircem.
Nova prodajalna ponuja iz-
delke uveljavljenih blagovnih
znamk Leona in Carniolus, ki
jih Mura izdeluje za domači
trg, ter izvoznih blagovnih
znamk Cavelli, Ferrini in
Mura design. Mercator Mip
je z novo prodajalno znova
korak bliže kupcem, ki jih želi
v vsakem trenutku zadovolji-
ti. Slogan Z znanjem in prijaz-
nostjo zadovoljimo kupca pos-
taja resničnost.
Na otvoritvi prejšnjo soboto
se je zbralo veliko Ptujčanov,
ki so s tem izrekli priznanje
Mercatorju Mipu, ker jim je
približal Murino modo, ki je
tudi svetovna. Svoje izdelke
izvaža v dvajset držav sveta,
med njimi v Nemčijo, ZDA,
Italijo, Švico, Francijo in
dežele Beneluxa. Letno izdela
3,8 milijonov oblačil in dodat-
kov. Novo pridobitev je pred-
Na Mestnem trgu je nova trgovina s ponudbo svetovne mode.
Foto: Oivfi
stavil generalni direktor Mipa
Stanislav Brodnjak ter pova-
bil Ptujčane in druge k nakupu
v tem delu starega Ptuja, kjer
Mercator Mip zaokrožuje
vrhunsko ponudbo kozmetike,
ur in zlatnine z oblačili.
Nova trgovina je računal-
niško povezana z vsemi deveti-
mi franšiznimi trgovinami
Mure European Fashion De-
sign v Sloveniji. Če se bo zgodi-
lo, da katerega modela v zažele-
ni številki ne bo v ptujski pro-
dajalni, bo zagotovo v kateri
drugi.
Mestno jedro je z novo pro-
dajalno zagotovo pridobilo,
kupci pa si predvsem želimo,
da bi bila izbira vedno velika in
da bi v Ptuju lahko kupili vse,
kar Mura izdeluje.
•o^MG
PTUJ / V ŽELEZNIŠKEM KOLEKTIVU BIDI IZDELOVALI PRIKOLICE ZA MOTORNI VLAK
Z reorgontizctciio do
ve€ie cenf ratizcuiie
V ptujskem železniškem kolektivu, ki se je po reorganizaciji vzdrževalne dejav-
nosti voznih sredstev v okviru sistema Slovenskih železnic oziroma Centralnih
delavnic Ljubljana preimenoval v Proizvodnjo Ptuj in je sestavni del proizvodne-
ga centra Maribor, že nekaj časa poteka prekvalifikacija petnajstih delavcev.
S pomočjo lesarske šole iz
Škofje Loke se usposabljajo za
poklic mizarja in tapetnika.
Lani je podjetje spremenilo
proizvodni program - prešli so
na vzdrževanje potniških voz.
Sprememba dejavnosti je
zahtevala velika tehnološka
vlaganja, spremembo organi-
zacije dela, večjo kakovost in
prekvalifikacijo kadrov. Letos
čaka ta 233-članski ptujski
železniški kolektiv nov izziv:
že v kratkem bodo pričeli izde-
lovati prikolice za motorni
vlak.
Šef Proizvodnje Ptuj Janez
Čuček je povedal, da je cilj reor-
ganizacije večja preglednost nad
stroški vzdrževanja, ki so sicer
še vedno veliki, v sami strukturi
vseh stroškov sistema Sloven-
skih železnic pa udeleženi le z
enajstimi do dvanajstimi od-
stotki. Reorganizacija je v bist-
vu tudi centralizacija, ki ima že
posledice: strokovni kadri pod-
jetje zapuščajo, ker so jim z reor-
ganizacijo zmanjšali plače.
Lani so v tem ptujskem želez-
niškem kolektivu število zapos-
lenih zmanjšali za 24. Gre za
tehnološke presežke z odpravni-
nami, ki so bili opredeljeni spo-
razumno. Letos števila zaposle-
nih ne bodo zmanjšali, ne bodo
pa tudi zaposlovali na novo. V
okviru celega sistema oziroma
proizvodnega centra Maribor so
se dogovorili, da bodo po potre-
bi kader izmenjevali.
Spremembna proizvodnega
programa v prejšnjem letu je
zahtevala precejšnja tehnološka
vlaganja, spremembo v organi-
zaciji dela in novo kvaliteto dela
ter prekvalifikacijo določenega
števila delavcev; to so pričeli
novembra. Petnajst kvalificira-
nih delavcev - ključavničarejv
in orodjarjev - se usposablja za
poklic mizarja in tapetnika.
Šolanje poteka v glavnem v po-
poldanskem času v prostorih
podjetja s pomočjo srednje le-
sarske šole iz Škofje Loke. Pro-
fesorja iz Škofje Loke in Ptuja
sta z udeleženci usposabljanja
zadovoljna.
Lani so v primerjavi z letom
1993 poslovali boljše. Minimal-
na izguba je posledica spremem-
be proizvodnega programa ozi-
roma večjih vlaganj in razlike v
ceni delovne ure, ki je bila v
povprečju za 12,5 odstotka nižja
kot v drugih delih podjetja. Ta
je bila določena s pogodbo s
strani Slovenskih železnic. Po
spremembi proizvodnega pro-
grama jim sistem ni priznal
nove cene ure, z deli za druge
naročnike pa več desetmilijon-
skega izpada niso mogli nado-
mestiti. V letu 1994 so ptujski
železničarji 16 odstotkov dela
opravili za zunanje naročnike.
Vodja Janez Čuček je povedal,
da njihov letošnji osrednji cilj
tehnološka izpopolnitev v pot-
niškem programu. Njihov moto
je kvaliteta. Naročniki so z nji-
hovim delom zelo zadovoljni,
reklamacij skorajda ne poznajo.
Ptujski železničarji so znani
tudi po restavraciji vagonov slo-
venskega muzejskega vlaka.
Trenutno imajo v svoji delavni-
ci štiri vagone, pri katerih bodo
opravili investicijsko
vzdrževanje. V kratkem bodo
pričeli delati tudi prikolice mo-
tornega vlaka Fiat 814.
•>MG
Ptujski železničarji se usposabljajo.
Foto: Kosi
BOSNA IN HERCEGOVINA:
Ostrostrelski napadi bosanskih
Srbov ter obstreljevanje Sarajeva
se nadaljujejo. Sarajevsko letališče
je povsem zaprto, ker sta bili v so-
boto zadeti dve Unproforjevi leta-
li. Obstreljevane so nekatere
oskrbovalne poti v okolici glavne-
ga mesta. Boji se nadaljujejo tudi
na drugih bosanskih in hercegov-
skih frontah. Bosanski predsed-
nik Izetbegovič je po obisku v
Nemčiji izjavil, da je bilo v pogo-
vorih doseženo visoko soglasje o
balkanski in bosanski krizi in da
Nemčija močno podpira BiH in ji
ne bo žal truda in sredstev, da bi
pomagala pri uresničenju federa-
cije. Srbi pa še naprej zavračajo
načrt skupine za stike.
RUSIJA / ČEČENIJA: V Čečeni-
ji je v petek strmoglavil ruski
vojaški helikopter, v nesreči pa so
umrli vsi trije člani posadke. V ru-
ski ofenzivi na Čečenijo je doslej
umrlo okrog 1.200 ruskih voja-
kov.
FRANCIJA: Na srečanju zunanj-
ih ministrov Evropske unije v
Carcassonnu je bila poleg pogovo-
rov glede mandata mirovnih sil na
Hrvaškem ter sklica trojne konfe-
rence, na kateri bi predsedniki
Tudman, Miloševič in Izetbego-
vič privolili v medsebojno priz-
nanje držav, ki jim predsedujejo,
osrednja tema predlog EU za skle-
nitev sporazuma med zvezo Nato
in Rusijo, ki bi vseboval tudi
obljubo o nenapadanju. Rusije kot
jedrske velesile ni več mogoče
enačiti z drugimi vzhodnimi
državami, ki so podpisale "part-
nerstvo za mir", novi sporazum pa
bi preprečil rusko osamitev med
širitvijo Nata proti srednji in
vzhodni Evropi.
NEMČIJA: Nemški zunanji mi-
nister Kinkel je po seriji požigov,
ki so jih v minulih tednih po vseh
večjih nemških mestih v različnih
turških turističnih uradift, i
mošejah in športnih ali kulturnih
društvih podtaknili kurdski »
skrajneži, opozoril vse tuje nasil-
neže, da Nemčija "ne bo pri-
bežališče za tovrstne kriminalce".
Kdor zganja nasilje, četudi iz poli-
tičnega prepričanja, mora računa-
ti s tem, da bo lahko izgnan iz
države.
FRANCIJA: Ministrska predsed-
nika Madžarske in Slovaške sta v
Parizu podpisala dvostranski spo-
razum o dobrem sosedstvu med
državama, ki je ie dolgo časa leb-
del v negotovosti. Dan pred
pariško konferenco pa so se do-
končno ponesrečila pogajanja o
dobrososedskem sporazumu med
Madžarsko in Romunijo, kajti
slednja ni privolila v vključitev
določil o avtonomiji madžarske
manjšine. Pariz je obiskal tudi
slovenski zunanji minister Thaler
in se v ponedeljek sestal s franco-
skim kolegom Juppejem.
TUNIZIJA: Po večdnevnih
žolčnih razpravah v Tunisu je
vodstvo PLO privolilo v nadalje-
vanje pogajanj z Izraelom, vendar
naj bi se mirovnega dialoga lotili z
novo strategijo. Palestinsko poga-
jalsko ekipo bo vnaprej vodil Abu
Mazen, ki je septembra 1993 v
Washingtonu s Simonom Pere-
som podpisal zgodovinsko Dekla-
racijo o načelih.
***
IZRAEL: Na zasedenem zahod-
nem bregu Jordana v bližini
židovskega naselja Kyriat blizu
Hebrona so Palestinci v nadeljo
streljali na avtobus, v katerem so
bili izraelski naseljenci in vojaki,
ter pri tem ubili dva, ranili pa štiri
Izraelce.
ZDRUŽENI ARABSKI EMI-
RATI: V Abu Dabiju je prestolo-
naslednik šejk Kalifa ben Zajed
al-Nahjane v nedeljo odprl med-
narodni sejem industrije orožja
IDEX '95, na katerem razstavlja
okrog 600 podjetij iz 40 držav;
največ, okrog 100, jih prihaja iz
Velike Britanije. Sejem naj bi si
ogledalo 40.000 obiskovalcev,
med njimi tudi obrambni mini-
stri iz 50 držav.
Pripravil: D5
f EDNIK -23. MAREC 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Izvedeli smo
RIBiČi BODO ČISTiLI OBREŽJA
Aktivnostim ob evropskem letu varstvo narave, se bodo pridružili
tudi slovenski ribiči: v soboto, 25. marca, bo potekalo v vseh
ribiških društvih v Sloveniji akcijo Očistimo naše vode. Z ribiškimi
družinami Ptuj, Ormož in Lešje Mojšerk, ki gospodarijo z ribiškimi
okoliški no območju občine Ormož in nekdanje občine Ptuj, bodo pri
tem sodelovali Brodarsko društvo Ranča Ptuj, GD Mojšperk, Čisto
mesto Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Ormož in
še kdo. Zborna mesta za izvedbo čistilne akcije so 25. marca ob8.
uri v Ptuju pri železniškem mostu v parku, pri bazenu v Orešju, pri rib-
niku Rogoznica, pri jami Tržeč, pri mostu no Borlu, pri Morketu Solid
v Mezgovcih, pri Krobonju v Gorišnici in pri mostu čez Dravinjo v
Majšperku; ob 9. uri v Središču ob Dravi pri središki buri, v Ormožu
pri ribniku in pri mejnem prehodu, v Veliki Nedelji pri mostu čez Pe-
snico in pri ribniku v Savcih. Če bo slabo vreme, bo čistilna akcija
naslednjo soboto.
O ZDRAVNIKOVI POJASNJEVALNI DOLŽNOSTI
Vsredo je bil v prostorih Tehniške fakultete v Mariboru simpozij z
naslovom Zdravnikova pojasnjevalna dolžnost. V sodelovanju z
Univerzo Maribor sta go pripravila Zdravniško in Pravniško društvo
Maribor, da predstavijo pojasnjevalno dolžnost in odgovornost
zdravnikov v procesu zdravljenja.
V MARIBORU SEJEM PLAGKEffl
Od 1 9. do 22. aprila bo v Mariboru prvi sejem Plagkem, na kate-
rem se bodo predstavili predelovalci plastike, gume ter kemije.
Območna obrtno zbornica Ptuj se bo s svojimi člani predstavila no
20 m^.
POSVET O ODDAJANJU ZASEBNIH
_TURISTIČNIH SOB
Ma Bledu je bil 22. marca posvet o zasebnem oddajanju sob turis-
l^tom. Njegov namen je vsestransko oceniti dobre in slabe strani
dosedanje prakse na tem področju ter sprejeti smernice za bodoče
delo. Zasebno oddojanje sob je pomembno vprašanje razvoja turiz-
ma in je posebej opredeljeno tudi v resoluciji o strateških ciljih razvo-
ja te dejavnosti v Sloveniji. Kar zadevo Ptuj, je zasebno oddajanje
sob šele na začetku.
PRIZNANJE ZA SLAVKO GOJCIC
Glavni odbor leto turizma 93/94 v Sloveniji se je s priznanji zahvalil
dvajsetim najzaslužnejšim pri razvoju turizma v Sloveniji. Priznan-
je z območja nekdanje občine je prejela direktorica Term Slavko
Gojčič. Včasu njenega vodenja tega ptujskega turističnega kolektiva
so uspešno končali gradnjo prve etape novega turističnega naselja,
sedaj po se pripravljajo no gradnjo nove fizioteropije.
V NEDELJO PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA SOKOLA
fnedeljo bo v Ptuju (prostor še ni znan) prvo javno predstavitev
športno-rekreocijskega društva Slovenski sokol Slovenske nacio-
nalne desnice. Slovenski sokol je ena od njihovih dejavnosti.
PTUJČANI V CELOVCU
Generalni konzulat Republike Slovenije iz Celovca si prizadeva
okrepiti sodelovanje med slovenskimi in koroškimi dvojezičnimi
občinami. Sodelovanje ponujajo tudi Ptuju, ki je za Koroške Sloven-
ce zanimiv v političnem, gospodarskem in kulturnem pomenu. Av-
strijsko-slovensko druftvo je sprejelo predlog zo predstavitev Ptuja, ki
je bilo 22. marca v Celovcu. Povabilo za udeležbo sta prejela župan
občine Ptuj dr. Miroslav Luci s sodelavci in direktor Vinarstva Sloven-
ske gorice - Haloze.
PTUJSKA TV OB MATERINSKEM DNEVU
Ptujski televizijski kanal bo izjemoma oddajal tudi to soboto. To-
kratna oddaja je posvečena materinskemu dnevu. Gre zo posne-
tek velenjske televizije o gola prireditvi pod naslovom Parada humor-
ja, v kateri nastopajo Terezo Kesovijo, Vinko Simek, Nela Eržišnik,
Dudek in Primorski fantje.
__Pripravila: MG___
COVORISE.,,
... DA so ptujskemu enolo-
yi< olj hJižajučem se veselem
dogodku prijatelji posvetili
verz, ki ga je omenjeni ure-
sničil v praksi: "Voda žene
nilinček, vino žene klinček."
... 7^/1 so Zeleni namignili
ptujskim svetnikom in jim
dan pred uradno delitvijo
razdelili drevesne sadike,
češ: najprej ozelenite svoj
prag, potem šele na to
čh}i-eško dolžnost spomnite
druge.
... DA je hila znana sloven-
ska pevka Helena na plesu
največje trgovske firme na
sliki na pol naga, no ja, hila
)e v korzetu, v živo pa je hila
ia mnoge moške preveč "za-
peta".
■■■ DA so na enem od ned-
avnih shodov županov for-
malno delili ohramhno opre-
mo med nove ohčine. Župa-
ni so oh tem skromno pri-
pomnili, da hi zase radi ime-
li kak samokres. Ce jim
hodo orožje odohrili, hi hilo
ohmejnim županom za var-
nost zelene meje umestno
dodeliti topove.
... DA so župani na tem po-
svetu ure in ure mirno sede-
li in poslušali izmenjajoče se
govorce. Ko jim eden
zadnjih ni hotel nameniti
pet minut pavze za lulanje,
so jo (zaradi pritiska vode)
izsilili.
... DA po Ptuju in okolici
"straši" golf zelene harve.
Olede na ohčasno glasnost
in glede na lastnika so mu
nadeli ime "Skrjančkov ro-
pot".
VIDEM / SODOBNA TELOVADNICA ŠE VEDNO NEUPORABNA
Kdo^bo pliHfai
nje parketa?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Da je telovadnica neprimerna,
so ugotovili ptujski inšpektorji,
da je potrebno parket zamenjati,
pa je ocenil tudi Zavod za razi-
skavo materiala iz Ljubljane.
Kdo bo plačal ponovno, že tretje
polaganje parketa, še ni znano.
Vsi, ki so kakorkoli vključeni v
gradnjo šole, namreč valijo kriv-
do drug na drugega oziroma pou-
darjajo smolo, ki jo je imela ta te-
lovadnica že od vsega začetka.
Tako ostaja investicija, vredna
približno 200 milijonov tolarjev,
nedokončana, blizu 600 kvadra-
tov velika telovadnica pa neupo-
rabna.
Vaščani, ki so s samoprispev-
kom zbrali 15 milijonov tolarjev
za gradnjo šole in hodijo vsak
dan mimo nje, zaman sprašujejo
vodstvo šole, kdaj bodo otroci te-
lovadili in kdo je krivec za slab
parket. Odgovorne na občini
Ptuj, ki sicer sedaj nima več kaj
dosti z investicijo, saj je le-ta v
novi občini Videm, upravičeno
boli glava zaradi 85 milijonov to-
larjev, ki jih je porabila iz občin-
skega proračuna za nedo-
končano investicijo v Vidmu, to
pa bi moralo zaskrbeti tudi
državo, ki je prispevala 100 mili-
jonov tolarjev. Vsi skupaj pa že
pol leta ne morejo doseči, da bi
izvajalec. Gradbeno podjetje
Ptuj, solidno dokončal telovad-
nico.
KAJ DELA PODLEHNIŠKA
POLICIJA
Zapleti s telovadnico so se pričeli
v noči z 10. na 11. april lani, ko je
neznani tat vstopil v šolo in ukra-
del štiri pipe v slačilnici ob telo-
vadnici. Pri tem je utrgal cevi in
voda je poplavila telovadnico. Za-
radi pip, vrednih približno 70.000
tolarjev, je nastalo škode za 5 mili-
jonov tolarjev, kolikor je bil vre-
den parket. Tega je bilo namreč
potrebno zamenjati.
Od takrat je minilo skoraj leto
dni, podlehniška policija, ki prei-
skuje krajo, pa storilca, ki bi moral
škodo seveda plačati, še ni našla.
Čeprav vaščani veliko govorijo o
tem, kdo je ukradel pipe, o njego-
vem imenu pa pripovedujejo tudi
že na Ptuju, je komandir oddelka
policije Podlehnik Anton Cafuta
povedal, da nimajo dokaza, s kate-
rim bi lahko morebitnega tatu ova-
dili. So pa ovadili neznanega sto-
rilca, kot to veleva zakon ob vsaki
kraji. Sicer pa je Anton Cafuta ko-
mandir šele od novembra, prejšnji
komandir pa je sedaj komandir
druge policjske postaje.
STROKOVNJAKI SO SE
ODLOČILI ZA SLAB PARKET
Poplavljeni parket je bil primer-
ne kakovosti, tega pa ni mogoče
reči za parket, ki ga je Omega, d. o.
o., iz Velenja položila drugič. Na
slabo kakovost so jih najprej opo-
zorili v šoli med polaganjem. Rav-
nateljica šole Marija Černila in
učitelj telovadbe Jože Šoštar pri-
povedujeta: "Na prvi pogled se je
videlo, da parket ni dober. Na to
smo opozorili izvajalca gradnje
šole Gradbeno podjetje Ptuj, nad-
zornico gradnje, ptujsko občino in
podjetje Omega, ki je parket pola-
galo. Niso nas poslušali in so par-
ket polagali naprej. Kmalu se je iz-
kazalo, da smo imeli v šoli prav.
Sedaj že od novembra prihajajo
razni strokovnjaki, pa nič ne ukre-
nejo. Nas zanima samo eno
vprašanje: Kdaj bodo učenci
končno lahko telovadili?"
Kristina Samperl Purg, ki je bila
v tem času odgovorna tudi za šolst-
vo v občinski vladi, je povedala, da
je bilo tako s strani izvajalca. Grad-
benega podjetja Ptuj, kot s strani
polagalca parketa, Omege iz Ve-
lenja, zagotovljeno, da je kakovost
parketa dobra. Sedaj se je vključila
v reševanje tega problema, urgirala
je tudi na Gradiš, ki je glavni nosi-
lec posla, vendar se zaenkrat ni nič
premaknilo z mrtve točke. Meni,
da iz občinskega proračuna niso
dolžni prispevati še več denarja za
šolo, saj za nastali zaplet invest-
itor, to je občina, ni kriv.
KDO JE POGREŠIL?
Gradbeno podjetje Ptuj je v po-
sebej zapletenem položaju. Telo-
vadnica v času kraje ni bila zavaro-
vana, kar je bilo v njegovi pristoj-
nosti, in tako zavarovalnica seveda
ne bo krila 5 milijonov tolarjev
škode. Položen je že drugi parket,
podjetje pa, kot je povedal direk-
tor Borut Bernhard, ni dobilo do-
končno plačanega niti prvega, kar
pa je povsem razumljivo, saj telo-
vadnica še ni dokončana. Borut
Bernhard je še povedal: "Menim,
da ne bomo finančno soudeleženi
pri tretjem polaganju parketa, saj
smo parket pokazali občini, ta se je
z njim strinjala, strinjala se je tudi
nadzornica gradnje, iz Omege pa
so pisno zagotovili, da je kakovost
primerna."
Direktor Omege Jože Rajer je
povedal, da je njihovo delo neopo-
rečno. Doslej so parketirali že naj-
manj 100 dvoran po Sloveniji in
povsod je parket v redu. Po njego-
vem mnenju je vplivala na parket
vlaga, ki je ostala v tleh po poplavi,
res pa je, da je oporečen tudi mate-
rial, ki so ga kupili na Hrvaškem, a
je bila zagotovljena kakovost po
JUS. Doslej so zamenjali že pri-
bližno 200 ploščic in trenutno se
parket ne lušči. V času triletne ga-
rancije so pripravljeni v 24 urah
zamenjati vsako ploščico, ki bi se
pričela luščiti. Meni, da bi učenci
lahko uporabljali telovadnico in
da le-ta zanje sedaj ni nevarna. Po-
vedal je tudi, da investitor in izva-
jalec gradnje ne bi smela izbrati
manj kakovostnega parketa, kot je
bil predviden v projektu. Razlika v
ceni je bila namreč samo približno
10 odstotkov! Povedal je še, da je
Omega zelo zainteresirana, da bi
telovadnica dobila uporabno dov-
oljenje, saj so doslej vedno poslo-
vali zelo dobro. Prepričan je, da se
bodo morali za financiranje za-
menjave parketa dogovoriti vsi, ki
so sodelovali v gradnji.
KAJ PA NADZOR?
Vsaka gradnja ima seveda nadzor
in pri videmski šoli ga jeopravljala
Marta Berlič. Težko je verjeti, da
so tudi njo, tako kot Gradbeno
podjetje Ptuj, prepričali o primer-
ni kakovosti spornega parketa, saj
prav ona nadzira, torej preverja
tudi, ali delajo izvajalci po projek-
tu in ali uporabljajo za to tudi pri-
merne materiale. Na neprimernost
parketa pa so jo opozorili čisti laiki
za to področje - šolniki. Tudi Mar-
ta Berlič meni, da je kriv izvajalec
del, ki ne bi smel dopustiti pola-
ganja slabega parketa. Polaganje je
sicer začasno ustavila, a nato po za-
gotovilu Omege o kakovosti par-
keta kljub vsemu dopustila, da so
položili parket do konca!
• ••
Tako je krog sklenjen. Vsi tisti,
ki so dobro leto živeli od pro-
računskega denarja in denarja
vaščanov, se bodo med seboj mo-
rali dogovoriti, kako bodo do-
končno usposobili telovadnico.
Če jim dogovori ne bodo dovolj
dobro šli od rok, bo moralo seve-
da odločiti sodišče. Do takrat pa
bodo videmski otroci le od zunaj
žalostno pogledovali sijoče belo
zgradbo telovadnice.
Milena Zupanič
4- PO NAŠIH KRAJIH
23. MAREC 1995- TEDNIK
PTUJ / SESTANEK ŽUPANOV NOVIH OBČIN
Učne ure wa Mve župane
Naravne nesreče se ne ozirajo na pripravljenost občanov v razmerah lokalne samouprave nanje. Zara-
di obilice padavin so se pričeli sprožati plazovi in župani so na skupnem sestanku minuli teden poveda-
li, da imajo težave, ki jih prej ni bilo. V zakonu namreč piše, da v primeru plazu ali kake druge naravne
nesreče nastopijo regionalne službe, vendar te še niso ustanovljene. Tako imajo župani težave, denimo,
z iskanjem strokovnjakov, ki ocenjujejo škodo.
v zagati pa so tudi na drugih
področjih. Jasno se je pokazalo,
da jih je država tako rekoč brez
vsega porinila v nove občine,
pred tem pa ni uredila skoraj nič.
Zupani končno spoznavajo, da
imajo občine sicer res svoj de-
nar, a ga morajo porabiti ne
samo po svoji presoji, pač pa
predvsem, kot zahtevajo zakoni.
Z zakoni se bodo seveda morali
šele seznaniti, saj so jih nekdaj
spremljali in se ravnali po njih v
imenu občine številni strokovnja-
ki v občinskih službah, danes pa
so ostali župani bolj ali manj pov-
sem sami za vse. Njihov položaj
naravnost kliče po neki organiza-
ciji, ki bi zanje opravljala vrsto
nujnih strokovnih del. To pa so
seveda že imeli v nekdanji občini
Ptuj. Občinski in državni
uslužbenci so prejšnji teden na
skupnem sestanku seznanili župa-
ne novih občin z vrsto zakonov,
dogovorili pa so se tudi o reševan-
ju nekaterih skupnih zadev.
DENACIONALIZACIJSKIH
ODLOČB DO SEPTEMBRA NE BO
Sestanek županov nekdanje
ptujske občine je sklical vršilec
dolžnosti direktorja Upravne eno-
te Ptuj Metod Grah. Seznanili so
jih z denacionalizacijskimi pos-
topki, saj so nove občine postale
zavezanke za vračanje premoženja
v the postopkih. Župane so pose-
bej opozorili na problem vračanja
stavb s stanovalci vred, saj ti osta-
nejo po vrnitvi stavbe popolnoma
brez zaščite. Sicer pa pristojni or-
gani ne bodo izdajali novih dena-
cionalizaci jskih odločb do sep-
tembra. Takrat namreč poteče rok
za delitveno bilanco premoženja
nekdanje občine na devet delov.
V VSAKI OBČINI
POSEBNA KOMISIJA
Vodja odseka za promet pri
mestni občini Matija Zoreč je sez-
nanil župane s sistemom vzgoje in
preventive v cestnem prometu, h
kateremu zavezuje župane ustrez-
ni zakon iz leta 1982. Doslej se je s
tem področjem ukvarjala komisija
za vzgojo in izobraževanje v cest-
nem prometu pri občinskem odse-
ku za promet. Matija Zoreč je pou-
daril pomen dela s predšolskimi
in šolskimi otroki in vzgojni po-
men tekmovanj.
BO PTUJSKE AVTOMOBILE
PREVZELO MINISTRSTVO ZA
OBRAMBO?
Vršilec dolžnosti načelnika
Uprave za obrambo Ptuj Stanko
Meglic je izročil županom seznam
obrambnih sredstev in opreme, ki
je odslej v lasti posameznih občin,
vendar skladiščena v skupnem
prostoru, orožje in strelivo pa bo
prevzelo ministrstvo za obrambo.
Na sestanku se niso mogli uskla-
diti o avtomobilih, ki so bili kupl-
jeni iz občinskega in državnega
denarja za obrambne potrebe. Gre
za avtomobile Lada Niva, Nissan
Terano in Daihatsu Feroza. Upra-
va za obrambo jih želi še nadalje
uporabljati za obrambne priprave,
župani pa so opozorili, da so ostali
brez vozil za potrebe civilne
zaščite. Ta je namreč v pristojnos-
ti novih občin, ukrepa pa med
drugim ob naravnih nesrečah.
Ker tudi na Upravi za obrambo
Ptuj vedo, da morajo biti v
takšnih primerih štabi civilne
zaščite mobilni, so se pripravljeni
pogovarjati o enem avtomobilu.
Najboljši avtomobil je posebej
opremljeni Nissan Terano, ki je
bil kupljen konec leta 1993 za 3,8
milijona tolarjev.
•» Milena Zupanič
Kljub novi organiziranosti
občin bo na območju nekdan-
je ptujske občine še naprej os-
talo nespremenjeno število
matičarjev ih število obratu-
jočih dni za posamezne kra-
jevne urade. Krajevni uradi so
organizirani v okviru oddelka
za upravne notranje zadeve, ki
ga po novem vodi Helena
Neudauer.
lenarške nouke
CAPRICEA NISO PRODALI
15. marca so v Mariboru ponovno prodajali lenarško tekstilno
podjetje Caprice, vredno 320 milijonov tolarjev. Stečajna
upraviteljica Irena Lesjak je povedala, da na tokratni javni
dražbi ni bilo nobenega kupca. Podjetje bodo zopet prodajali v
aprilu. Kljub stečaju proizvodnja še vedno teče in je začasno za-
poslenih 85 delavk.
ZA 195 MILIJONOV TOLARJEV ŠKODEi
Kot je ocenila posebna komisija na občini Lenart, so letošnji
plazovi na lenarškem področju povzročili za 195 milijonov
tolarjev škode. Na cestah in mostovih je škode za 101 milijon to-
larjev, na kmetijskih površinah za 83 milijonov, ogrožene pa so
tudi tri stanovanjske hiše. Kot je povedal tajnik občinskega sve-
ta Edo Zorko, je občinska komisija poročilo o škodi že oddala
državnemu ministrstvu za varstvo okolja in urejanju prostora.
Upajo, da bodo od države v kratkem času dobili vsaj del denarja,
s katerim bi lahko vsaj delno sanirali povzročeno škodo.
PREDAVANJE ZA STARŠE
OSNOVNOŠOLCEV
Na osnovni šoli v Lenartu se je ravnateljica Inga Markoli;
odločila za drugačne roditeljske sestanke. Na šolo so povabili
strokovnjake z različnih področij, ki bodo predavali staršem. V;
četrtek je predaval Herman Vernik, direktor vzgojne posveto-j
valnice v Mariboru, o pomenu družine za celostni otrokov raz-!
voj. Presenetljivo je, da se je kljub dobri obveščenosti in zanimi-j
vi temi predavanja udeležilo le trinajst staršev. Danes ob 16.uril
bo predavanje o pomenu prehrane za zdrav otrokov razvoj, nas-l
lednji četrtek ob isti uri pa bo prof. Ida Bulatovič govorila o nar-
komaniji.
Marija Slodnjak
V službi ljudstva
* 11,11 poinoc
Po navodilih poveljnika Gasilske zveze Slovenije in sklepu
njenega izrednega kongresa je potrebno formirati občinska po-
veljstva v novih občinah. Tako je poveljnik poveljstva Zveze ga-
silskih društev Ptuj tudi v občini Destrnik - Trnovska vas v so-
boto, 18. marca, sklical sestanek s poveljniki in podpoveljniki
vseh štirih društev z eno točko dnevnega reda: oblikovanie po-
veljstva in izvolitev poveljnika poveljstva.
Tri društva so dala skupen predlog za poveljnika, vendar se
četrto in poveljnik ZGD Ptuj s tem nista strinjala in sta predlagala
svojega kandidata. Po stari navadi v občini Destrnik - Trnovska
vas se je zataknilo pri glasovanju. Poveljnik je navajal argumente o
neprimernosti kandidata, ki pri občinskem svetu občine Destrnik
- Trnovska vas skrbi za požarno varnost in civilno zaščito.
Res je, da je Gasilska zveza Slovenije sprejela sklep in dala navo-
dila za formiranje poveljstva občine, vendar je za gasilca, ki dela v
društvu "za božji Ion", nesprejemljivo, da mu funkcionarji Zveze
gasilskih društev določijo poveljnika poveljstva. Tovariši, kandi-
date, ki so bili nastavljeni od zgoraj, smo potrjevali v prejšnjem sis-
temu!
Z. Šalamun
DORNAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
še vedno brez tainika
Na tretji seji dornavskega občinskega sveta je Lizika Vidovič s ptujske občine seznanila svetnike z
lanskoletnim zaključnim računom bivše občine Ptuj, Kristina SamperI Purg pa je govorila o povezo-
vanju osnovnih šol v novih občinah.
Pogovarjali so se tudi o lastnini in ne-
premičninah bivših krajevnih skupnosti.
Sklenili so, da bo uradni lastnik občina
Dornava, vendar bodo dejanski lastniki
krajani, kjer so zgradbe. Potrdili so zakl-
jučne račune bivših krajevnih skupnosti
Dornava in Polenšak.
Izvolili so odbor za družbene dejavnosti,
ki ga vodi Franc Zagoršek, imel pa bo štiri
komisije: za vzgojo in izobraževanje, kul-
turo, telesno kulturo in društveno dejav-
nost, za zdravstvo, skrbstvo in socialno
varstvo ter za proslave, prireditve in pogre-
be. Odbor za gospodarske dejavnosti vodi
Ivan Meško, v njegovem okviru pa bodo
komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, obrt,
trgovino, gostinstvo in turizem, komunal-
no infrastrukturo ter komisija za pre-
moženje in prostor. Predsednik odbora za
pripravo planov je Jože Hojnik. Do konca
meseca bodo komisije dopolnili z zunanji-
mi člani ter bodo začele delati.
Svetniki tudi tokrat niso imenovali tajni-
ka sveta.
Župan Tone Velikonje je svetnike sezna-
nil z aktivnostmi, ki jih vodi občina pri
oblikovanju statuta in poslovnika. Konec
marca naj bi bil pripravljen za prvo branje.
Svetniki so govorili tudi o problematiki
meteornih vod, saj je zadnje obilno deževje
povzročilo precej škode v stanovanjskih
hišah v Dornavi in Mezgovcih. V naseljih
je veliko neurejenih obcestnih jarkov in
prepustov za vodo, poglobiti pa bi morali
tudi strugo reke Pesnice.
•>MS
Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIKDNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Parada (ne)slrpiiosti
Obrambni minister
Jelko Kacin je nekatere
zelo razjezil z ugotovit-
vijo, da parada ob pet-
desetletnici zmage nad
nacifašizmom v Slove-
niji bo, če koga to moti,
pa naj se je pač ne ude-
leži.
Kacinovi kritiki to iz-
javo razumejo kot dokaz
arogance vladajočih, kot
drastičen primer pod-
cenjevanja javnega
mnenja, ki naj bi bilo
proti paradi. In še kaj.
O Kacinovem rezoni-
ranju je seveda moč raz-
pletati različne misli.
Hkrati pa je treba prizna-
ti, da je pravzaprav tudi
on izrazil samo eno iz-
med mnenj in enega iz-
med povsem legalnih in-
teresov. Med Slovenci in
med tako imenovanim
javnim mnenjem namreč
niso samo tisti, ki so pro-
ti paradi, ampak tudi
mnogi, ki jih parada prav
nič ne moti in jo celo
hočejo. Končno se bomo
morali navaditi, če smo
res za pluralizem in de-
mokracijo, da družbe ni
moč dojemati in progra-
mirati zgolj v eni podobi,
zgolj po volji enega mi-
selnega toka. Seveda bi
bilo lepo, če bi se glede
parade (in mnogih dru-
gih veliko pomemb-
nejših stvari) uspeli spo-
razumeti tako, da bi bilo
vse skupaj v mejah spre-
jemljivega in znosnega
za vse (kar pa seveda
zahteva tudi zaznavno
stopnjo medsebojne tole-
rantnosti in strpnosti).
Nestrpnost, s katero se
zdaj posamezniki loteva-
jo parade in agitacije zan-
jo in proti njej, je pač
samo še dokaz več, da
smo v Sloveniji še naprej
obremenjeni s karakte-
rističnimi značilnostmi
enoumja in vsiljevanja
posameznih mnenj in
vrednot kot obvezna
splošne doktrine in do-
brine. Glede tega je prav-
zaprav bolj normalna
Kacinova "aroganca" (na
parado naj pride tisti, ki
hoče) kot pa ravnanjeod-
bora proti paradi, ki de-
mokratičnost v Sloveniji
presoja zglj po tem, ali
parada bo ali ne (če bo
parada, potem naj bi bilo
z demokracijo in odtuje-
nostjo oblasti v Sloveniji
nekaj hudo narobe).
Tako črno-bele pa stvari
vendarle niso in taka ka-
tegorična sklepanja so
hudo problematična,
četudi kdo še tako po-
skuša dokazati, da so v
neposredni zvezi s priza-
devanji za več demokra-
cije.
SPROTNO RAZKA-
ZOVANJE MOČI?
Odbor proti paradi je
konec februarja izdal
proglas, v katerem med
drugim spominja, da je
tudi pred desetimi leti v
Sloveniji nastal odpor
proti vojaški paradi ob
40-letnici zmage, ki so jo
načrtovali v Beogradu.
"Tako kot mirovnikom
pred desetimi leti se tudi
nam zdi sporna sama in-
stitucija vojaške parade,"
piše med drugim odbor
proti paradi in dodaja, da
"odklanja zgolj vojaški
ekshibicionizem kot ne-
pietetno obeležitev tega
dogodka." In še
vprašanje: "Se zdi orga-
nizatorjem moralno
opravičljiva vojaška pa-
rada v neposredni bližini
krajev, kjer potekajo naj-
hujši vojaški spopadi v
Evropi po drugi svetovni
vojni?"
O vsem tem je seveda
mogoče (in tudi treba)
razpravljati. Kar tako se
pač ne da vzporejati oko-
liščin, ki so povzročile
nerazpoloženje proti
beograjski paradi, in se-
danjih razmer in namer s
parado v Sloveniji. Rav-
no zaradi"neposredne
bližine krajev, kjer pote-
kajo najhujši vojaški spo-
padi v Evropi" se ne bi
smeli pretirano sprene-
vedali. Razkazovanje
vojaške pripravljenosti
in dokazovanje
odločenosti, da tudi z
orožjem ohranimo svojo
samostojnost in suvere-
nost, pač ne more biti
"nemoralno dejanje".
Člani odbora proti para-
di so "prepričani, da kon-
cept varnosti Slovenije
kot majhne države ne bi
smel temeljiti predvsem
na vojaški moči, na za-
straševanju potencialnih
sovražnikov z orožjem,
ampak v večji meri na
sporazumevanju in sode-
lovanju". Najnovejše
(tudi lastne) izkušnje
kažejo, da je lahko vsako
enostransko pretiravanje
zelo nevarno in da ne-
posredno ogroža var-
nost. Zgolj naslanjanje
na moč orožja ali edino
na sporazumevanje in so-
delovanje pač ne pride v
poštev. Žal je potrebna
kombinacija enega in
drugega. Zato seveda od-
bor proti paradi preveč
poenostavljeno in špeku-
lativno prikazuje priza-
devanja uradne Sloveni-
je, da bi svet odpravil
embargo na uvoz orožja v
Slovenijo, kot dokazilo
nekakšne "drugačne"
(militaristične) misel-
nosti, ki naj bi prevlado-
vala v Sloveniji in ki naj
bi bila "simptom neke
globlje bolezni".
Predvsem pa splošna in
obrambna politika neke
države nista tako usodno
odvisni od organizacije
ali neorganizacije para-
de, kot se poskuša ta čas
kar prevečkrat dokazati
pri nas.
KONCERT NAMES-
TO PARADE?
Komentator Dela je
pred nedavnim zapisal,
da parada ni zgolj de-
monstracija moči. "Je se-
veda nekaj predmoder-
nega, kar počasi izginja
iz naše vsakdanjosti,
vendar pa je še vedno ses-
tavni del vojaškega
obredja, ki ima tisočlet-
no zgodovino in tradicijo
- tako kot generalske
sablje, zastave, prapori,
šlemi, bobnarji in bogve-
di kaj še. V ZDA vojaške
enote sodelujejo v spre-
vodih, tudi ko gre za naj-
bolj bizarne lokalne
praznike in prireditve, a
nihče ne pravi, da se
država zavoljo tega mili-
tarizira. Tako tudi števil-
nih parad, ki jih bodo ob
50-letnici zmage nad na-
cifišizmom pripravili na
Zahodu, ne gre jemati
kot militaristične de-
monstracije moči, ki pač
sodi k takšnim pri-
ložnostim. Ali pa naj bi
obletnico proslavili z ve-
likim rokovskim koncer-
tom? Naj slavijo panker-
ji, vojaki pa naj se po-
tuhnejo?"
AMERIŠKO
(VOJAŠKO)
ODKRITJE
SLOVENIJE
V senci bitk v zvezi s
parado pa se na sloven-
skem vojaškem področju
dogaja veliko pomemb-
nejše stvari. "Nenadoma"
so v uradnih in komenta-
torskih krogih odkrili,
da se povečuje strateški
pomen Slovenije v Evro-
pi in zlasti na pragu Bal-
kana, čeprav so nas še ne-
davno prepričevali ravno
nasprotno. Obrambnega
ministra Jelka Kacina so
pozorno sprejeli v ame-
riških vojaških (pa ne
samo vojaških) krogih.
(Da nebi bilo pomote: ne
kot Jelka Kacina, ampak
predvsem kot predstav-
nika Slovenije in šefa
povsem določenega mi-
nistrskega resorja in za-
radi povsem evidentnega
interesa ZDA za Sloveni-
jo.)
Ali se ta interes zožuje
samo na vojaški vidik ali
še na kakšno drugo po-
dročje? Kkaj to pomeni
za Slovenijo, kakšne
prednosti in kakšne nove
izzive(ludi nevarnosti) ji
prinaša? Je skratka Slo-
venija pripravljena na
(novo) vlogo, ki naj bi jo
imela? Seveda se
vprašanja in odgovori na
ta vprašanja ne morejo
zožiti zgolj na nekaj jav-
nih nastopov in intervju-
jev samo vojaških funk-
cionarjev.
Obrambni minister
Jelko Kacin je te dni v in-
tervjuju za Dnevnik de-
jal, da je podpis sloven-
sko-ameriškega memo-
randuma o vojaškem so-
delovanju "ogromen
skok". Ekipe iz ZDA
bodo v skladu s pripravl-
jenimi programi poma-
gale pri razvoju in orga-
nizaciji slovenske vojske
in slovenskega obramb-
nega sistema. Že letos
bodo organizirane skup-
ne vojaške vaje v Slove-
niji in izven nje. Pro-
gram sodelovanja tudi
omogoča, da nam ame-
riški partner pokrije de'
stroškov in nam nudi lo-
gistično podporo v tuji-
ni, kot tudi šolanje slo-
venskih častnikov na
ameriških vojaških aka-
demijah. Odslej teče red-
na izmenjava
obveščevalnih podatkov
s Pentagonom. Minister
Kacin je poudaril, da j^
"Slovenija na obrobju
konflikta vsekakor pO'
membna država in pre-
prečitev ponovne
razširitve konfliktov na
širše območje je stratešk'
interes ZDA in njihovih
zaveznikov".
Jak Kopriv*:
s OD TOD IN TAM
23. MAREC 1995- TEDNIK
Ucttelfe pi£tepiij% mar ne?
Na širšem ptujskem območju ni nobenega objekta, nobene tovarne ali organizacije, ki bi imela pod isto
streho dobrih 3000 ljudi. Toliko jih je natlačenih samo v srednješolskem centru. Danes lahko z goto-
vostjo trdimo, da je tisti, tista skupina ljudi ali tista politika, ki si je pred dvajsetimi leti izmislila druženje
srednjih šo[v center, ravnala napačno. Ustanove so se kmalu prijela imena krematorij, farma, fabrika,
gojišče ... Šole se želijo danes ločiti druga od druge, nujno bi se vsaj ena ali dve morali izseliti, da bi
ostale tri svobodneje zadihale. To pa je, kot kaže, še daleč.
Dijakom v takšni šoli ni
lahko. Pouk imajo dopoldan in
popoldan, razdrobljen, tako da
morajo marsikatero uro
preživeti v prazno. Lahko bi se
seveda učili v šolski avli in
mnogi to tudi počno. Nekatere
zvabijo sonce, družba ali samo
potreba po svežem zraku pred
šolo. Ti so obsojeni na posta-
vanje na betonu, sedenje na
stopnicah ali na pločniku. Niti
ene klopi ni postavil
srednješolski center v šestnaj-
stih letih, odkar je v zgradbi
pouk, da bi lahko vsaj kateri iz-
med množice dijakov posedel
na njej. Prav tako ni nihče po-
sadil niti enega drevesa (od-
mislimo šolski sadovnjak, ki
seveda ni namenjen
zadrževanju dijakov), niti ene-
ga grma, ki bi dajal senco in za-
vetje ter napravil šolanje
bodočim strokovnjakom, inte-
lektualcem, umetnikom,
znanstvenikom... znosnejše.
V zadnjem času pa so se dijaki
preselili tudi čez cesto in v so-
sednjo ulico. In to zaradi kajen-
ja.
Kajenje v šolah že od nekdaj
ni bilo dovoljeno. In ker je pre-
povedano sadje vedno najslajše,
so dijaki po straniščih, terasah,
kleteh uspeli na skrivaj potegniti
kakšen dim. Če jih je učitelj ali
celo ravnatelj zalotil, so bili
pošteno kaznovani.
Nekaj let po tistem, ko so se
ptujske srednje šole vselile v
novo zgradbo, je vodstvo kajen-
je, kdo ve zakaj, dovolilo. Bojda
tudi zato, ker šola težko prepove-
duje, kar starši dovolijo. Takrat
so določili prostor, kjer so se
lahko dijaki zadrževali ob tem
sicer neljubem«, pa vendar legal-
nem užitku. Prostore za kajenje
so vsake toliko časa spreminjali.
dijaki so se selili in kadili. Rezul-
tati šolske ankete v letu 1993 so
bili porazni: občasno kadi vsak
drugi dijak, 15 odstotkov pa jih
kadi vsak dan.
Letošnjo jesen so za dijake
vseh šol prepovedali kajenje v
šolskih prostorih in pred šolo,
menda tudi zaradi pritiska
staršev. Dijaki so se znašli in se
preselili na pločnik onstran ces-
te in v sosednjo ulico. Tam pos-
tavajo, ogrožajo sebe in ovirajo
promet, mečejo ogorke in druge
smeti na dvorišča stanovalcev,
mažejo fasade hiš.
Tamkajšnji občani, pa tudi
mimovozeči se zgražajo. Učitelji
so nemočni. Zdaj ni več pogla-
vitno vprašanje, ali dijaki smejo
kaditi ali ne, pač pa, ali je šola
sploh sposobna izpeljati zahte-
vo, ki jo je učencem postavila
sama. In ali je tako nemočna tudi
pri svojih drugih zahtevah.
Zahtevah, ki so mnogo bolj ob-
vezujoče za dijake kot prepoved
kajenja, denimo obiskovanje
pouka, znanje za pozitivno oce-
no, obnašanje v skladu s šolski-
mi pravili...
Kaj naj si mislimo o položaju
učiteljev, če le-tem lastni dijaki
grozijo že v času šolanja? Ne en-
krat se je zgodilo, da so bivši di-
jaki profesorja, ki jim ni bil
povšeči, pretepli.
Poleg tega so se pričeli v cen-
tru zadrževati in sestajati nez-
nanci, ki očitno niso dijaki. Zato
je vodstvo lani uvedlo identifi-
kacijske kartice, pa potem v krat-
kem ugotovilo, da ni nikogar, ki
bi jih lahko preverjal. Učitelji
pač ne morejo biti hkrati še re-
ceptorji, ki bodo spuščali v šolo
samo domače dijake. Tistim, ki
so to bolj odločno počeli, je pos-
talo kaj kmalu žal, saj so se z
nezaželenimi obiskovalci zaplet-
li v prerivanja in bili celo fizično
napadeni, posredovati je morala
tudi policija. Kartica je prišla
ponovno do veljave pred slabim
mesecem: šola je dobila varnost-
nika, ki identificira dijake; rav-
no tako jih odganja s pločnikov,
če kadijo, opozarja pa jih tudi na
manjše disciplinske prekrške.
Seveda je profesionalec, kljub
temu pa se lahko zamislimo: od-
povedala so vsa vzgojna sredstva
in dijaki lahko, če želijo,
preženejo tudi varnostnika. Pa
potem?
Zdi se, pa čeprav morda v na-
sprotju z dognanji sodobni peda-
goški znanosti, da bi bilo v tako
velikem kolektivu potrebno
mnogo več discipline. Vprašamo
se, ali je v srednješolskem centru
sploh še mogoče uvesti red. In
prav nič ne zavidamo vodstvom
šol in šolskim svetovalnim stro-
kovnjakom, ki se iz dneva v dan
sprašujejo, kaj naj pravzaprav
storijo. Prepovedi, za katere se
zavzema šolski center, postajajo
same sebi namen.
Če, denimo, prepoveš
vnašanje alkohola in pitje med
poukom, nato pa dijaka takrat,
ko prinese pijačo ali je med pou-
kom pijan, kaznuješ samo z uko-
rom, na katerega se dijaki
požvižgajo, je prepoved smešna.
Če je dijakom sicer prepove-
dano piti v šoli, nato pa veselo
pokušajo haložana skupaj z
učiteljem v gostilni ob enajsti
dopoldan, je to - blago rečeno -
neodgovorno.
Če je za dijake obvezno, da
obiskujejo pouk, pa hkrati dovo-
liš izostanek od pouka vsemu
razredu zato, da ne bodo dijaki
čakali uro ali dve do naslednjega
predmeta, je to sicer humana po-
teza, vendar se moraš zavedati,
da obiskujejo dijaki šolo zaradi
znanja, ki ga dobijo v glavnem
pri pouku.
Če ne najdeš zamenjave za
učitelja, ki je odsoten, denimo,
mesec dni, si dijake prikrajšal za
njihovo pravico, šola pa navse-
zadnje obstaja zato, da organizi-
ra pouk. Četudi je trenutno dija-
kom všeč, da nimajo pouka, jim
bo za vsako drobtinico nepri-
dobljenega znanja žal takrat, ko
bodo prišli na univerzo. In svoj-
ih nekdanjih učiteljev ne bodo
prav nič več cenili.
K neupoštevanju pravil igre
pripomorejo še različna pravila v
različnih šolah in neusklajeni
odzivi učiteljev, ki jih dijaki po-
gosto tako ali drugače držijo v
šahu. Obstaja, denimo, dogovor,
da mora razred ponavljati pisni
preizkus znanja, če je več kot
tretjina dijakov ocenjena nega-
tivno. Dijaki se lahko kadarkoli
dogovorijo, da ne bodo izpolnili
nalog, učitelj pa se lahko brani
samo na ta način, da zniža krite-
rij ocenjevanja. Pozitivne ocene
so, kaj pa znanje?
Zdi se, da v SŠC premalo
upoštevajo dejstvo, da izo-
braževanje po osnovni šoli ni več
obvezno in da ni prav nobene po-
trebe, da bi dobili spričevalo
tudi tisti, ki dajejo jasne znake,
da jim do njega nič ni. In dokler
bo med takimi dijaki veljalo, da
je najbolje dobiti ukor pred izkl-
jučitvijo, saj lahko potem
počneš, kar hočeš, pa te ne bo
nihče več vpisal v dnevnik, ptuj-
ski srednješolski center ne bo
imel prave avtoritete. In nobena
skrivnost ni, da so nekateri starši
kljub bližnjemu ptujskemu cen-
tru že vpisali svoje otroke v kate-
ro bolj oddaljeno šolo.
Milena Zupanič
CIRKOVCI / v SOLI ODPRTJE RAZSTAVE IN NOVE UČILNICE
Zacvetelo ie drevo šolskih željo
Na OS Cirkovce je bilo ob koncu minulega tedna zopet praznično, saj so odprli na novo urejeno in
opremljeno učilnico za bilogijo in kemijo, ob tej priložnosti pa so pripravili še zanimivo razstavo storitev ter
izdelkov obrtnikov tamkajšnjega šolskega okoliša. Na predstavitveni razstavi, ki so jo v Cirkovcah pripravili
prvič, je sodelovalo 48 razstavljalcev iz mnogih smeri obrtništva.
Delček razstave storitev m izdelkov obrtnikov.
Kot je ob odprtju razstave pove-
dal ravnatelj Bogomir Jurtela, so
si v letošnjem letu na šoli zadali
precej nalog. Šolo želijo narediti
prijetno za učence, predvsem pa
so prepričani, da bodo ob dobrih
delovnih razmerah še boljši uspe-
hi na športnem, likovnem in glas-
benem področju.
"Z razstavo storitev in izdelkov
obrtnikov smo želeli predstaviti
učencem možnosti zaposlovanja,
torej poklice in obrtniško dejav-
nost. Obrtnike našega šolskega
okoliša smo učencem predstavili z
razstavljenimi izdelki in ponudbo
storitev, seveda pa si ob tem želi-
mo, da bi bilo morda dobro sode-
lovanje med njimi tudi v pri-
hodnjih letih. Veseli smo nove
učilnice za biologijo in kemijo, ki
je skupaj s tehnično delavnico za
našo šolo velika pridobitev.
Lahko rečem, da je z novo učilni-
co zacvetelo drevo naših šolskih
želja. Učilnico smo uredili sklad-
V novi biologijski m kemijski učilnici bo odslej prijetnejše.
Fotografije: Dušan Sterle
no z opremo in primernimi barva-
mi, svoje pa so ob tem dodali še
učenci. Porisali so steno pred
novo učilnico, nekaj umetniške
ustvarjalnosti pa so dodali še v
sami učilnici. Prav te umetniške
stvaritve naj bi učencem dajale
navdih za lažje in prijetnejše delo
pri pouku," je med drugim pove-
dal ravnatelj Bogomir Jurtela.
Odprtja razstave in nove učilni-
ce so se udeležili mnogi obrtniki,
učitelji in povabljeni gostje, med
drugim tudi župan občine Ki-
dričevo Alojz Sprah in Alojz Sire
z Zavoda za šolstvo, organizacij-
ske enote v Mariboru. Učenci cir-,
kovške osnovne šole so se jim
predstavili v kulturnem progra-
mu: nastopila sta otroški zborček
in mlada skupina folkloristov fol-
klorne skupine Vinka Koržeta.
•* Tatjana Mohorko
MARKOVCI / 6. B GRE NA SVETOVNO SREČANJE OTROK V PARIZ
Šestošolci z mentorico Olgo Zorko se veselijo srečanja.
"Disney Magazine" že drugo
leto, tokrat v sodelovanju z
Unescom, prireja svetovno
srečanje otrok. Osemsto otrok iz
sedemindvajsetih držav, tudi iz
Slovenije, bo od 17. do 20. maja
obiskalo Disneyland v Parizu in
Unescov sedež. Letošnjega
srečanja v Parizu se bodo ude-
ležili učenci 6. b razreda iz Mar-
kovcev skupaj z mentorico in li-
kovno pedagoginjo Olgo Zorko.
Sicer pa je na natečaju, razpis je
bil v reviji Miki miška, sodelova-
lo več kot 200 razredov osnov-
nošolcev po Sloveniji.
Tako kot na lanskem srečanju,
ko so ga pripravili prvič, bo tudi
letos univerzalni jezik umetnosti
vodilo velikega risarskega tekmo-
vanja v organizaciji lokalne Dis-
neyeve revije. Kot smo izvedeli
pri založbi Egmont, ki bo letos
poskrbela za udeležbo na srečanju
v Parizu, bo novost letošnjega
srečanja predstavitev Listine za
okolje, katere vsebina se bo uje-
mala z izbrano temo. Predstavili
jo bodo 19. maja Unescovim pred-
stavnikom na uradni predstavitvi.
Poudarki letošnjega srečanja so na
pripravi vrste aktivnosti in
srečanj, najpomembnejše mesto
pa bodo pri tem imele otroške del-
avnice. Te bodo namreč enkratna
priložnost, da otroci pod vodst-
vom likovih umetnikov in stro-
kovnjakov s področja varovanja
okolja izmenjajo ideje in ustvarja-
jo. Delavnice bodo pozneje tudi
osnova za pripravo Listine za ok-
olje. Slovenski udeleženci se bodo
udeležili delavnice o reciklaži, ki
jo bo vodil Stane Peterlin.
Svetovno srečanje otrok je torej
nastalo v lanskem letu, pripravil
ga je Disney Magazine Network
v obliki tekomovanja, nanj pa so
prišli otroci iz 14 držav. Letos je
srečanje pritegnilo še Unesco, so-
delovalo pa bodo otroci iz 27
držav. V sporočilu so zapisali, da
udeležba na tekmovanju vzbudi v
otrocih pravi pomen mednarodne
skupnosti in nove oblike pripad-
nosti državi. Starši, učitelji, stro-
kovnjaki za posamezna področja,
umetniki in slavne osebnosti pris-
pevajo svoje izkušnje in svojo na-
darjenost, kar vse je usmerjeno na
zbliževanje različnih generacij.
Svetovno srečanje otrok naj bi
obogatilo otrokovo razmišljanje
in njegove izkušnje, kajti organi-
zatorji srečanja pravijo, da si otro-
ci z njimi prizadevajo za boljši
svet. Učenci 6. b razreda OŠ Mar-
kovci pri Ptuju bodo z mentorico
Olgo Zorko maja ambasadorji
Slovenije v Parizu in prepričani
so, da se bodo domov vrnili z bo-
gatimi izkušnjami in dobrimi žel-
jami za prihodnje dni.
Tatjana Mohorko
VINSKA GORA
Slovensko polko in volček
Vsoboto je bila v Vinski Gorizakl-
jučna prireditev za izbor slovenske-
ga valčka in polke. Prireditev je or-
ganiziral Razvedrilni program Tele-
vizije Slovenija, kije v lanskem letu
razpisal natečaj za slovenski valček
in polko. Na natečaj je prišlo okrog
trideset skladb, strokovna komisija v
sestavi Vilko Ovsenik, Franc Lačen
in Tomaž Tozonpajeza javno pred-
vajanje izbrala enajst skladb in te so
bile v soboto predstavljene.
O zmagovalnem valčku in polki so
odločale komisije dvanajstih sloven-
skih radijskih postaj. Za najboljši
valček so razglasile Ranjeno srce Ro-
bija Smolnikarja in Ivana Sivca v iz-
vedbi Štajerskih sedem iz Sloven-
skih Konjic (strokovna komisija:
Tomaž Tozon, Jože Burnik, Franc
Lačen je avtorju tega valčkaprisodila
nagrado za najboljši aranžma) ter Pa
brez zamere Igorja Podpečana in
Vere Soline v izvedni Ptujskih pet iz
Ptuja.
Komisija za besedila (Dušan Vel-
kavrh in Ervin Fritz) nagrade za naj-
boljši tekst ni podelila.
Po besedah urednika razvedrilne-
ga programa Mita Trefalta je nasto-
panje v živo pred televizijskimi ka-
merami pravi pogum za izvajalce, kar
je nedvomno res, na ptujskem festi-
valu pa je to že dolga leta nekaj pov-
sem normalnega.
•»L
OB DNEVU RASNE STRPNOSTI
Vsi dr
vsi enakopravni
Minuli torek, 21. marca, ni
bil samo začetek pomladi, tem-
več je v Organizaciji združenih
narodov označen kot dan rasne
strpnosti.
V ta namen so v teh dneh po
vsej Evropi številne prireditve z
željo pripomoči k strpnejši
družbi, ki bo temeljila na enako-
pravnosti vseh ljudi. Tudi v Slo-
veniji se nizajo dogodki in prire-
ditve kot del široko zastavljene-
ga programa ZA STRPNOST,
ki ga v letošnjem letu strpnosti
pripravlja Nacionalni odbor
Evropske mladinske akcije
proti rasizmu, ksenofobiji, an-
tisemitizmu in nestrpnosti v
sodelovanju s različnimi organi-
zacijami in institucijami.
Poleg številnih medijskih do-
godkov, terenskih raziskav živl-
jenjskih in vrednostnih orienta-
cij študentov s posebnim pou-
darkom na preučevanju etnične
in socialne distance, ksenofobi-
je, antisemitizma in nestrpnosti,
začetka likovnega in foto
natečaja na temo strpnost itd.
obsega program, ki poteka
predvsem v Ljubljani ter neka-
terih drugih slovenskih mestih
v teh dneh, še ročk koncerte, gle-
dališke predstave, literarne
večere in razstave. Geslo pod ka-
terim delujejo mladi je "Vsi dru-
gačni - vsi enakopravni".
•»DS
6 ■ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23. MAREC 1995- TEDNIK
STOPERCE, BENEDIKT, PODGORCI / KVIZ "MLADI IN KMETIJSTVO"
IPsoAofo regiiska fe&moirimf e
Prvo- m drugouvrščeria ekipa na Ptujskem; Kidričevo m Stoperce 2.
V predspomladanskem času
so bili na našem območju kvizi
Mladi in kmetijstvo, ki so jih or-
ganizirala društva podeželske
mladine in kmetijska svetoval-
na služba. Na njih so se ekipe
pomerile v znanju s petih po-
dročij: čist dom - zdrav dom,
ureditev okolja kmečke
domačije, gospodarjenje z goz-
dom, konjereja in krompir. Naj-
boljše ekipe se bodo v soboto,
25. marca, udeležile regijskega
tekmovanja v Obrežu. Tu se
bodo pomerile ekipe z območja
Ptuja, Ormoža, Lenarta, Slo-
venske Bistrice ter tri iz Mari-
bora.
• STOPERCE-PRVI KI-
DRIČANI
V Stopercah se je pomerilo pet
ekip: Žetale, Kmetijska šola Ptuj,
Stoperce 1, Stoperce 2 in Ki-
dričevo. Največje število točk je
zbrala ekipa iz občine Kidričevo,
ki so jo sestavljali Anita Erbus,
Marija Ivančič in Janko Ser-
dinšek. Druga je bila ekipa Sto-
perce 2, na tretje mesto pa se je
uvrstila ekipa Kmetijske šole iz
Ptuja. Te ekipe so se uvrstile na
regijsko tekmovanje.
Kulturni program so pripravili
domačini iz Stoperc, sodelovali
pa so ljudski pevci iz Stoperc, ki
so zapeli pesmi domačinke Ivan-
ke Galun, ter pevca Natalija No-
vak in Milan Galun.
Kmetijska svetovalna služba
Ptuj in mladina iz Stoperc se za-
hvaljujejo vsem, ki so sodelovali
na kvizu, sponzorjem, aktivu
kmečkih žensk Stoperce in vsem,
ki so skrbeli za profesionalno iz-
vedbo kviza "Mladi in kmetijst-
vo".
Anton Horvat, ing.agr.
• BENEDIKT - ZMAGALI
DOMAČINI
V domu kulture v Benediktu so
se v soboto pomerile ekipe iz
Lenarta, Benedikta, Jurovskega
Dola, Voličine, Cerkvenjaka, od
Svete Trojice in Svete Ane. Vse
so bile zelo dobro pripravljene,
saj so šele po drugem krogu do-
datnih vprašanj zmagali Bene-
dičani in se bodo udeležili regij-
skega tekmovanja.
MS
• PODGORCI - NAJ-
BOLJŠE LANSKOLETNE
ZMAGOVALKE
V Podgorcih je tekmovalo pet
ekip, mladi tekmovalci pa so
prišli iz mnogih krajev ormoške
občine. Med njimi so tudi letos
največ znanja pokazale lanskolet-
ne zmagovalke: Mateja Žalar,
Marija Pauša in Marija Babic;
vse tri gredo v Obrez.
Kratek kulturni program je v
Podgorcih pripravil oktet Bol-
fenk s Koga. Glavni sponzorji
kviza so bili občina Ormož, Slo-
venska ljudska stranka in Sloven-
ski krščanski demokrati.
T. Mohorko
ČLOVEKOVA AURA - POJAV, ZNAN ZE IZ PRADAVNINE

V zgodnjih 1900 je angleški zdrav-
nik dr. Maler Kilner ugotovil, da z
gledanjem skozi posebne dicianin-
ske zaslone lahko vidi auro okoli
človeškega telesa. Preseneščen je
opazil, da se velikost in urejenost
aure spreminjata pri spremembi
razpoloženja, kadar je človek bolan
ali utrujen, nanjo pa vplivata tudi
električni tok in magnetno polje.
Do podobnih ugotovitev je prišel
tudi sovjetski znanstvenik Semjon
Davidovič Kirljan, ki je leta 1939 s
posebnim postopkom fotografiral
očem nevidno žarenje človeškega
telesa.
Za pojav aure, svedeče meglice, ki
obkroža človeško telo, lahko rečemo,
da izvira že iz pradavnine. Slike iz
zgodnjega Egipta, Indije, Grčije,
Rima kažejo modrece v svetlečem
ovoju mnogo prej, preden so umetni-
ki v krščanstvu začeli upodabljati
svetnike s svetlečim sijem okoli gla-
ve. Te upodobitve po vsej verjetnosti
temeljijo na videnju posameznikov,
ki so opazili svetleče sevanje okoli
njih. Tudi danes se pojavlja vse več
ljudi s sposobnostjo videnja aure.
Medij in jasnovidka Eilen Garrett v
svoji knjigi Zavest pravi: "Že od
otroštva vidim vsako rastlino, žival
in človeka obdanega z megličastim
ovojem."
Skrivnostno žarenje aure vse bolj
zbuja človekovo pozornost. Od kod
izvira njeno žarenje? Mnogi jasno-
vidci ugotavljajo, da je človeško telo
prežeto še z enim telesom, stkanim iz
energije, katerega žarenje navzven
povzroči pojav aure okoli telesa. Pa-
racelsus, fdozof, kemik, alkimist in
zdravnik, jepodobno trdil, da v mese-
nem telesu prebiva energijsko telo, ki
je prvemu po obliki povsem enako.
S preučevanjem fenomena aure se
danes po svetu in pri nas ukvarja vse
več raziskovalcev. V Sloveniji že ne-
kaj let deluje Inštitut Essentia, v ka-
terem pri preučevanju aure in subtil-
nih energijskih pojavov združujejo
znanje, ki izvira iz kultur daljnega
Vzhoda, s spoznanji sodobnejših ra-
ziskovalcev. Leo Ivandič, raziskova-
lec v Inštitutu Essentia, pravi, da je
aura izredno pretanjeno psihoener-
gijsko pol je, ki obdaja človeka (in vsa-
ko živo bitje) ter predstavlja njegovo
subtilno osebno atmosfero. Stkana je
iz več enegijskih plasti, ki so med se-
boj prežete. Urejen pretok različnih
energij skozi aurične plasti pred-
stavlja pogoj za fizično in psihično
harmonijo ter predstavlja osnovo za
človekovo dobro počutje in zdravje.
V PETEK PREDAVANJE O
ČIOVEKOVIAURI
Zakaj ima človek auro, iz česa je
stkana, kakšne so njene značilnosti
ter kako se v njej zrcalita bolezen in
zdravje, boste lako slišali na preda-
van j u, ki bo potekalo v petek, 24. mar-
ca, ob 18. uri v dvorani ZSSS (Sindi-
kalni dom), Čučkova 1 v Ptuju. Pre-
daval bo Leo Ivandič, raziskovalec
ter poznavalec aure in auričnih feno-
menov z Inštituta Essentie. Po preda-
vanju se lahko prijavite na pregled
aure ali pa se v prihodn j ih dneh ude-
ležite delavnice Nevidni svet energij.
•>N.Zorc
Od kod denar za
'zasebne'plazove?
Močno marčevsko deževje je v občini
Slovenska Bistrica sprožilo še dodat-
ne plazove, ki grozijo ljudem, ogrožajo
stanovanjske objekte, zemljišča In
ceste. Kot nam je povedal Danilo Pod-
lesnik z bistriške civilne zaščite, je
spisek plazov dolg, skupna sanacija
pa bi znašala okoli 105 milijonov to-
larjev; to pa je za bistriško občino ob
škodi v januarskem neurje In popla-
vah Oravinje, kar še nI zajeto v oceno
škode, veliko.
Na novo so se pojavili plazovi na lokalni
cesti Šmartno na Pohorju, v Slovenski
Bistrici v bližini stanovanjske hiše Mar-
kež, na lokalni cesti Gladomes- Kebelj,
na cesti Cezlak - Oplotnica. v Poljčanah
na Rimski cesti pri stanovanjski hiši
Belič, na lokalni cesti Laporje -
Poljčane, ob stanovanjski hiši v Varošu,
ob gospodarskem poslopje v Jelovcu. v
Kontnem, pri starem mdniku v Hrastov-
cu, ob krajevni cesti v Jelovcu, na lokal-
ni cesti v Lokanji vasi, Devini In na do-
vozni cesti v Zg. Grušovje. Do sedaj so
nekaj plazov že sanirali; med drugim so
očistili lokalno cesto Cezlak - Oplotnica,
takoda lahko promet poteka tekoče.
Poleg teh plazov pa je veliko 'zasebnih',
za katere se ne ve, (jd kod denar za nji-
hovo sanacijo! ljudje s strahom
pričakujejo večje deževje, saj je s tem
skoraj vedno povezano drsenje tal. Ker
je bistriška občina hribovita, tu pa so
plazovi pogost pojav, jim bo po vsej ver-
jetnosti morala priskočiti na pomoč'
država.
•»VT
PTUJ / S TRETJE SEJE MESTNEGA SVETA
Kl|iib poiffiiklcliiini
sprefeli zakliucni lacun
Tudi 3. seja sveta mestne občine Ptuj je trajala več ur. Dnevni red so ptujski svetniki izčrpali v sedmi uri. Kot
rdeča nit so se skozi vso razpravo vlekli dvomi in pomisleki o delu prejšnjega občinskega vodstva, skupščine
in drugih organov, ki po mnenju nekaterih svetnikov niso sprejemali pametnih sklepov, pa tudi njihova pošte-
nost naj bi bila vprašljiva. Sicer pa takšni in podobni pojavi spremljajo vsako menjavo oblastne garniture; se-
danja ptujska meni, da za razliko od prejšnje prihaja z bolj poštenimi nameni. Bolj ali manj pa gre v začetnem
obdobju delovanja za spoznavanje zadev, ki bo, kot kažejo dosedanje razprave, trajalo še nekaj časa. Dokler
zadeve ne bodo pojasnjene, dokler se svetniki z njimi ne bodo dobro spoznali, bo možnosti za sejanje dvomov
veliko.
Novoustanovljeni odbori sveta
bodo imeli dovolj priložnosti, da
pregledajo delo oblastnikov
prejšnjega mandata. Na osnovi
sprememb in dopolnitev statuta-
nega sklepa so pri mestnem sve-
tu ustanovili štiri odbore kot po-
svetovalne organe, ki se bodo
ukvarjali z vprašanji financ in go-
spodarjenja z nepremičninami, z
gospodarstvom, družbenimi dej-
avnostmi, okoljem in prostorom
ter gospodarjenjem s sredstvi
občine. Na ponedeljkovi seji so
izvolili predsednike odborov in
člane. Odbori so sedemčlanski:
po pet članov je iz vrst svetnikov,
po dva pa so izbrali izmed
občanov.
Precej več razprave kot pri odbo-
rih je bilo pri začasnem pravilniku
o organizaciji in delu občinske
uprave mestne občine Ptuj, ki je
nadaljevanje začasnega statutarne-
ga sklepa. Čeprav bo veljal le do
sprejema statuta mestne občine in
na njegovi osnovi sprejetega stal-
nega pravilnika, so ga nekateri
želeli opredeliti kot trajni akt z
vsemi podrobnostmi. S tem so po
nepotrebnem zapravljali čas, ki ga
bodo nujno potrebovali za sprejem
pomembnejših dokumentov, kot
so statut, proračun za letos in po-
dobno. Kljub na trenutke pole-
mični razpravi so ptujski svetniki
predlog začasnega pravilnika o or-
ganizaciji in delu občinske uprave
mestne občine na koncu sprejeli
soglasno.
LETOŠNJI PRORAČUN
ZA PROGRAME IZ
PREJŠNJIH LET
V razpravi okrog odloka o zakl-
jučnem računu o izvršitvi pro-
računa občine Ptuj za leto 1994 so
svetniki    predvsem    veliko
spraševali o posameznih postav-
kah, za katerimi naj bi se, po njiho-
vem mnenju, marsikaj skrivalo.
Zanimali so jih drugi odhodki, ki
naj bi bili izredno veliki, postavka
za cestno dejavnost, v kateri naj bi
bili skriti stroški rušenja bencin-
ske črpalke, in podobno. Razprava
se je zlasti razživela ob podatkih,
koliko denarja je bilo porabljenega
v posamezni krajevni skupnosti.
Nekateri, ki so se "videli" v teh po-
datkih, bi se, sodeč po včerajšnji
razpravi, lahko vrnili v svoje okol-
je, drugi pa ne, ker je bilo za njiho-
vo neposredno okolje porabljene-
ga manj denarja. Ni jih zanimalo
samo uresničevanje posameznih
postavk, temveč tudi s kakšnimi
sredstvi bodo razpolagali letos,
kakšne so obveznosti iz preteklos-
ti, ki jih bo potretno pokriti še iz
letošnjega proračuna. V štirih le-
tih se je prejšnja občina Ptuj za-
dolžila za 60 milijonov tolarjev
dolgoročnih kreditov pod ugodni-
mi pogoji, ki bodo predmet delit-
vene bilance. Najeli so ga za raz-
vojne projekte gospodarske infra-
strukure, vodovod, kanalizacijo in
deponijo v Brstju.
Na trenutke brezplodno razpra-
vo v zvezi s proračunom je prese-
kal župan dr. Miroslav Luci in
svetnikom povedal, da bo denarja
v letošnjem proračunu verjetno
dovolj za dejavnosti, zelo malo pa
za investicije, ker bo iz letošnjega
proračuna potrebno prvenstveno
pokriti že začete investicije, ki se
prenašajo v letošnje leto in za kate-
re so bili v lani že nakazani avansi.
Nekaj teh investicij svetniki že
poznajo, več pa jim jih bo razkril
na prihodnjih sejah. Šele proračun
leta 1996 bodo lahko oblikovali sa-
mostojno. Kar zadeva revizijo po-
rabe javnega denarja v prejšnjem
obdobju, je povedal, da v njej ne
vidi koristi za mestno občino, da
pa bodo v ponedeljek ustanovljeni
odbori lahko podrobno pregledali
porabo javnega denarja na posa-
meznih področjih v zadnjih štirih
letih, če bodo to izrecno želeli. Re-
vizija, bi, če bi se zanjo odločili,
stala od 30 do 40 tisoč nemških
mark, tega denarja pa ni. Zaključni
račun proračuna občine Ptuj izka-
zuje 3.081.953.965 tolarjev prihod-
kov, 3.003.960.583 tolarjev odhod-
kov in presežek v znesku
77.993.382 tolarjev, ki bo predmet
delitvene bilance.
Svetniki so zaključni račun pro-
računa občine Ptuj za prejšnje leto
sprejeli, soglašali so tudi z zaprt-
jem posameznih žiro računov, ki
so veljali do 15. januarja in na kate-
rih so se namensko zbirala posa-
mezna sredstva. V bodoče bodo
občine imele en sam žiro račun.
Precej burno je bilo tudi pri
potrditvi realizacije programa in
finančnega načrta sklada stavbnih
zemljišč za leto 1994 in predlogu
začasnega programa in finančnega
načrta sklada za prve tri mesece le-
tos. Realizacijo za leto 1994 so
potrdili, pri začasnem programu
in finančnem načrtu pa se je zata-
knilo: potrdili so le porabo do kon-
ca marca v znesku nekaj nad 76 mi-
lijonov tolarjev, ker gre za pogod-
bene obveznosti iz leta 1994, ki se
morajo dokončati. Program za ]e-
tos pa bo potrebno sestaviti na
novo.
DRAVSKE ELKTRARNE
NOČEJO PLAČEVATI
Osnova za porabo bodo le realno
zbrana sredstva. Zatika se namreč
pri zbiranju nadomestila za upor-
abo stavbnega zemljišča od Drav-
skih elektrarn, ki nočejo plačevati
na novo določenih mesečnih ob-
veznosti, ki so od 16 milijonov to-
larjev narasle na skoraj 35 milijo-
nov. Danes se bo o tem vprašanju
župan dr. Luci pogovarjal z direk-
torjem Dravskih elektrarn Ivom
Kraljem. Ptujčani pritiskom Ma-
riborčanov ne bodo popustili.
Svetniki mestne občine Ptuj so v
ponedeljek soglašali s prenosom
na mestno občino nepremičnin -
kulturnih objektov, na katerih je
doslej imel pravico uporabe Kme-
tijski kom.binat Ptuj. Sprejeli so
sklep o delnem povračilu stroškov
za organiziranje in financiranje
volilne kampanje na volitvah čla-
nov občinskega sveta ter župana
mestne občine Ptuj. Političnim
strankam, katerih listam so pri-
padli mandati v občinskem svetu,
bodo povrnili del stroškov volilne
kampanje v višini 30 SIT za vsak
dobljeni glas, tolikšen znesek za
vsak dobljeni glas pa dobijo tudi
organizatorji volilne kampanje
oziroma kandidati za župana
mestne občine. Zneski so izredno
nizki.
Svetniki mestne občine Ptuj so
ponedeljkovo sejo končali s spreje-
mom več pobud. Soglašajo s pobu-
do, da se v Ptuju ustanovi sedež re-
gijske gospodarske zbornice, sedež
območne kmetijske zbornice in
sedež območnega davčnega urada.
Nove občine bi se tudi morale do-
govoriti o prenosu ustanovi-
teljskih pravic za knjižnico dr. Iva-
na Potrča in Zvezo kulturnih orga-
nizacij na občino, kjer je sedež
omenjenih zavodov.
Četrta seja sveta mestne občine
Ptuj bo predvidoma 31. marca.
•o MG
VIDEM / PO ŠTIRIH SEJAH SE BREZ PODŽUPANA
tastnina občine
Prejšnji teden so se svetniki
občine Videm sestali na 4. seji
občinskega sveta. Med drugim
so imeli na dnevnem redu ime-
novanje podžupana občine, pa
ga tudi tokrat ni uspelo imeno-
vati. Čeprav ne gre za eno naj-
pomembnejših funkcij v
občinski oblasti, pa politične
strasti zaenkrat še preveč vpli-
vajo na uspešnost odločanja.
Za občane so pomembnejše
druge odločitve sveta. Na pri-
mer tista o določitvi višine let-
nih povračil za uporabo cest, ki
jih plačujejo lastniki traktorjev
in traktorskih prikolic. V pred-
logi je zapisano, da naj bi lastni-
ki traktorjev do 30 kW plačevali
letno 3 tisoč tolarjev, od 31 do 40
kW 3.900 tolarjev in tako naprej
do zneska 6.600 tolarjev, ki naj
bi ga plačevali lastniki traktor-
jev z močjo nad 81 kW. Lastniki
traktorskih prikolic naj bi
plačali za vsako tono nosilnosti
3 tisočake, za vsakih 100 kilo-
gramov nad tono pa dodatnih
100 tolarjev. Svet teh precej
višjih zneskov še ni dokončno
potrdil, za dokončno odločitev
se bodo zgledovali po sosednjih
občinah, ki pa so, vsaj nekatere,
te zneske že potrdile.
Občina Videm je verjetno
med njbogatejšimi po številni
vaških domov, saj so na tem
območju v prejšnjih letih rastli
kot gobe po dežju. Danes so do-
movi - vsaj v večjem delu - praz-
ni in bodo zahtevali vzdrževalna
sredstva. Čigavi torej bodo v
bodoče? Po odločitvi sveta
občine Videm naj bi postali do-
movi v Doleni, Pobrežju, kinod-
vorana v Vidmu, dom Soviče -
Dravci, dom na Majskem Vrhu,
zadružni dom v Podlehniku in
vaški dom Sela lastnina občine
in v prihodnje torej tudi breme
občinske blagajne.
Sicer pa ta čas tečejo zaključna
dela za priključitev vasi Tržeč,
Lancova vas, Jurovci, Popovci
na telefonsko centralo v Vidmu.
Nekateri obrobni deli občine,
predvsem tisti, ki mejijo na
občino Majšperk, pa vse glasne-
je razmišljajo o izličitvi iz
občine Videm in pripojitvi k
Majšperku, kar omogoča novo-
sprejeta zakonodaja o lokalni sa-
moupravi.
•♦JB
TEDNIK -23. MAREC 1995
OD TOD IN TAM - 7
PTUJ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA MESTNE OBČINE MILANOM ČUČKOM
Svetnike iMvesvIefci pmMmski cilii
(Milan Cucek, predsednik sveta mestne občine Ptuj, pripada stranki Liberalna demokraciji^
Slovenije. V politiki je v presledkih od študentskih let. Rojen je leta 1950, poročen, oče dveh
otrok, sicer pa podjetnik. V dveh in pol mesecih predsednikovanja mestnemu svetu se je
nabralo že nekaj izkušenj, še več problemov, zato smo ga pred tretjo sejo zaprosili za po«
govor o aktualnih vprašanjih o delu sveta.
TEDNIK: Kako ste prišli na
mesto predsednika sveta?
M. Čuček: "Pri izbiri smo se
držali vzorca evropske parlamen-
tarne demokracije, po katerem
stranki, ki je dobila na volitvah
največ glasov, pripada predsed-
niško mesto. Po voltivah smo v
vseh najuspešnejših strankah ugo-
tovili, da je s spremembo lokalne
samouprave prišlo do delitve ozi-
roma velike prerazporeditve do-
hodka ter da se bo zaradi tega še
povečeval razkorak v razvitosti
med Ljubljano in drugimi
območji. Dogovorili smo se, da
bomo vse stranke stopile skupaj
ter se združile za razvoj mestne in
drugih novih občin na območju
dosedanje ptujske. Na osnovi do-
govora o enotnem pristopu smo se
tudi sporazumeli za delitev funkcij
v organih sveta. V bistvu to pome-
ni, da imajo stranke po strankarski
liniji dolžnost odpirati vrata na
ministrstvih, ki jih vodijo ministri
iz posameznih strank. Drugače po-
vedano, ko smo petega decembra
prešteli volilne lističe, smo se do-
govorili, da za člane sveta poslej
obstajajo še samo aktualna
vprašanja s področja šolstva, kul-
ture, športa, zdravstva, sociale in
komunalne infrastrukture."
TEDNIK: Kaj lahko poveste o
sestavi sveta?
M. Čuček: "Svet je po strankar-
ski sestavi zelo heterogen. Svetni-
ki so iz desetih strank oziroma
grupacij. Zaradi tega je potrebno
precej naporov za dosego poeno-
\enja mnenj, a nam uspeva z razšir-
)mimi sejami predsedstva sveta, s
predsedniki strank in vodij pos-
lanskih klubov."
TEDNIK: Manjše stranke ima-
jo občutek, da so potisnjene na
rob dogajanj, da nimajo enakih
možnosti kot velike, ko uveljavl-
jajo v svetu svoje interese ...
M. Čuček: "Povsem normalno
je, da se pri delu strank, kadrovski
politiki, organiziranju mestnega
sveta skladno z evropskimi in
našimi merili morajo kazati rezul-
tati volitev. Zaradi tega načela pri-
haja pogosto do različnih, tudi ne-
gativnih gledanj s strani strank, ki
so na volitvah dosegle slabši rezul-
tat, to pa upravičujejo z dejstvom,
da večje stranke postavljajo
manjše ob rob dogajanj. Pa to ni
res, ker so edino merilo rezultati
volitev. Dokaz za to je tudi
Združena lista socialnih demokra-
tov, ki je ena močnejših strank v
Sloveniji, a se zanjo prav tako
upošteva rezultat, ki ga je dosegla
na lokalnih volitvah.
Milan Čuček
Pri delu mestnega sveta je seveda
pomembna tudi pozicija, ki jo je
posamezna stranka - velika ali
mala - zastavila kot izhodišče sode-
lovanju pri oblikovanju in
reševanju političnih vprašanj ter
vprašanj, ki v živo zadevajo ljudi v
mestni občini Ptuj. S strankami se
nismo pogajali niti delali trdnejših
koalicij, poskušali smo se povezati
v posameznih programskih ciljih,
ki jih bomo na svetu obravnavali.
Nekatere stranke, zlasti manjše,
so si po mojem mnenju za izho-
dišče svojega dela postavile
predvsem sekundarne cilje - finan-
ciranje stranke in reševanje pros-
torskih razmer za delo, kar za zdaj
ostaja nerešeno, ker še proračun ni
sprejet. S temi vprašanji se ubada-
jo tudi velike stranke (SKD,
SDSS), pa jih v tem trenutku ne vi-
dijo kot prednostne. Upoštevati
moramo, da se v tem času iz ene na
drugo lokacijo selijo tudi posa-
mezne službe državne in občinske
uprave, zato je v tem trenutku
težko vedeti, kje se bodo sprostili
prostori in jih bomo lahko dodelili
strankam.
Uprava mestne občine Ptuj bo
imela sedež na Mestnem trgu,
državna pa v Slomškovi ulici. Cilj
je, da se službe posameznih uprav
združijo na enem mestu, kar je
tudi v dobro občana, da ne bo hodil
na tri loakcije, ko bo reševal razne
zadeve. Stranke morajo imeli vsaj
toliko strokovnega, če že ne poli-
tičnega posluha, da bodo počakale
do aprila, ko sebodo rešile tudi nji-
hove prostorske težave."
POKRIVANJE FUNKCIJ PO
SPOSOBNOSTIH
TEDNIK: Kaj lahko poveste o
odnosu župana do sveta in obrat-
no?
M. Čuček: "Kar zadeva odnos
med županom in mestnim svetom
ter menoj kot predsednikom mest-
nega sveta, moram poudariti, da je
prišlo do izbora ljudi, ki smo se
pripravljeni dogovarjati za dobro
oziroma razvoj mestne občine ter
delati z roko v roki mimo strankar-
skih interesov. Ptujski župan je iz
Socialdemokratske stranke, jaz
sem iz LDS, skupni problemi pa so
nas povezali; zavedamo se tudi, da
brez skupnega in enotnega nasto-
pa ne bomo zmogli uresničili cil-
jev, da bi zmanjšali zaostajanje
Ptuja in okolice za razvitejšimi
centri. Čisto drugače je na primer v
Ljubljani, kjer je župan iz stranke
LDS, predsednik mestnega sveta
pa iz stranke SDSS, pa delo ne
funkcionira in še dolgo ne bo tudi
zato, ker ima Ljubljana preveč de-
narja.
Že pred sprejemom sprememb
zakona o lokalni samoupravi je
svet mestne občine Ptuj s spreje-
mom začasnega statutarnega skle-
pa in poslovnika dal županu več
pooblastil, kot jih je predpisala ta-
kratna zakonodaja. Da je bilo naše
razmišljanje pravilno, dokazuje
sprejem sedanje zakonodaje, ki je
popolnoma identična z našimi tre-
nutno sprejetimi začasnimi akti.
To pomeni, da smo sprejeli načelo
pokrivanja funkcij po sposobnos-
tih."
ZA SLOVENIJO Z
REGIJSKIMI SREDIŠČI
TEDNIK: Bo Ptuj tudi v novih
razmerah obdržal dosedanje po-
zicije?
M. Čuček: "V Sloveniji se ne
glede na status, ki smo ga pridobi-
li, še vedno bije bitka za uveljavl-
janje regijskih oziroma državnih
središč, ki so zunaj konteksta se-
danjih mestnih občin. Kljub temu
da je Ptuj opredeljen kot mestna
občina, da smo dobili več državnih
institucij, se vrstijo pritiski na
drugačno razdelitev, kot je
zdajšnja. Gre za poskuse uveljavl-
janja treh dežel in deželnih središč
Kopra, Ljubljane in Maribora. Živ
dokaz za to je neupoštevanje Ptuja
pri predlogu za območne davčne
urade. Trideželni sistem bi za
mestno občino Ptuj in vse nove
občine pomenil direktno navezavo
na Maribor, ki že do sedaj za razvoj
Ptuja in zaledja ni ničesar naredil.
Ljubljana bi se s sistemom treh
dežel rešila problematike zagotav-
ljanja enakomernejšega razvoja
Slovenije. Zaradi tega poskušamo
prek strank in svojih poslancev v
državnem zboru (Gabrijela Berliča
in Janka Vindiša) ter v državnem
svetu (Branka Brumna in Simona
Toplaka) rešiti oziroma vplivati na
razdelitev Slovenije v smislu regij-
skih središč, med katerimi vidimo
tudi Ptuj."
TEDNIK: Kaj lahko poveste o
povezovanju mestne občine Ptuj
in drugih novih občin na Ptuj-
skem?
M. Cucek: "Delitev na manjše
občine je povzročila velike fi-
nančne težave v mestni in vseh
drugih novih občinah. Te se
kažejo predvsem v investicijskem
ciklusu na področju šolstva, kultu-
re in športa do leta 2000 in 2005.
Po zakonu o šolstvu morajo vse
osnovne šole preiti na devetletno
šolanje, kar pomeni, da bodo v
vseh devetih občinah morali izve-
sti rekonstrukcije in dozidave šol;
50-odstotno jih bodo morale fi-
nancirati občine, 50 pa država, s
tem da bo morala vsaka občina
prva zagotoviti svoj 50-odstotni
delež in pričeti gradnjo, šele potem
bo svoj delež pridala država. Pre-
dračuni dozidav šol se gibljejo od
120 do 300 milijonov tolarjev, kar
pomeni od 60- do 150-milijonski
delež posamezne občine. Kaj to
pomeni, nam pove podatek, da
znaša delež zagotovljene porabe v
Zavrču 40 milijonov tolarjev, v
Dornavi 75, v Vidmu 200 ...
Občine tako lahko samo za dozida-
vo šolskega prostora zbirajo
sredstva deset, petnajst in več let.
V mestni občini bomo imeli v
prihodnjih letih največ problemov
pri financiranju kulturnih in
športnih zavodov, ki imajo sedeže
v njej, v drugih pa v šolstvu in ko-
munalni infrastrukturi. Kolač, ki
si ga občine delimo, je, kot vidimo,
premajhen, zato poskušamo v
mestni in v vseh drugih občinah
ustvariti vzdušje in razmišljanje,
da je potrebno na državni ravni
poskrbeti za financiranje progra-
mov, ki so nacionalnega interesa,
mednje pa zagotovo sodijo šolstvo,
zdravstvo, kultura, vodna in pro-
metna infrastruktura. Denarja je v
mestni občini malo, ves denar je v
ministrstvih v Ljubljani. Če želi-
mo na naše območje pripeljati več
denarja, si moramo prizadevati za
skupni nastop ptujskih in
ormoške občine, da bomo
zmanjšali razkorak v razvitosti."
TEDNIK: Kaj pa lahko
dosežemo z povezanostjo v skup-
nost občin?
M. Čuček: "Brez dvoma si je
Ptuj kot mesto s s svojimi institu-
cijami in kadrovskimi potenciali v
preteklosti in sedanjosti zagotovil
vodilno mesto na območju
Spodnjega Podravja in bo zaradi
tega moral postati nosilec povezo-
vanja v skupnost občin. Vsi se do-
bro zavedamo, da če bo Ptuj zaos-
tajal za Ljubljano, bodo druge
občine še bolj zaostajale za Ptu-
jem."
^MG
JURŠINCI / SEJA OBČINSKEGA SVETA
V občini Juršinci se je v mi-
nulem tednu občinski svet ses-
tal četrtič, vendar pa je bil to-
kratni dnevni red zelo obsežen.
Največ časa so posvetili cestni
problematiki, imenovali svet-
nika Branka Krajnca in Vinka
Horvata v Svet zavoda OŠ
Juršinci, obravnava in sprejem
zaključnega računa proračuna
ter drugih računov občine Ptuj
za minulo leto pa sta bila pres-
tavljena na ponedeljkovo na-
daljevanje seje.
Občinski svet je tokrat podal
pozitivno stališče k dogovoru o
plačilu nastalih stroškov pri od-
merjanju povračil za nove prikl-
jučitve in za povečanje kapacite-
te obstoječih priključkov na vo-
dovodno omrežje v občini. Ta
dogovor je bil namreč sklenjen
med občino Juršinci in Komu-
nalnim podjetjem Ptuj. Na seji je
bil sprejet predlog o določitvi let-
nih povračil za uporabo cest, ki
jih plačujejo uporabniki cest za
. traktorje in traktorske prikolice.
Pri tem so se svetniki še strinjali,
da se sklene pogodba o opravl-
janju storitev sprejemanja in
kontrole vplačil za uporabo cest,
ki jih plačujejo omenjeni upo-
rabniki. Dogovor je bil, da se ta
pogodba sklene med občino
Juršinci in podjetjem Petoviaav-
to Ptuj.
Nadaljevanje seje je dalo še do-
govor, da se z Ministrstvom za
obrambo podpiše pogodba o
opravljanju varstva pred narav-
nimi in drugimi nesrečami. Svet-
niki so dali tudi pozitivno me-
nenje k imenovanju Metoda Gra-
ha za načelnika Upravne enote
Ptuj. Dogovorili so se, da bo v
tem mesecu še ena seja občinske-
ga sveta.
•> T. Mohorko
Pred petdesetimi leti
Franc Fideršek
2.
Se nekaj ocen o vlogi posamez-
nikov velike trojice v Jalti.
Roosevelt je bil že močno bolan,
saj je dobra dva meseca za tem
umrl. Trudil se je, da bi ohranil ve-
liko zavezniško koalicijo, ki bi
imela odločujočo besedo tudi v
OZN, in da bi Sovjetsko zvezo pri-
tegnil v vojno proti Japonski. Za
narode livrope se je brigal le v toli-
ko, kolikor so bili povezani z ame-
riškimi interesi, sicer pa je glede
tega popuščal Stalinu.
Churchill se z Rooseveltom ni
strinjal na mnogih področjih, ven-
dar mu ni smel javno nasprotovati.
Saj je bila Anglija močno oslablje-
na in odvisna od pomoči ZDA, vsa
druga demokratična Evropa pa je
bila dobesedno na tleh. V Evropi je
poskušal rešiti, kar se je še rešiti
dalo, zato tudi tisti sporazum s Sta-
linom oktobra 1944 v Moskvi o de-
litvi interesnih sfer v vzhodni in
srednji Evropi ter na Balkanu
izraženo v odstotkih.
Stalin je bil tedaj na višku svoje
nioči. Njegove armade so stale ob
Odri, le dobrih 70 km od Berlina,
Zasedeno je imel večino ozemlja
Poljske in Madžarske, že prej v ce-
loti Romunijo in Bolgarijo, Rdeča
armada je prodirala v Češko in Slo-
vaško ter proti Avstriji. Nastopal
je s podatki, da Rdeča armada veže
nase tri četrtine nemške vojaške
moči, in s številkami o ogromnih
žrtvah, ki jih je Sovjetska zveza
imela v vojni do tedaj.
Proti temu zahodni zavezniki
niso imeli otipljivih dokazov. Nji-
hove armade so tedaj komaj strle
pustolovsko obupen nemški po-
skus z ofenzivo v Ardenih. Ob
začetku ofenzive so zaprosili Stali-
na za pomoč; uslišal jih je in pri
Varšavi udaril. V nekaj tednih so
armade pod poveljstvom Žukova
zasedle ozemlje med Vislo in
Odro, začeli so pripravljati udar
proti Berlinu. Zavezniške armade
pa so se tedaj šele približevale
Renu, medtem ko je bila fronta v
Italiji postranskega pomena. To
svojo vojaško moč je znal Stalin
polno izrabiti v korist svojega
"rdečega imperializma."
Prav takratno popuščanje za-
hodnih zaveznikov je pozneje pri-
vedlo do hladne vojne. Usodo sve-
ta sta začeli krojiti dve supersili.
Evropo je "železna zavesa" razdeli-
la na dva dela, tudi Nemčijo, le Av-
strija se je s posebno državno po-
godbo leta 1955 temu izognila.
Železna zavesa se je dokončno od-
strla, ko je padel berlinski zid, pa
še to po zaslugi preudarnega Gor-
bačova, ki ni dopustil uporabiti
silne sovjestke vojaške moči za po-
skus ohranitve propadle, zgodo-
vinsko dokazano zgrešene in
zločinske ideologije. S tem je pre-
prečil spopad, ki bi bil pomenil
uničenje civilizacije na Zemlji.
Skoraj pol stoletja je bilo treba,
da se je dogovor velikih v Jalti
zrušil v vseh glavnih točkah. Nas-
taja nova združena Evropa, ki pa se
še krepko ubada s posledicami
mešetarjenja z usodami malih na-
rodov in držav v Jalti.
Tudi mi Slovenci smo bili maj-
hen in malo pomemben kolešček v
velikih političnih in vojaških spo-
padih, pa tudi drobiž v povojni de-
litvi plena. A vseeno moramo biti
ponosni na to, da je večina Sloven-
cev podpirala svoj narodnoosvo-
bodilni boj, ki je bil na strani sve-
tovne protifašistične koalicije. Gre
preevsem za to, da ob proslavi 50.
obletnice zmage nad nacizmom in
fašizmom stvarno ocenimo zgodo-
vinska dejstva v luči takratnega
razmerja sil v svetu in možnosti,
povezano z današnjimi videnji in
spoznanji. To je toliko bolj potreb-
no še zaradi tega, ker so zgodovi-
narji po vojni morali nekatera
dejstva zamolčevati ali pa prikroje-
vati, da so ustrezala stališčem po-
sameznikov vladajoče Partije.
RAZMERE NA
NAŠEM OBMOČJU
v jeseni 1943, predvsem pa v letu
1944 po prihodu 14. divizije na
Štajersko se je po poldrugem letu
zatišja narodnoosvobodilni boj na
Štajerskem začel vse bolj širiti.
Tisoči napol stradajočih delav-
skih, viničarskih, obrtniških in
tudi kmečkih ljudi, ki so skraja
sprejemali nemškega okupatorja z
odprtimi rokami, so vse bolj spoz-
navali svojo zmoto. Vendar se v
nekdanjo unitaristično srbsko mo-
narhijo niso želeli vrnite. Zato so
kljub bojazni pred brezverskim
komunizmom zavestno podpirali
NOB, verjeli obljubam v nastajan-
je nove demokratiče oblasti, ki bo
združila vse Slovence. Celotno
območje je bilo že posejano z odbo-
ri OF, vse več je bilo ubežnikov iz
nemške vojske, ki so predstavljali
tudi veliko večino med partizani
na Štajerskem.
Nemški okupator je to območje
še vedno imel za del tretjega rajha,
trdnjavo, ki jo je treba za vsako
ceno braniti. Ko se je fronta hitro
približevala od vzhoda in juga, so v
jeseni 1944 začeli mrzlično kopati
strelske in protitankovske jarke ob
hrvaški in madžarski meji. Za to
delo so s strahovanjem mobilizira-
li civilno prebivalstvo. Vojaške
enote pa so začele načrtno čistiti
teren, ki naj bi se kmalu znašel v
neposrednem frontnem zaledju.
Poleg svojih vojakov so za ta
čiščenja uporabljali predvsem tako
imenovane vlasovce. To so bili
prostovoljci iz vrst sovjetskih voj-
nih ujetnikov, največ Kozakov,
Tatarov, Ukrajincev in tudi dru-
gih narodnosti iz Sovjetske zveze.
Njihov poveljnik je bil general An-
drej Vlasov, nekdanji Stalinov ge-
neral, ki so ga Nemci v bojih za
Moskvo ujeli in nacisti so ga pri-
dobili za svoje načrte v boju proti
boljševizmu. Ta najemniška voj-
ska je bila do naših ljudi zločinsko
kruta. Zanimivo je tudi to, da je
baje nemška vojaška komanda vla-
sovcem obljubljala, da bo naše
ozemlje nihova začasna dompvina
do takrat, ko jim bo uspelo prema-
gati Rdečo armado. Ko so za to
obljubo zvedeli nacistični funk-
cionarji v Štajerski domovinski
zvezi, so v glavnem fuhrejevem
štabu ostro protestirali. V zadnjih
tednih so v očiščevalnih akcijah
uporabljali tudi ustaške enote. Vsi
ti tuji vojaki so se predvsem odli-
kovali s plenjenjem po kmečkih
domovih.
Ko so konec leta 1944 Nemci po-
novno zasedli od partizanov osvo-
bojeno Zgornjo Savinjsko dolino
in so njihove močne enote stalno
hajkale po napol osvobojenih
ozemljih Kozjanskega, Pohorja,
pri nas tudi Gozdnatih Haloz, so
bile partizanske enote na našem
območju močno oslabljene in raz-
redčene, vendar nobena ni bila
uničena. V štabu NOV in PO Slo-
venije so ocenili, da se na štajer-
skem območju večje partizanske
enote ne bodo mogle obdržati.
Ukazali so, da se brigade v okviru
IV. operativne cone umaknejo na
Dolenjsko, na ozemlju pa naj osta-
nejo majhne, gibljive partizanske
enote. Tega ukaza niso mogli takoj
izpolniti, ker zaradi velike sov-
ražnikove premoči ni bil mogoč
prehod čez Savo. Kmalu pa se je
pokazalo, da je bil tak ukaz stra-
teška napaka. Glavnemu štabu je
tedaj prišlo zelo prav, da so močne
partizanske enote na Štajerskem
ostale, da so jih lahko usmerili na
Koroško. Tam so prav te enote
imele pomembno vlogo v sklepnih
bojih.
Tudi Kozjanskemu odredu so
ukazali, da naj se čez Hrvaško umi-
ka proti Madžarski, na Kozjan-
skem pa je ostal le en bataljon. Ta
je kmalu prerasiel v nov, še števil-
nejši Kozjanski odred, katerega
komandant je bil Karel Žmavc -
Gorazd, pozneje ugleden Ptujčan.
Enote Kozjanskega odreda, ki so
se umikale proti Madžarski, je ne-
kaj borcev med prodorom zapusti-
lo in se vrnilo na svoje domove ali
se pridružilo partizanskim skupi-
nam v domačem kraju. Večina
borcev pa je bila pozneje vključena
v Prvo prekmursko brigado in jih
je precej sodelovalo tudi pri osvo-
boditvi Ptuja.
8-OD TOD IN TAM
23. MAREC 1995- TEDNIK
PTUJ / HUMANITARNA ORGANIZACIJA ADRA
Od liudi -1 ljudmi - za ljudi
Humanitarna organizacija ADRA deluje v Ptuju že nekaj let. Toda ali jo Ptujča
Je ena od humanitarnih or-
ganizacij, priznanih in registri-
ranih v Sloveniji. Skromno,
toda vztrajno se uveljavlja v
različnih humanitarnih dejav-
nostih. Je nekonvencionalna,
nestrankarska, nedržavna člo-
vekoljubna organizacija verske
usmeritve, organizirana pri
Krščanski adventistični cer-
kvi. Slovenska ADRA je pove-
zana in sodeluje s svetovno or-
ganizacijo ADRA Internatio-
nal (Adventist Development
and Relief Agency) in z vsemi
drugimi človekoljubnimi orga-
nizacijami v Sloveniji in svetu.
Cilj ADRE je izboljšanje ma-
terialnega, kulturnega, zdravst-
venega in duhovnega standarda
ljudi, ne glede na nacionalnost,
versko ali politično pripadnost.
Ljudi raznih poklicev, narod-
nosti in svetovnih nazorov, pa
tudi podjetja in ustanove
združuje pod gelom Od ljudi - z
ljudmi - za ljudi. Deluje na štirih
področjih: materialna solidar-
nost (pomoč bližnjim), organizi-
ranje in izvajanje koncertov du-
hovne glasbe, predavanj, tribun,
seminarjev in razstav, zdravstve-
noprosvetiteljsko področje (pre-
davanja, tečaji in seminarji za
zdravstveno vzgojo ljudi in dvig
kakovosti življenja) ter vzgojno-
moralno-duhovna prenova
(podpira duhovno življenje ter
spodbuja ljubezen do Boga in
med ljudmi).
Lansko leto in v prvih dvem
mesecih letošnjega leta je ptuj-
ska ADRA s sedežem v Cankar-
jevi 1 bila aktivna na več po-
dročjih. Zelo uspešna akcija, v
Tečajnice so spoznavale zdravo prehrano.
izvedbo katere so Ptujčani
vložili mnogo osebnega truda, je
bila zbiranje in pošiljanje oseb-
nih paketov in pisem v okupira-
no Sarajevo. Kljub zelo nevarni
poti so ADRINI konvoji
uspešno dostavljali vse, kar jim
je bilo zaupano, tega pa je bilo
mnogo, saj je ADRA zaradi svoje
nevpletenosti v vojno in politiko
našla odprta vrata in razumevan-
je pri vseh sprtih straneh.
Naslednja dejavnost, na po-
dročju katere se člani ptujske
ADRE zelo trudijo, je organizi-
ranje dobrodelnih koncertov.
Zelo odmeven je bil pomladni
koncert skupine Maran-Atha,
katerega izkupiček so namenili
otroškemu oddelku ptujske bol-
nišnice. To je bila spodbuda za
organiziranje naslednjega kon-
certa duhovne glasbe. Izvedli sta
ga ptujska dekliška skupina
Lampica in vokalna skupina
Maran-Atha iz Maribora. Z
zbranim denarjem od koncerta
in sponzorjev so obdarovali
mentalno retardirane otroke iz
Ptuja.
Zaradi        dobrosrčnosti
ni res poznajo?
Ptujčanov, posameznikov in
podjetij so te akcije bile zelo
uspešne. Vokalna skupina Ma-
ran-Atha je zato Ptujčanom za
novo leto podarila brezplačni
koncert božičnih pesmi.
Posebno skrb pa posveča
ADRA organiziranju duhovnih
predavanj. V marcu lanskega
leta so organizirali 14 predavanj,
in sicer 4 iz arheologije svetopi-
semskih dežel in 10 z naslovom
Spoznavajmo Sveto pismo. Preda-
vanja so ponovili novembra v
Ormožu. Obogatili so jih s štiri-
mi zdravstvenimi predavanji s
skupnim naslovom Živeti zdravo
in vredno človeka.
Letošnje leto so začeli s ku-
harskim tečajem naravne
prehrane. V treh dneh je 20
tečajnic uspešno in zadovoljno
spoznalo malo drugačen način
priprave hrane. Iskreno se za-
hvaljujejo OS Ormož za pomoč
pri organiziranju tečaja.
V začetku marca pa so pripra-
vili serijo zdravstvenih in du-
hovnih predavanj Kako do prave
skupnosti.
Predstavitev ADRE in njene-
ga dela naj bo vzpodbuda in va-
bilo vsem ljudem dobrega srca za
sodelovanje in vključevanje v
humanitarno delo.
•*0.P.
BOJ PROTI KAJENJU / AKTIVNOSTI PO VSEJ DRŽAVI
Det nos ulime akciio
V vseh večjih mestih v Sloveniji, kjer so enote Zavoda za zdravstveno varstvo oziroma kjer delujejo društva
nekadilcev, bodo danes potekale poulične akcije v podporo sprejemu ljudem prijaznega tobačnega zako-
na.
Datum ni izbran naključno: or-
ganizatorji so ga izbrali, ker naj bi
bil čim bližji prvi obravnavi zako-
na, ki naj bi bila predvidoma ko-
nec meseca. Kot je povedala Moj-
ca Bevc-Stankovič z Inštituta za
varovanje zdravja Republike Slo-
venije, želijo z uličnimi akcijami
osveŠčati ljudi, informirati medi-
je in doseči čim večjo podporo za
sprejem zakona. Na stojnicah
bodo zbirali tudi podpise za spre-
jem le-tega oziroma ciljev, ki si jih
je zastavilo Gibanje za sprejem
ljudem prijaznega tobačnega za-
kona.
Ljudem prijazni tobačni zakon
naj bi vseboval popolno prepoved
reklamiranja in predstavljanja
tobačnih izdelkov, vključno s
sponzoriranjem športnih in kul-
turnih prireditev, prepoved rekla-
miranja tobačnih znamk na neto-
bačnih izdelkih (obleke, dežniki,
osebni predmeti ...), prepoved ka-
jenja v javnih prostorih in na de-
lovnem mestu, prepoved prodaje
tobačnih izdelkov mladoletnim
osebam ter usmeritev prodaje v za
to namenjene trgovine, opozorilo
glede zdravstvenega tveganja za-
radi kajenja ter vsebnost katrana
in nikotina na vsakem zavojčku
cigaret, omejitev vsebnosti
škodljivih sestavin v cigaretah,
ustanovitev Sklada za promocijo
zdravja, ki bo zagotavljal sredstva
za zdravstvene kampanje ter za
sponzoriranje športnih in umet-
niško-kulturnih prireditev.
Ljudje lahko na različne načine
pomagajo oblikovati zakon o
omejevanju uporabe tobačnih iz-
delkov. Lahko pišejo poslancem v
državni zbor in državni svet
(Šubičeva 4, Ljubljana); ministru
za zdravstvo doc. dr. Božidarju
Voljču (Štefanova 5, Ljubljana).
Aktivni člani gibanja za sprejem
ljudem prijaznega tobačnega za-
kona lahko postanejo tako, da rea-
girajo na reklamne akcije tobačne
industrije (ni naključje, da jih je
prav v teh dneh veliko), da pišejo v
rubrike časopisov, ki so namenje-
ne bralcem, da objavljajo kratke
članke in podobno. Lahko se tudi
povežejo z različnimi klubi,
društvi, športnimi in drugimi or-
ganizacijami ter jih prosijo, da se
pridružijo Gibanju za sprejem lju-
dem prijazne^ a tobačnega zakona.
Lahko pa pomagajo tudi s pri-
pombami, nasveti, idejami. Pod-
pise za sprejem ljudem prijaznega
zakona, sprejema Mojca Bevc-
Stankovič na Inštitutu za varo-
vanje zdravja, Trubarjeva 2,
Ljubljana.
Pri sprejemanju ljudem prijaz-
nega zakona gre za nas in naše
otroke. V Sloveniji si želimo, da bi
naši otroci in mladostniki imeli
čim boljše možnosti za zdravo
življenje. Mnogi so za to resno pri-
krajšani, ker kadijo sami ali kadi-
jo njihovi starši. Vsak deseti otrok
prižge svojo prvo cigareto pred
desetim letom, pri petnajstih letih
redno kadi vsak peti mladostnik,
pri sedemnajstih pa že vsak tretji.
V Sloveniji po ocenah strokovnja-
kov kadi približno 35 odstotkov
moških in 23 odstotkov žensk.
Zaradi posledic kajenja
predčasno letno v Sloveniji umre
3500 Slovencev. Za propagiranje
svojih izdelkov namenja tobačna
industrija velike vsote denarja,
ker potrebuje nove porabnike, da
bi nadomestila tiste, ki so umrli,
in tiste, ki so se, zavedajoč se pred-
nosti zdravja, cigaretam odpove-
dali.
Če bi jutri iznašli nov izdelek,
ki bi vsako leto ubil 3500 Sloven-
cev, bi takoj prepovedali njego-
vo prodajo, ne samo njegovo
propagiranje!
Pripravila: MG
DORNAVA / DRUŽABNO SREČANJE UPOKOJENCEV
mm % K
Množično m veselil
Društvo upokojencev v Dor-
navi je v soboto pripravilo
družabno srečanje in s tem pros-
lavilo mednarodni praznik
žensk in bližnji materinski dan.
Učenci iz OŠ Dornava so pripra-
vili kulturni program, pele pa so
tudi ljudske pevke Liikarice iz
Dornave. Priložnostni govor je
imel predsednik društva Alojz
Velenko.
V soboto so ponovno dokazali,
da se starejši Dornavčani in Mez-
govčani še vedno radi družijo, saj
se jih je zbralo okrog sto. Ob zaba-
vi so pozabili na vsakodnevne
težave ter se zavrteli ob domačih
vižah.
Tekst in foto: M. Slodnjak
STOPERCE / V AKTIVU KMEČKIH ŽENSK
kmečke gospodinfe
Prijetno je bilo popoldne pri
Goldovih, kjer smo se zbrale go-
spodinje v upanju, da bomo izve-
dele kaj koristnega. Učiteljica
Srednje živilske šole iz Maribo-
ra Darinka Gostenčnik nam je
pokazala, kako se pripravijo raz-
novrstne dobrote iz listnatega
testa. Miza je bila ob končnem
delu polna raznovrstnih dobrot
in slanega peciva.
Aktiv kmečkih žensk iz Stoperc
se še posebej zahvaljuje gospe Te-
reziji Meško za večkratno organi-
zacijo izobraževanj v našem kraju.
PTUJ / PREOBLIKOVANJE UPOKOJENSKIH ZDRUŽENJ
Kako povezovati društva
Na območju bivše ptujske
občine je delovalo 28 društevupo-
kojencev, katerih delo je povezo-
vala Zveza društev upokojencev
Ptuj. Po volitvah v lokalno sa-
moupravo in v skladu z zakonom
je na tem območju nastalo 9
občin. V nekaterih deluje več
društev upokojencev in tam že
razmišlja o povezanosti v okviru
svoje občine, saj bi na ta način
lažje uveljavljali svoje interese in
sodelovali pri odločitvah občin-
skih svetov.
O teh vprašanjih že glasno raz-
mišljajo pri številčno največjem
DU Ptuj, ki povezuje okoli tisoč
članov. Pri tem niso sami, temveč
se povezujejo z vodstvi drugih DU
z območja mestne občine Ptuj. Na
tem območju deluje 9 samostojnih
društev upokojencev z okoli 3.450
članov, kar je več kot polovico vseh
društevno organiziranih upoko-
jencev na območju bivše ptujske
občine.
V dosedanjih pogovorih pred-
sednikov teh društev se ogrevaqjo
za ustanovitev mestne zveze DU
Ptuj. V vodstvu te zveze naj bi bilo
vsako društvo zastopano z enakim
številom članov (po dva ali več), da
bi tako bila zagotovljena enako-
pravnost društev. Tako bi lahko
upokojenci z območja mestne
občine Ptuj enotno in usklajeno
nastopali in branili svoje pravice,
dajali pobude in predloge svetu
mestne občine v zvezi z interesi
upokojencev, tudi glede lastništva
prostorov, ki so v dosedanji lasti
upokojenskih društev, in podob-
no. O teh vprašanjih so se predsed-
niki društev upokojencev pogovar-
jali tudi z županom mestne občine
Ptuj dr. Miroslavom Lucijem.
Vse to so razmišljanja in pobude
v smeri iskanja najboljših rešitev v
interesu upokojencev. Velja pou-
dariti, da so društva upokojencev
dosledno nestrankarska, ne bodo
pa odklanjali sodelovanja s poli-
tičnimi strankami, ki jim bodo
znale prisluhniti in bodo pripravl-
jene zagovarjati njihove interese.
PTUJ / DOM UPOKOJENCEV

v soboto je ptujski dom upo-
kojencev obiskal mariborski
škof doktor Franc Kramberger.
Blagoslovil je povsem novo ka-
pelo Svete družine in maševal v
njej za stanovalce doma. V domu
so verskim obredom namenili
prostor v novem objektu in ga
sakralno oblikovali. Poznavalci
sodijo, da je kapelica ptujskega
doma upokojencev ta trenutek
med najlepšimi hišnimi kapela-
mi v Sloveniji. Sprejme lahko
približno 120 gostov, kar bo pov-
sem zadostovalo potrebam
doma upokojencev.
•» M. Zupanič
Umrla je Berta Crgulj
Med sladkornimi bolniki se
je hitro razširila vest, da je
omagala dolgoletna tajnica
društva za boj proti sladkorni
bolezni in se v ptujski bol-
nišnici poslovila od svojega
kratkega življenja.
Pokojna Berta je bila živahna.
delavna in prijetna v družbi.
Mnoge ure in dneve je žrtvovala
za naše društvo, organizirala
marsikateri izlet, kjer je skrbela
za prijetno vzdušje. Kljub bolez-
ni, ki je vedno bolj napredovala,
zapuščal jo je namreč vid in od-
povedovale so ji ledvice, je našla
lepo besedo in dobro voljo za
delo in sodelovanje z drugimi.
Tako je še konec februarja pelja-
la svojo skupino na enodnevni
izlet, kot da bi slutila, da mora
pohiteti.
Za njeno humano delo v
društvu smo ji hvaležni, kar smo
jih poizkušali izraziti s prisot-
nostjo in cvetjem na poslednji
poti. Ostala nam bo v spominu
kot dobra, delavna in vesela pri-
jateljica.
Marija Velikonja
f EDNIK 23. MAREC 1995
OD TOD IN TAM-9
PORODNIŠNICA PTUJ / POGOVAR Z DR, TONČKO POTOČNIK, SPECIALISTKO NEONATOLOGINJO
Poiiifišiije matere dojijo weč
S specialistko neonatologinjo
jr. Tončko Potočnik sva se
srečali pozno popoldne 8. marca.
y porodnišnici ptujske bol-
nišnice je mirno, otroškega joka
slišati. Dojenčki so zado-
yoljni, saj so že na začetku živl-
jenja večino časa s svojimi ma-
mami. Te pa jih znajo potolažiti.
"Danes je pri nas čisto normalen
dan. Seveda smo.se tudi me, ki de-
lamo na ta dan, spomnile, da je 8.
0]arec mednarodni praznik žensk.
Ob tem, koliko smo ženske upošte-
vane v službi, kot matere, gospo-
dinje, ni nič narobe, če ta praznik
ostane. Osebno pa sem proti vsake-
mu poveličevanju tega dne. Vesela
sem, če se me kdo spomni z rožico,
z drobno pozornostjo," je povedala
naša sogovornica, ko je pogovor
nanesel na osmi marec.
V novi porodnišnici ptujske bol-
nišnice smo bili nazadnje ob
odprtju pred dobrimi tremi leti in
pol. S preselitvijo v nove prostore
konec novembra leta 1991 so bili
tudi v Ptuju dani pogoji za t.i. roo-
ming in, kot se s tujko reče, da je
otrok v sobi z materjo. Podobno
kot v drugih slovenskih porod-
nišnicah, razen kliničnega centra v
Ljubljani, kjer ostanejo dojenčki
pri mamah tudi ponoči, jih ptuj-
skim mamam ob 23. uri odpeljejo,
pripeljejo pa znova zjutraj ob pe-
tih. Mame so s takim režimom za-
dovoljne, saj jih večina želi ponoči
spati.
ZA OČETE DRUGAČEN
REŽIM OBISKOV KOT ZA
DRUGE
"če je z mamo in otrokom vse v
redu, če je porod potekal normal-
no, brez zapletov, sta otrok in
mama skupaj že od porodne sobe.
Drugače je seveda, če pride do za-
pletov bodisi pri mami bodisi pri
otroku. Prizadevamo si, da sta v
vsaki sobi samo dve materi in dva
otroka. Obiski so normalni, naš
oddelek sodi med odprte. Čeprav
na vratih piše, da so obiski od 15.
do 16. ure, očetom oziroma možem
dovolimo obiske zunaj tega časa,
tako da lahko oče čim prej vidi svo-
jega novorojenca. Omejen obisk
velja bolj za širši krog ljudi - za
znance, prijatelje."
Tednik: Kako ocenjujete delo
v novih razmerah?
Dr. T. Potočnik: "Odlično je, ne
bi več želela delati po starem. Ni
primerjave s starim oddelkom.
Otroškega joka v novih prostorih
skorajda ni. Prve tri dni otroka ne-
gujejo sestre, od tretjega dne dalje
pa mame, čeprav jutranjo osnovno
nego še vedno ob mami opravijo
sestre. Čez dan mameotroke previ-
jajo večinoma same. Sestrska
pomoč je še posebej pomembna pri
mamah, ki so prvič rodile. Patro-
nažne sestre, ki obiskujejo mame z
dojenčki po prihodu iz porod-
nišnice, vedo povedati, kako je da-
nes prvi obisk čisto drugačen, kot
je bil včasih. Mame so jih pogosto
pričakale prestrašene, ker niso bile
vešče previjanja, nege. Danes
pričakajo patronažni obisk bolj
sproščene. O negi dojenčka se veli-
ko naučijo v porodnišnici, pred
tem pa v materinski šoli, ki naj bi
jo brez izjeme obiskovale vse
nosečnice. Velika prednost je tudi
v tem, ker vizite potekajo v sobah,
prej pa smo otroke pregledovali
proč od mam - vsi otroci so bili
skupaj v veliki sobi. Sedaj se lahko
z mamo sproti pogovorimo o
Dr. Tončka Potočnik, specialistka neonatologinja.
vsem, kar jo pri novorojencu zani-
ma in kar bi o otroku morala vede-
ti, da se bo normalno razvijal in bo
zdrav. Mame imajo ob tem, da so
skupaj z malčki v sobah, pri-
ložnost vprašati o vsem, če želijo."
SKUPNO BIVANJE V SOBI
- PRISPEVEK K DOJENJU
Tednik: V čem je največja
prednost skupnega bivanja otro-
ka in mame v porodnišnici?
Dr. T. Potočnik: "Predvsem v
dojenju. V civiliziranem svetu ga
vedno bolj spodbujajo. Dobro ga je
potrebno vzpostaviti že v bol-
nišnici. Če to uspemo v prvih
dneh, lahko pričakujemo, da bo
dojenje trajalo šest mesecev. Anke-
ta, ki smo jo o tem izvedli pred leti
in sedaj, kaže, da smo naredili ko-
rak naprej, ni pa še to, kar pričaku-
jemo. Šele z zamenjavo generacij
lahko pričakujemo, da se bo stanje
bistveno izboljšalo v prid dojenja.
Sedaj so namreč babice ženske, ki
niso dojile in tudi svojih hčera ne
spodbujajo pri tem. Ko otrok malo
zajoka, ga je najlažje potolažiti s
steklenico. V bolnišnici praktično
vse dobro dojijo, le pet odstotkov
je takih, ki ne. Še vedno pa je pre-
več tistih, ki dojijo samo en do dva
meseca. Otroški zdravniki se zave-
damo, da moramo skupaj s patro-
nažno službo na tem področju na-
rediti še več. Gotovo bo k boljšemu
rezultatu prispevala tudi materin-
ska šola, ki mora motivirati
bodoče mamice k dojenju. Edina
pravilna prehrana za dojenčka je
mamino mleko. To je hrana, ki mu
ne bo delala prebavnih težav in ga
bo ohranila zdravega. Prsi so
najožji stik med mamo in otro-
kom, kar se kaže pozitivno pri nje-
govem psihičnem in siceršnjem
razvoju. Nekatere mame to že do-
jemajo, druge potrebujejo več
spodbud."
Tednik: V zadnjem obdobju se
je tudi v Ptuju znižalo število po-
rodov ...
Dr. T. Potočnik: "Moralo bi jih
biti več. Zadnja leta se število
giblje od 850 do 870. Rečem lahko,
da dokler se ne bodo uredile druge
stvari, jih tudi ne bo več. Včasih so
v ptujski porodnišnici rojevale
ženske iz Hrvaške - teh porodov je
bilo do dvajset odstotkov. Danes,
ko imamo idealne razmere, novo
porodnišnico, bi si porodnic seve-
da želeli več. Trudimo se s kvalite-
to dela, z doseženimi rezultati smo
zadovoljni ne samo mi, temveč
tudi drugi z nami. Umrljivosti no-
vorojenčkov skorajda ne pozna-
mo. Lani v naši porodnišnici ni
umrl noben novorojenček. Umrla
sta dva, ki smo ju pred tem premes-
tili v klinični center zaradi zaple-
tenih okvar srca. Še vedno se žal
občasno rodijo otroci, katerih
okvare ne omogočajo preživetja."
Tednik: Kako zdravi so naši
novorojenčki?
Dr. T. Potočnik: "Kot zdravni-
ca z dolgoletnimi izkušnjami bi
lahko rekla, da je njihovo zdravst-
veno stanje v povprečju dobro, od-
stotek otrok, ki se rojevajo kot
rizični, pa vsa leta ostaja nespre-
menjen - okrog deset odstotkov.
Porodništvo je v zadnjem času zelo
napredovalo, tudi predporodno
varstvo mater je zelo dobro. Popra-
viti pa bi se morale vse druge oko-
liščine, ki so povezane s kvaliteto
življenja staršev. Veliko je kazal-
cev, ki kažejo na to, da se v življen-
ju mater prepogosto pojavljajo ka-
jenje, alkohol, drugi škodljivi dej-
avniki, dedni vplivi (slaba dedna
zasnova). Glede na svoje izkušnje
lahko zatrdim, da je težko prizade-
tih novorojencev manj.
Zdravstvena služba je danes tako
organizirana, da otroke, ki jim ne
moremo pomagati v naši bol-
nišnici, lahko ob kateremkoli času
premestimo na kliniko v Ljublja-
no. To ni pomembno samo za
preživetje, temveč tudi za kvalite-
to; ne glede na dejavnike tveganja
naj bi imel otrok čim manj posle-
dic oziroma jih sploh naj ne bi
bilo."
^MG
Mame so skupaj z dojenčki že od porodne sode.
Foto: Kosi
10 - OD TOD IN TAM
23> MAREC 1995- TEDNI
ŠPORTNI PORTRET
Strelca Alenka
Po prvem prvenstvu podravske regije v streljanju z zračnim standardnim orožjem v Slovenski Bi-
strici prejšnjo soboto ter nedeljskem zaključku državne dopisne lige - na obeh so strelci Občinske
strelske zveze Ptuj dosegli odlične rezultate - smo se odločili na kratko predstaviti dva izmed
mlajših in obetavnih, hkrati pa že uspešnih strelcev, Alenko Peteršič in Saša Poroka.
Alenka Peteršič, 16-lctna člani-
ca strelske družine Dornava ter di-
jakinja drugega letnika ptujske
gimnazije, se je s strelstvom začela
ukvarjati z dvanajstimi leti. Naj-
prej je streljala z zračno puško,
zadnja tri leta pa s pištolo. V tek-
movanjih iz preteklih let v strel-
janju z zračno puško se lahko po-
hvali z naslovom občinske in regij-
ske prvakinje. Sicer pa ji je bolj pri
srcu streljanje z zračno pištolo,
kjer je na državnem prvenstvu lan-
sko leto v konkurenci mladink za-
sedla odlično tretje mesto, med
članicami pa osmo. Letos se je med
drugim udeležila mednarodnega
tekmovanja v Budimpešti, na kate-
rem je prav tako dosegla spodbud-
ne rezultate. Poleg tega strelja
Alenka še z malokalibrskim
orožjem in je na lanskem držav-
nem prvenstvu v streljanju z malo-
kalibrsko pištolo v ekipni in posa-
mični konkurenci zasedla drugo
mesto. Vsem naštetim uspehom je
prejšji konec tedna dodala še nas-
lov občinske prvakinje in prvakin-
je podravske regije v streljanju z
zračno pištolo.
Alenki je uspelo pridobili status
športnika, a ga, kot sama pravi, za-
enkrat ne izrablja, saj v šoli shaja
brez večjih težav, pa tudi med
učitelji najde potrebno razume-
vanje. K njenim uspehom veliko
pripomorejo starši, sploh glede fi-
nančnih sredstev, oče pa je hkrati
tudi njen trener. Nekaj svojega
prostega časa Alenka posveča še
glasbeni šoli in igranju flavte, v
prihodnje pa si želi čim boljših
strelskih rezultatov in postati
vrhunska športnica.
Sašo Porok, Mariborčan, je star
16 let in je dijak drugega letnika
Srednje kmetijske šole v Maribo-
ru. V ptujsko strelsko zvezo je
prišel, kot pravi, predvsem zaradi
boljših razmer za trening. Strelja
že od svojega dvanajstega leta, za ta
šport pa ga je navdušil oče, ki je bil
svojčas član takratne jugoslovan-
ske mladinske reprezentance. Sašo
torej nadaljuje družinsko tradici-
jo. Začel je z zračno puško, zadnje
leto pa strelja tudi s pištolo in to v
kategorijah zračnega in maloka-
librskega orožja. Med svoje naj-
večje uspehe šteje četrto mesto z
lanskega državnega prvenstva, ki
ga je dosegel po komaj štirih mese-
cih treninga s pištolo, in drugo
mesto z regijskega tekmovanja. V
letošnji sezoni se lahko prav tako
pohvali z odličnimi rezultati. V
streljanju z malokalibrsko pištolo
proste izbire je bil na regijskem
tekmovanju drugi, s serijsko
pištolo pa prvi.
Največji uspeh mu pomeni uvr-
stitev v slovensko državno mladin-
sko strelsko reprezentanco. Razen
tekmovanj v sosednji Hrvaški dru-
gih mednarodnih izkušenj še
nima; meni, da so rezultati še pre-
nizki, saj so norme, ki jih je po-
trebno doseči, precej visoke. Na re-
gijskem prvenstvu podravske regi-
je v Slovenski Bistrici je Sašo osvo-
jil naslov podravskega prvaka v
streljanju z zračno pištolo, obenem
pa je bil najboljši med mladinci na
nedeljskem zaključku dopisne
lige.
Pravi, da je usklajevanje trenin-
gov in šolskih obveznosti dokaj
naporno, saj se vozi v Ptuj v pov-
prečju trikrat na teden, zato mu ve-
liko prostega časa za karkoli dru-
gega ne ostaja.
Tekst in foto: DS
POGOVOR Z MARKOM SLAVIČEM ml./ KASAČ LETA
Konjski šport h rocN vt rod
Marko Slavič mlajši iz
Ključarovcev v kasaškem športu
uspešno nadaljuje pot svojega
očeta ter Slavičevih nasploh. Sla-
vičevi so glavni rejci kasaških
konj v Sloveniji - s tem se ukvarja
že četrta generacija. V bivši Ju-
goslaviji je bil Marko najboljši na
jugoslovanskem derbiju
kasaškem maratonu, prav on pa je
prvič predstavljal Slovenijo na ev-
ropskem kasaškem prvenstvu
voznikov amaterjev, članov med-
narodne organizacije FEGAT, na
Finskem.
"Na evropsko prvenstvo sem pri-
potoval brez tekmovalnega dresa,
saj pod jugoslovansko zastavo ni-
sem hotel tekmovati. V začetku je
bilo malo upanja, da bom sploh
lahko nastopil, toda po mojem
vztrajanju so izobesili namesto ju-
goslovanske mednarodno zastavo
FEGAT-a, ker slovenske niso ime-
li," se spominja Marko prvega tek-
movanja za samostojno Slovenijo,
ko si je privozil drugo mesto. Leta
1992 je kot edini slovenski pred-
stavnik sodeloval na svetovnem
prvenstvu voznikov amaterjev v
Franciji. To je bil zanj gotovo naj-
večji izziv v njegovi bogati športni
karieri.
Marko se takole spominja svojih
začetkov:
"Trenirati sem pričel pri devedh
ledh, pri dvanajstih pa sem že prvič
tekmoval. Ker je oče dobro poznal
psihologijo konjev, sem vozil le tis-
te, ki niso mogli zbezljati, saj kot
devetletni otrok še nisem imel
moči, da bi konja obvladal. Takrat
so me konji vozili sami. Najprej
sem vozil črnega žrebca Duka in
privozil mi je prvo zmago. Takrat
sem konjem posvečal veliko več
čustvene pozornosti in odnos do
njih je bil povsem drugačen kot da-
nes, po dvajsetih letih. Danes je
vzreja in treniranje kasaških kon-
jev že del industrije," pojasnjuje
Marko Slavič ml.
Voznik mora zelo dobro poznati
psihologijo konjev, saj je edini kon-
Marko Slavič ml. in Charlie Somolli.
takt med njim in konjem prek vaje-
ti.
Marko Slavič mL: "Stik moraš s
tekmovalnim konjem vzpostaviti
že v hlevu. Večkrat nam očitajo, da
smo Slavičevi preveč agresivni do
konjev. Vendar ne razumejo, da pri
nas vlada povsem drugi red kot pri
tistih, ki imajo le enega ali dva kon-
ja. V hlevu imamo vedno od 25 do
30 konjev, in kot sem že dejal, za
našo družino pomeni to glavni vir
preživetja. Za tekme jih začnemo
trenirati pri sedemnajstih mesecih
in pri treningu moraš imeti disci-
plino, ne smeš popuščati. Z očetom
uporabljava pri treningu tudi bič in
mnogi nama to zamerijo, ker meni-
jo, da jih s tem mučimo, vendar je ta
metoda v svetu povsem legalna. Z
vajetmi lahko konja udariš enko
močno kot z bičem. Vsak tekmova-
lec mora hitro zaznati, kako bo s
svojim konjem navezal kontakt.
Glede na dolgotrajno tradicijo ima-
mo mogoče Slavičevi ta čut že do-
volj dobro izostren, saj nam nekate-
re tehnike uspevajo brez večjega
napora. Že pri treningu računam
na zmago. Včasih se zgodi, da s ka-
terim konjem ne morem najti pra-
vega kontakta in s tem nikoli ne
tekmujem dolgo."
Lani ste imeli hudo prometno
nesrečo in v začetku je kazalo, da
nikoli več ne boste mogli tekomo-
vati. Kljub temu ste si prislužili
najvišjo kasaško lovoriko.
Marko Slavič ml.: "Kaže, da je
zaradi trdega dela že od otroštva
moj organizem zelo odporen. To
mi je pri poškodbah zelo koristilo.
Pet dni sem bil v komi in zdravniki
so moje nadaljnje zdravje pripiso-
vali ravno vzdržljivosti organizma.
Dobro sem se izvlekel in po petih
mesecih sem že tekmoval."
Kako je pri nas organiziran
kasaški šport?
Marko Slavič ml.: "Slovenski
kasaški šport ima res že 120-letno
tradicijo, vendar je zaradi razmer
obstal na neki polovični stopnji in
že nekaj let stojimo na pragu profe-
sionalizacije. Hipodromi so po
vsem svetu ob naglem razvoju veli-
kih urbanih okolij rasli kot gobe po
dežju, postali so prava industrija
vsestranske turistične ponudbe,
kjer se zbira vsak dan več tisoč lju-
di. V bližini Ljubljane bi nujno
morali zgraditi večji hipodrom,"
navdušeno pripoveduje Marko Sla-
vič mL, ki je tudi letošnje leto začel
z zmago: 1.januarja je na dirki za
novoletno nagrado na Dunaju zma-
gal z ameriškim žrebcem Charlie-
jem Somollijem.
Marija Slodnjak
TEDNIK 23. MAREC 1995
OD TOD IN TAM-11
ORMOŽ / PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA PROSPEKTA
Ormož - sonce Prlelkiie
Sončen predpomladni dan je bil v soboto, 11. marca, ravno pravšnji za predsta-
0tev turističnega prospekta občine Ormož - knjižice na šestnajstih straneh, kjer
0 s fotografijami in izbranimi besedami predstavljene naravne danosti ormoške
deželice, njene značilnosti in kulturnozgodovinski spomeniki. To je deželica, v
katero se splača priti zaradi trojega: idilične pokrajine, ljudi in dobrot.
Prav takšna dobrodošlica je
čakala obiskovalce v dvorani
ormoškega gradu, kjer je pred-
stavitev potekala. V sredini je
bila gostoljubno pogrnjena
Izmečka miza, pokrita z belim
hodničnim prtom in obložena z
domačimi dobrotami, hlebom
domačega kruha, cimpletom
dišečih pogač, šopkom suhih rož,
glinastim vrčem z žlahtno kaplji-
co ter slamječko z jabolki in ore-
hi. Ob mizi so bili kolovrat ter
drug predmeti, ki so jih nekoč
uporabljali. Bilo je skoraj tako,
kot če odpreš okence na prvi
strani prospekta, na katerem se
bohotijo cvetoče pelargonije, v
notranjosti pa zagledaš gostol-
jubno tihožitje.
"Slogan Ormož - sonce Prlekije ni
izbran naključno; mirno bi lahko
rekli tudi Ormož - sonce Slovenije,"
je ne brez navdušenja povedal
eden izmed avtorjev prospekta
Franc Milošič. "Sonce, pokrajino
in ljudi imajo tudi tisti, ki premo-
rejo še velike hotele, pa vendar je
tam v zadnjem času vse manj turis-
tov. Sodobni romarji so se nave-
ličali konfekcijskega turizma, želi-
jo si listih lepot, ki jih zazna samo
občutljiva duša, tega pa je v ormoški
deželici na pretek, toliko, da jih ni
bilo mogoče stlačiti na šestnajst
strani in jih na kratko predstaviti,"
je nadaljeval. Poudaril je, da mu je
samemu težko stati pred publiko
in predstavljali prospekt, saj je ta
delo skupine ljudi. Menil je, da bi
ob njem moral stati vsaj še Ciril
Ambrož, ki je s svojim preianje-
nim fotografskim očesom spravil
lepote na fotografski papir, da jih
lahko občudujejo tudi drugi.
OBČINA ORMOŽ -
ZALOŽNIK IN
IZDAJATELJ
Ideja o turističnem prospektu
ormoškega območja ni nova, v pre-
teklosti je bilo nekaj bolj ali manj
uspešnih poizkusov, v lanskem
letu pa se je Turistično društvo
Ormož odločilo, da pripravi novo
izdajo. Delo so zaupali podjetju
Stigma iz Ptuja. Uvodna organiza-
cijska dela pa so privedla do spoz-
nanja o zahtevnosti projekta tako v
denarnem kot v organizacijskem
pogledu in njegovi pomembnosti
za celotno turistično dejavnost v
občini. Zaradi tega je občina
Ormož ob sodelovanju turističnih
delavcev in predstavnikov zainte-
-resiranega gospodarstva prevzela
izdajateljsko in založniško vlogo.
Izdaja prospekta se je nekoliko
oddaljila od načrtovanega termi-
na, saj naj bi ga imeli v rokah že ob
lanskem mariinovanju. To se je v
prvi vrsti zgodilo zaradi želje, da bi
bil čim kvalitetnejši in verodositoj-
ni odsev možne turistične ponud-
be v občini Ormož. ,
"Turizem je ena izmed razvojnih
perspektiv, odpira možnosti za-
poslovanja, zasebne iniciative, zas-
lužek in socialno varnost. Razvoj
turizma v občini je povezan z izbi-
ro in rabo prostora, z zazidalnimi
in ureditvenimi načrti, urejanjem
krajev, lokalnih komunikacij in
infrastrukture ter s povezovanjem
vseh dejavnosti v turizmu.
Uspešni bomo, če bomo znali za-
gotoviti usklajeno delovanje pod-
jetnikov, obrtnikov, turističnih
društev, občinskih javnih služb in
drugih udeležencev turistične po-
nudbe, zlasti trgovine, gostinstva,
kmetijstva, kulture in športa, izo-
braževanja, zdravstva, poskrbeti
Z domaČimi dobrotami obložena kmečka mizaJ
Foto: VT
za urejeno okolje in ekologijo m še
marsikaj, saj je turistična ponudba
sinteza različnih profesionalnih in
ljubiteljskigh dejavnosti," je pove-
dal župan Vili Trofenik.
Pri razvoju turizma so pomemb-
na tudi turistična društva, zlasti
pri osveščanju prebivalstva, ure-
janju okolja, sooblikovanju turis-
tične ponudbe in spodbujanju ust-
varjalnosti ljudi. V ormoški občini
delujejo že v štirih od osmih kra-
jevnih skupnosti.
Prospekt Ormož - sonce Prlekije je
po ideji Turističnega društva izda-
la in založila občina, besedilo, ki
ga je prevedla v nemščino Emilija
Ormoška deželica vabi.
Mesojedec-Erlih, so oblikovali
pri podjetju Stigma iz Ptuja, foto-
grafije pa sta prispevala Ciril Am-
brož in Štefan Hozyan. Risbe so
izpod peresa Franca Milošiča,
prospekt pa je natisnil Gorenjski
tisk iz Kranja.
Prospektu so na pot minulo so-
boto pomagali pevci okteta Bol-
fenk z domačimi pesmimi, kvartet
saksofonistov in citrarka Maja
Frangež, kijeskupajz Bojanom
Rajhom recitirala pesmi o Prleki-
ji-
Vida Topoiovec
JURŠINCI / DEVETDESET LET TRSNIČARSKE ZADRUGE
Razlicnauiffiiio^iiii^MsfciilPnizadružiinnteresi
Slovenci radi iščemo vzorce za svoje početje pri razvitejših sosedih. Tako je tudi z zadružništvom, ki smo ga občudovali v sosednji Avstriji in drugod v zahodni
Evropi, kjer so zadružni odnosi nespremenjeni in trdni že stoletje. Prav tako je bilo skoraj stoletje v Juršincih. Tamkajšnja Trsničarska zadruga je formalno in
navzven spreminjala ime in obliko, ker se je pač morala prilagajati časom, ki so šli mimo nje, navznoter pa je bila vedno trdna organizacija, temelječa na
skupnih interesih članov, ki so se zavedali in se tega krepko zavedajo tudi danes, da so močni in uspešni samo združeni. Tako je bilo v Juršincih devet deset-
letij in v bodoče ne more biti drugače.
Ob poudarjanju pomena za-
družništva je pred štirinajstimi
dnevi potekala slovesnost ob 90-
letnici Trsničarske zadruge v
Juršincih. Zadružni odnosi se
utrjujejo predvsem v težkih
časih. Takih časov je bilo v de-
vetdesetih letih v izobilju, prav
toliko torej tudi razlogov, da je
Zadruga v Juršincih živela in kre-
pila svojo vlogo. Postala je tako
pomembna, da danes reže dodat-
ni kos kruha lepemu številu za-
družnikov, posredno pa še števil-
nim delavcem, ki jih zadružniki
potrebujejo za pomoč v svojih
trsnicah. Za njeno usodo se ni
bati, saj so tudi danes za kmeta
težki časi, neizogibno težji pa še
prihajajo s približevanjem Slove-
nije Evropski skupnosti. Tam
nas čakata neusmiljen trg in ne-
nehni boj za obstanek. V takem
boju posamezniki ne morejo
uspeti. Prav v tem je razlog za
trdnost in uspešnost zadrug na
Zahodu.
V hudih časih so tudi korenine
Trsničarske zadruge Juršinci. V
kroniki sedanjega predsednika za-
druge Simona Toplaka je zapisa-
Simon Toplak - že trideset let
na čelu juršinskih trsničarjev.
no, da je trtna uš konec prejšnjega
stoletja uničila evropsko vino-
gradništvo. Rešitev se je takrat
našla v cepljenju na odporno ame-
riško podlago. Med prvimi v Slo-
veniji so se tega posla lotili prav v
Juršincih. V leto 1905 pa sega po-
buda domačina Franca Matjašiča
za ustanovitev zadruge, prve na
Štajerskem in v takratni Avstriji.
Zadruga je bila registrirana 28.
septembra 1905 pri Graški zvezi.
Med dobitniki sta bila tudi najstarejša trsničarja 86-letni Jožef
Matjašič (na levi) in 81-letni Stanko Zelenko. Oba še vedno delata
v trsnicah.
Prvo selekcijsko delo se je v za-
drugi pojavilo leta 1936, ko je ta-
kratni predsednik nadzorstva Ja-
nez - Ivan Toplak predlagal, da bi
morali trsničarji zaznamovati naj-
bolj rodne sorte, te pa so nato vpi-
sovali v knjigo ter ocenjevali rodo-
vitnost z ocenami od O do 5.
Med drugo svetovno vojno je za-
druga formalno prenehala obstaja-
ti, tudi trsničarska drejavnost se je
zaradi vojnih razmer zelo
zmanjšala. Po vojni je bilo potreb-
no škodo popravili in leta 1946 so
znova ustanovili Sadjarsko in
irsničarsko zadrugo s trsničarskim
odsekom. Pot zadruge se je leta
1960 združila z zadrugo Jože Lac-
ko. Kriza v vinogradništvu in ne-
razumevanje za to dejavnost sta
vse skupaj znova pripeljala na rob
propada. Zopet je prišla pobuda
Ivana Toplaka in pri zadrugi Jože
Kmetijski minister dr. Jože Os-
terc med juršinskimi trsničarji.
Lacko so organizirali trsničarski
odsek, ki je imel 14 članov in je leta
1966 pridelal 150 tisoč cepljenk.
Dejavnost je iz leta v leto rastla in
leta 1971 dosegla 600 tisoč cepl-
jenk.
V začetku leta 1973 so se
trsničarji v Juršincih organizirali v
Skupnost trničarjev in dreve-
sničarjev, sprejeli svoje akte, med
njimi tudi pravilnik sklada soli-
darnosti ter razvojni program.
Vseh 33 ustanovnih članov je ime-
lo opravljeno kmetijsko šolo ali
strokovni izpit, devetim priprav-
nikom pa so določili mentorje.
Skupnost pa ni ustrezala tedanjim
predpisom o združevanju kmetov,
politični interesi temu takrat niso
bili naklonjeni. Bilo je kar precej
poskusov uničiti organizirano za-
sebno trsničarstvo. Skozi ta čas je
trničarjem pomagala njihova trma
in neomajna želja, da morajo biti
samostojni. Težavno obdobje se je
končalo s podpisom pogodbe o
poslovno-tehničnem sodelovanju
s KZ Ptuj leta 1979. Kot kmečka
skupnost je bila registrirana v regi-
stru kmečkih skupnosti kot prva v
Sloveniji. Njihovi takratni cilji so
bili jasni: povečati proizvodnjo in
kakovost sadilnega materiala,
zgraditi skupne objekte in nabavi-
ti stroje ter krepiti enotnost po
načelu pravega zadružništva. Šte-
vilo članov skupnosti se je
povečalo na 54, skupno lahko let-
no cepijo do milijon in pol cepl-
jenk. Trsničarji v Juršincih so
uvedli najnovejšo tehnologijo in
uporabo priznanega, brezvirusne-
ga klonskega materiala. Leta 1988
so zgradili prvo in leta 1990 še dru-
go hladilnico, razkuževalnico, na-
bavili skupne stroje in z njihovo
skupno uporabo še strnili svoje
vrste. Leta 1992, po izidu zakona o
zadrugah, so se med prvimi reor-
ganizirali in znova ustanovili
Trničarsko zadrugo Juršinci, kar
je bila v njihovem primeru zgolj
formalna potrditev odnosov, te-
melječih na devetdesetletni zgodo-
vini.
Zadruga nima stalno zaposlenih
ljudi, vse delo opravijo člani sami.
Predsednik opravlja tudi naloge
direktorja in komercialista, skla-
diščnik opravlja prevzem in pro-
dajo, med člani imajo tudi tajnika.
Zdravstvene preglede opravlja
Kmetijski zavod Maribor, vodenje
proizvodnje Kmetijska savetoval-
na služba Ptuj, občasno pa po-
kličejo na poomoč še druge stro-
kovnjake, računovodske posle pa
jim opravlja pooblaščeno podjetje.
Upravni odbor zadruge nenehno
skrbi za čim bolj uspešno in čim
cenejše delo.
•^ J. Bračič
Priznanja ob 90-letnici
trsničarske zadruge Juršinci:
Jožef Matjašič, Alojz Berlak, Ig-
nac Lovrec, Stanislav Vršič, Ig-
nac Toš, Franc Čeh, Kmetijska
zadruga Ptuj.
Bronaste plakete: Kmetijski
zavod Maribor, Kmetijska za-
druga Pesnica pri Mariboru,
Janez Vrečer, Stanko Toplak.
Srebrne plakete: Alojz Her-
ga, Janko Matjašič, Ludvik
Toplak. Stanko Zelenko st.
Zlato plaketo je prejel Simon
Toplak.
Priznanje ob jubileju so
trsničarji iz Juršincev prejeli
tudi od Zadružne zveze Slove-
nije in Poslovne skupnosti za
vinogradništvo in sadjarstvo
12-ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
23. MAREC 1995- TEDNIK
•o- Vesna Ribaril / THnalstl d9h Kilometri peščenih plaž. Severovzhodna Brazilija., Revno podeželje in bogata turistična velemesta.


elem slovi po najlepšem živalskem vrtu v Južni Ameriki. Res je pravi vzor živalskega
vrta. Če že morajo živeti v ujetništvu, imajo živali tukaj res dobro oskrbo in dovolj
življenjskega prostora.
Seveda se z veseljem odzoveva
povabilu na ogled univerze, ki
mu sledi kosilo v študentski
menzi. Marciela nama predstavi
Ivana. Ivan je pred dobrim letom
pobegnil iz okupiranega Saraje-
va in v Belem študira stomatolo-
gijo. Najprej sploh ni mogel ver-
jeti, da je tam lahko kdo iz Slove-
nije. Kar težko je zadrževal solze.
In tudi medve sva bili pošteno
ganjeni zaradi srečanja. Potem
pa še jezni zaradi balkanskih gro-
zot, saj so naju prijatelji
spraševali o trenutnem stanju v
Bosni. In ves ta pekel je dvakrat
manj oddaljen od Slovenije, kot
morava medve naslednjo noč z
avtobusom prepotovati do Sao
Luisa, za naju prvega mesta ob
Atlantiku. To pa ne pomeni le, da
sva tu po zračni črti najbližje Ev-
ropi, ampak tudi da se za naju
začenjajo kilometri in kilometri
peščenih plaž.
Nisem ljubitelj mest, imam pa
rada mesta z zgodovino in duhom
starih časov. Tak je Sao Luis. Ozke
ulice z mnogimi stopnicami in
hiše namesto fasad obložene z
umetniško okrašeno keramiko. Tu
so v kolonizacijskih časih gospo-
Znanstvenikiše danes nimajo enotnega mnenja o izvoru 190 milijonov let starih
kamnitih struktur v parku Sedmih mest.
dovali Francozi, danes pa seveda
cveti turizem. Kot da bi najino do-
motožje tiste dni čutila tudi okoli-
ca, spet doživiva prijetno prese-
nečenje. Vračava se s plaže in
začne se za naju zdaj že dobro zna-
na zgodba. Nič nisva več prese-
nečeni, ko za seboj zaslišiva mlade-
niča, ki pravita, da medve zagoto-
vo nisva Brazilki. "Seveda,"
pritrdiva v pripravljenosti ponovi-
ti zgodbo, ki sva jo najprej obvla-
dali v portugališčini. "Sva iz Evro-
pe. Iz Slovenije. Slovenija leži ob
Italiji in Avstriji. Pred tremi leti
smo se odcepili od Jugoslavije. In
pri nas ni vojne. Čisto zares v Slo-
veniji ni vojne." Ampak fant naju
ustavi že, ko omeniva Slovenijo:
"Ja, ja. Jaz živim v Sao Paulu in moj
dedek se je tja preselil pred vojno.
Moj dedek je iz Slovenije."
Skušava razložiti, da Slovenija ni
ne del bivše Rusije, ne Slovaška,
ampak Slovenija. "Seveda, seveda,"
pritrdi sogovornik in pove, da so se
doma sicer včasih pogovarjali slo-
vensko, ampak da je vse, kar on
zna, pesmica, ki so ga naučili kot
otroka. Na videz pravi Brazilec
nama zapo']eDekle je po vodo šla ...
Pot nadaljujeva proti jugu, v no-
tranjost države Piani. Se danes je
to eno najrevnejših področij Brazi-
lije. Prebivalci se ukvarjajo
Živalski vrt v Belemu je najboljši v
vsej Južni Ameriki. Živali so v okolju,
ki je zelo blizu njihovemu naravnemu.
Na fotografiji čudovita ara.
predvsem s kmetijstvom, a mu
vroča, suha klima,in trdo zbita
zemlja nista preveč naklonjeni.
Zdaj sva že navajeni, da so avtobu-
si tukaj lahko pravi hladilniki. Za-
grizene klima naprave te na daljših
razdaljah, ko vozijo avtobusi
ponoči, do jutra spremenijo v z
zobmi šklepetajočo, tresočo, ne-
prespano pošast. Proti mrazu (po-
mislite: v tropih, pa človek zmrzu-
je) mi pomaga termofor, ampak
proti neprestanemu premetavanju
po makadamskih luknjastih ces-
tah Piavija pa ne. Še sreča, da sem v
jutranjih urah, ko se dani, budna.
Nasade palm zamenjajo nasadi
kave, tem sledijo plantaže poma-
ranč. In vmes skromne vasi, neka-
tere še danes s hišami, kritimi s sla-
mo ali palminimi listi.
Park Sedmih mest, daleč stran
od obale, plaž in mest, je dobro-
Kilometripeščenih plaž.
došla sprememba. Park je arheo-
loško-geološki nacionalni park in
nosi ime po sedmih ogromnih
kamnitih kompleksih. Znanstve-
niki si še danes niso na jasnem o iz-
voru teh 190 milijonov let starih
kamnitih struktur, ki so dokaj pra-
vilne obline. Ne vedo, ali so osta-
nek kake stare kulture ali so stolpi
nastali kot posledica vulkanskega
delovanja. Erik von Deniken, dan-
ski ufolog, ki je že številnim neraz-
ložljivim naravnim znamenitos-
tim pripisal izvenzemeljski izvor,
tudi za sedem mest pravi, da so
delo nezerneljskih "rok".
TEDNIKOV POGOVOR / SAMOTNE SLEDI S TOMO KRIZNARJEM
i koksom po svetu
Tomo Križnar spada med največje slovenske popotnike, če že ne v sam svetovni vrh.
Je popotnik, avanturist, filozof, pisatelj in pesnik, ki se je kljub diplomama iz stroj-
ništva in ekonomije odločil za negotovo življenje samostojnega kulturnega delavca.
Do sedaj so izpod njegovega peresa izšle knjige: O iskanju ljubezni ali z biciklom okrog
sveta, Šambala in Samotne sledi, po kateri bomo lahko spremljali zanimivo, življenja pol-
no predavanje.
"Prva človekova pravica je
pravica do sanj. Ljudje sanjamo
ponoči in sanjamo podnevi. Od
naših sanj pri odprtih očeh je od-
visna žlahtnost našega bivanja.
Ta svet je vreden najlepših sanj."
Vpopotniški "karieri" je prepo-
toval ali prekolesaril večino sve-
tovnih držav. Med najodmev-
nejšimi avanturami so prav goto-
vo njegov podvig, ko je iz Sloveni-
je prikolesaril do Avstralije, kole-
sarjenje po okupiranem Tibetu,
Novi Zelandiji ter potovanje z
zadnjo kompozicijo transsibirske
železnice do Mongolije in Kitaj-
ske.
TEDNIK: Naše bralce gotovo
zanima, kdaj si pričel popotniško
"kariero".
TOMO KRIŽNAR: Popotniško
kariero? Popotovanja mi nikoli niso
pomenila kariere. Kariera je nekaj
resnega, ambicioznega. Meni pa so
bila popotovanja prej hrana, pusto-
lovščina, umik ...
TEDNIK: Zakaj si se odločil za
takšen način življenja, ko pa bi
lahko z dvema diplomama dobro
živel?
TOMO KRIŽNAR: Vedno me je
vleklo v pisanje. Zanimali so me foto-
grafija, fdm in sploh vse lepe umet-
nosti. Zvedavost do strojev in ekono-
mije me je zanimalo samo v obdobju,
ko sem se moral odločiti za neki po-
klic. Čeprav bi tako lahko več zas-
lužil in slej ko prej živel bolj varno,
pa me denar in varnost že od nekdaj
najmanj zanimata. Denar je naredil
človek; ne živi se mi za nekaj, kar je
naredil človek. Varnost pa je itak
samo iluzija.
TEDNIK: Ali lahko najdeš svo-
je mesto v današnji potrošniški
družbi?
TOMO KRIŽNAR: Seveda. Tudi
produkcija knj ig, fdmov in sama pre-
davanja so potrošna roba. Posredu-
jem pač svoje izkušnje in od tega
živim. Res pa je, da skušam manj ble-
firati, čim manj ustvarjati umetne
potrebe, od sebe skušam dati čim več.
To mi je izziv in osebno zadovoljst- I
vo. Včasih se mi zdi, da počnem ne- •
kaj koristnega. Če mi uspe predavati |
neko kulturo, do katere gojim simpa- ;
tijo, tako da se na Slovenskem zniža ;
prag predsodkov, ki so nastali kot i
posledica starih kolonialnih pred- i
stav - služečih predvsem profitom :
eksploatacijskih lobijev -, čutim, da '
sem pomagal k zbliževanju ljudstev ]
tega planeta. Tako sem manj frustri- j
ran ob opazovanju nesporazumov, |
nerazumevanja in ignorance. ■
TEDNIK: Zakaj večinoma po- '
tuješ sam na kolesu?
TOMO KRIŽNAR: Veliko sem ;
potoval sam, ker nekdaj nisem niko- .
gar mogel prepričati, da bi šel z me- i
noj. Na kolesu zato, ker imam rad ,
čimbolj naravnenačinegibanja.Rad
sem v čim bolj pristnem stiku s kraji- ]
no in ljudmi in kolo to nedvomno '
omogoča - seveda če si odprt in pri- ]
pravljen potrpeti tistih nekaj prvih ;
tednov, da se navadiš na špartansko :
življenje. Res pa je da sem potoval I
tudisprijatelji,prijateljicamiintudi *
naključnimi sopotniki. \
Letošnjo zimo sva z Barbaro-
preživela na Kubi. Seveda je bilo ;
drugače, kot če bi bil sam. Morda si v '
družbi manj zbran za svet okoli sebe, \
saj se dogaja še en svet med nama, j
ampak tudi ta je zanimiv in vreden |
potovanja. Opaziš lahko, da imajo :
"vsake oči svojega malarja"; če si na
poti z nekom, ki ga imaš rad, si ude- ]
ležen tudi v njegovem doživljanju in \
tako je manj samotno, manj samotnih \
sledi... i
TEDNIK: Se ti je že pripetilo,;
da si se izgubil sredi ogromnih
prostranstev? Kako si ravnal?
TOMO KRIŽNAR: Sredi samot-
nih prostranstev sem se izgubil že ve-
likokrat in upam, da se bom še veli-
kokrat. Zadnjič med joggingom v av-
stralskem bušu sem nag in bos zgrešil
svoje taborišče. Pri petdesetih sto-
pinjah Celzija, brez vode in v
posušeni krajini mi ni kazalo dobro.
Pa vendar sem na robu kome doživl-
jal zelo globoko in polno. Ko sem po
'■-i'^        T^zaj k vodi, sem se
Tomo Križnar
čutil očiščenega in zadovoljnega.
Obljubil se si, da ne bom nikoli več
sitnaril, če bom le imel ob sebi dva li-
tra vode.
Verjamem, da je vsako zgubljanje
za nekaj dobro. V vsakem zgubljanju
se nečesa naučiš. Ali ni prav učenje
smisel bivanja? Izkušnje, evolucija,
razvoj vsega ... Razvijajmo se torej.
Tudi smrt bo izkušnja. Oni, ki so se
po čudežu vrnili, trdijo, da je lahko
najgloblja od vseh. Torej se dolgčasa
res ni bati.
TEDNIK: Ali uporabljaš
kakšno tehniko sproščanja, da se
lažje soočiš sam s seboj? Kako ti
to pomaga v življenju?
TOMO KRIŽNAR: V različnih
kulturah sem srečal različne kulture
sproščanja. Osebno mi leži joga.
Tudi zato, ker mi poveča občutljivost
zaznavanja sveta in sebe. Sem pa len,
neorganiziran in težko se disciplini-
ram. Opažam pa, da vadim bolj, ko
drsim v stisko - recimo preden steče
iz mene nova knjiga. Bolj ko me sti-
ska, bolj vdano se dajem "pozdravu
sonca". Tako počasi prihajam bližje k
sebi. In če si pri sebi, lahko zmagaš
kar velike napore.
Izredno pomembno se mi zdi di-
hanje. Večino problemov, ki se sicer
zdijo tako ogromni, se z dihalnimi
vajami da zmanjšati na mero skoraj
nepomembnosti.
Rad tečem. Zadnje tedne, ko se na-
rava prebuja v pomlad, vsak dan.
Tako začutim živost okolja, poveza-
nost z nj im, celovitost vsega živega in
mrtvega kozmosa. Včasih se vrnem
tako zaljubljen v vse, kar je, da se ml
zdi, da ga ni problema, ki se ga ne bi
dalo zmagati. Vse mi postane zani-
mivo. Vse imam rad.
TEDNIK: Tvoja potovanja
niso povezana z velikimi stroški.
Kako se na njih preživljaš in
kako te sprejmejo domačini?
TOMO KRIŽNAR: Po izkušnjah
vem, da imaš več od hoje v hribe, ko
greš peš, kot pa če bi se peljal z gon-
dolo. Podobno se mi zdi, da na poto-
vanju z manj denarja sicer vlagam
več naporov, pa vendar zato tudi do-
bivam več; če se postavljam z veliko
denarja, sem nadut in ločen od stvar-
nosti, ki je lahko najbolj žlahtna prav
tam, koder se z denarjem ne da blizu.
Na tem zadnjem popotovanju po
Kubi sva s prijatelico dobivala naj-
lepše izkušnje prav med najbolj pre-
prostimi ljudmi. Koliko čudovitih
ljudi sva srečala! Kakšne kreacije v
revnih predmestjih, po pastirskih
kolibah, med še vedno hemingway-
evskim podobnimi ribiči sva uživa-
la! In to je bilo vse zastonj. Največ
vredne stvari so še vedno zastonj.
Na prvem kolesarjenju okoli sveta
sem si za izziv izbral budžet en dolar
na dan. Do Bangkoka sem v letu dni
zapravil tristo petdeset dolarjev.
Denar mi prihaja od reporetaž, ki
jih pošiljam večjim časopisom po
svetu in manjšim lokalnim v krajih,
koder potujem. Včasih obiščem šole,
klube, društva in predavam. Opravl-
Tomo Križnar bo imel jutri, v
petek, 24. marca, ob 19.30 za
odrom v Srednješolskem centru
predavanje Samotne sledi o ko-
lesarjenju po Novi Zelandiji ter
potepanju po naravnih rezerva-
tih severne Avstralije, kjer se je
srečal z Aborigini, prvobitnimi
naseljenci avstralskih prostran-
stev. Čare svojih potovanj vam
bo posredoval s prelivajočimi se
diapozitivi in avtentično glasbo.
Na predavanju bo nudil svoje
knjige s 30 % popustom.
Vljudno vabljeni!
Tomo Križnar bo istega dne
med 18. in 19. uro gost Radia
Ptuj. Vabljeni k poslušanju!
jal sem najtežavnejša dela. Podprejo
me sponzorji, vendar se bojim ko-
mercializacije, zato skušam ostati
skromen. Kaj ni najlepše takrat, ko
obvladuješ svoje pohlepe? Kaj ni v
zadržanosti več svobode kot v razud-
zanosti?
TEDNIK: Zadnja knjiga Sa-
motne sledi, ki jo boš tudi pred-
stavil na jutrišnem predavanju v
Ptuju, se je že ob izidu povzpela
na prvo mesto najbolj prodajanih
knjig. Kako si razlagaš takšen
uspeh?
TOMO KRIŽNAR: V svetu in
doma raste zanimanje za poglede
drugih kultur. Verjamem, da zato,
ker evolucija vodi v zlivanje raz-
ličnih lokalnih civilizacij v eno novo,
ki bo bolj globalna, bolj planetarna.
Izkušnje, pridobljene v različnih
geografskih in klimatskih razmerah,
se izmenjujejo in tako nastajajo nove
ideje, kako živeti iu preživeti. Naši
otroci so na isti kozmični ladji.
Preživeli bodo skupaj ali pa nihče.   I
Verjamem, da so moje knjige vpli-
vane od mnogih ljudi, ki sem jih
srečal in s katerimi sem izmenjaval
veselje. Morda zato najdejo pozor-,
nost širšega bralstva.
TEDNIK: Na svojih potovanjih
si srečal veliko prvinskih kultur,
od Indijancev do Pigmejcev ter
avstralskih Aboriginov, o katerih
nam boš jutri pripovedoval. Se ti
zdi, da bi se lahko poistovetil s
katerimi od njih in rekel: Tako
hočem živeti?
TOMO KRIŽNAR: Ne. Tomo os
taja sam svoj. Verjamem, da sem ena
od rožic, ki sta jih rodila tale mati
zemlja in oče nebo. Sebe skušam
izživeti. To si jemljem za pravico vsa-
kega posameznika in še celo za
dolžnost. Obenem pa čutim, da ni-
sem monoliten, ampak so v meni na
neki način vsi ljudje tega planeta. Ne
samo Gorenjci, Slovenci, Evropejci,
ampak tudi Indijanci, Pigmejci,
Aborigini, Tibetanci, Eskimi ...
skratka vsi tisti, s katerimi sem se
srečal, tako ali drugače simpatiziral
in tako od njih vase tudi nekaj spus-
til. Vse človeštvo mi je žlahta. Meje
med različnimi ljudstvi vidim
predvsem v človeških glavah.
TEDNIK: Z Zvonetom Šeru-
gom, ki je z družino pravkar na
poti okrog sveta, sta stara znan-
ca, vendar praviš, da se filozov-
sko ne ujameta. Zakaj?
TOMO KRIŽNAR: S Šerugovimi
smo prijatelji. Razen v Sloveniji smo
se že večkrat srečali kje v svetu. Opa-
zili smo, da svet doživljamo vsak po
svoje in drugače. To je popolnoma
naravno in prav. Nihče ne stoji na
točno istem mestu tega kozmosa,
zato je pogled vsakogar malo dru-
gačen. Vsak ima svoj pogled na isto
goro. Zvonetov je bolj praktičen, moj
verjetno bolj sanjav.
TEDNIK: Kaj je po tvoje smi-
sel življenja?
TOMO KRIŽNAR: Razcveteti se
kot cvet do konca možnosti, roditi
čim bolj koristen plod in dati prostor
novemu cvetenju - če že drugače nc,
tako, da ga pognojiš s samim seboj.
TEDNIK: Za konec nekoliko
oguljeno vpršanje - pa vendarle-
Kaj bi počel, če bi se še enkrat ro-
dil?
TOMO KRIŽNAR: Če si lahko
verjamem, bi počel isto, kot sem v
tem žuvljenju.
Sergej Kaučevič
TEDNIK ■ 23. MAREC 1995
ODTOD IN TAM-13
TAMBURAŠI NA PTUJSKEM / TAMBURASKI ORKESTER CIRKOVCE
obrodi sadove«««
Med petimi tamburaškimi zbori ali skupinami, kolikor jih deluje v okolici Ptuja, sodi cir-
kovški po letih obstoja in delovanja med mlajše, po številu sodelujočih pa je med vsemu
najštevilčnejši, tako da ga lahko brez vsake zadrege imenujemo že orkester.
Večina tamburaških zborov je
nastala spontano iz nekega no-
tranjega nagiba vaških muzikan-
tov, v želji po druženju in skup-
nem igranju, v Cirkovcah pa je
nastal načrtno. S tem so načrto-
valci že v naprej tvegali neuspeh,
saj je znano, da se na glasbeno-
kulturnem področju preveč
načrtovane zadeve zlepa ne pos-
rečijo, vsi poizkusi - takšni ali
drugačni - se že čez čas kaj
klavrno končajo. Toda tu se niso!
Cirkovce so torej častna izjema.
Po začetni opotekajočih se kora-
kih je orkester zače resno vaditi in
že po nekaj letih lepo in vidno na-
predoval. Sedaj po dvajsetih letih,
ko je v vmesnem obdobju doživel
kar nekaj članskih sprememb, pa
je ne zgolj zaradi širokega reperto-
arja, temveč predvsem zaradi izva-
jalske in interpretacijske uglaje-
nosti že zdavnaj prerasel okvirje
krajevne kulturne dejavnosti. Da-
nes ga uvrščamo med boljše, če že
ne med najboljše v Sloveniji. Toda
pojdimo po vrsti!
Lahko bi rekli, da je orkester v
Cirkovcah nastal potem, ko je tisti
v Ribnici na Pohorju prenehal de-
lovati. In kakšno zvezo imajo Cir-
kovce z Ribnico na Pohorju? Na
prvi pogled nobene, a vendar!
Učiteljica Mara Urih, ki je v letih
1950 do 1967 službovala v Ribnici,
je tam tudi sodelovala v tambu-
raškem orkestru. A je ta že po ne-
kaj letih odložil instrumente, ne
da bi se jih poslej še kdo dotaknil.
Zaprašeni in docela zapuščeni kje
v kleti ali na podstrešju bi najbrž
žalostno končali, če gospa Urih ne
bi odšla na novo delovno mesto v
Cirkovce, kjer se je takoj vključila
v Kulturno-prosvetno društvo.
Leta 1974 so se cirkovški kulturni-
ki na čelu s predsednikom Anto-
nom Brglezom začeli pogovarjati,
kako bi poleg folklore, ljudskega
petja in godčevstva v kraju vzpod-
budili mlade še h kakšni drugi
glasbeni dejavnosti. Menili so, da
bi tamburaški orkester bil kar
pravšnji.Gospa Urih se je pri tem
spomnila zapuščenih instrumen-
tov v Ribnici. Odkupili so jih in na
domači šoli pri priči začeli nav-
duševati učence. Kar trideset se jih
je priglasilo in vključilo v orkester,
vendar je ta zaradi preobremenje-
nosti dirigenta Franca Hribernika
že po štirih mesecih utihnil.
ORKESTER JE ROJEN
Instrumenti so ponovno
obležali, a le do jeseni naslednjega
leta, ko so se pri društvu odločili za
orkester z odraslimi člani. Na ses-
tanku s tistimi domačini, ki so
imeli smisel in voljo za igranje, so
ga ustanovili 29. septembra 1975.
In to je tudi rojstni dan cir-
kovškega tamburaškega orkestra,
ki je dejaven še danes! Njegov prvi
dirigent je bil Ptujčan Drago
Klein, članov pa je bilo šestnajst.
Vaje so bile redne dvakrat teden-
sko, nekaj časa v šoli, potem pa v
eni od sob kmetijske zadruge. Tam
so si pozimi morali kuriti sami, in
sicer s svojim, od doma pri-
nesenim kurivom, kar priča ne le o
veliki požrtvovalnosti, marveč
tudi o visoki stopnji idealizma in
zanesenjaštva! (Ščepec tega bi bil
danes marsikje potreben!) Igrali
pa so predvsem narodne in parti-
zanske pesmi v priredbah Franca
Hribernika in Draga Kleina. Re-
snejših in zahtevnejših skladb se
preprosto niso lotevali, prvič zara-
di že takrat zastarelih dvostrun-
skih Farkaševih instrumentov, na
katerih je zelo težko (ali pa sploh
nemogoče) razviti prstno tehniko
do večjih zmogljivosti, drugič pa
tudi zato, ker so večinoma bili še
začetniki in mnogi celo nevešči
branja not. Toda kljub temu so
prihodnje leto 1976 že sodelovali
na občinski reviji tamburaških
zborov, kar je bil njihov prvi javni
nastop. S pridnimi vajami so za-
tem hitreje napredovali, kot so
sploh pričakovali. Vabila na razne
nastope so kar deževala in gospa
Urih se spominja, da so že takrat
gostovali v Mariboru, Koprivnici,
Krapini, Nedelišču, Izoli, v Ribni-
ci na Pohorju in še kje.
1977. so v domačem kraju pripra-
vili svoj prvi celovečerni koncert.
Kaj kmalu zatem so uvideli, da so s
Farkaševimi instrumenti dosegli
vse, kar se z njimi da. Zato so začeli
čisto resno razmišljati o njihovi za-
menjavi z novejšimi, tako imeno-
vanimi Jankovičevimi, ki dovolju-
jejo veliko večje tehnične možnos-
ti igranja. Poleg tega pa so zvokov-
no še bogatejši in prijetnejši za
uho. Kupili so jih, a so se z njimi
sprva počutili kot popolni začetni-
ki, saj so novi instrumenti terjali
docela novo tehniko igranja tako
za levo kot desno roko.
Prvo člansko spremembo, čeprav
le začasno, je orkester doživel
1976., ko je moral dirigent Klein k
vojakom, nadomestil pa ga je Mla-
den Vuk s Ptuja. Po letu 1978 pa so
se spremembe kar vrstile, saj je
tega leta morala večina orkestrskih
fantov k vojakom. Nastale vrzeli so
zapolnjevali s podmladkom, ki ga
v Cirkovcah nikoli ni manjkalo in
ga, na srečo, še danes ne! Po vrnit-
vi od vojakov so eni ponovno sedli
v orkester, drugi pa so ga za vedno
zapustili.
Leta 1980 je bilo v Cirkovcah
prvo srečanje slovenskih tambu-
raških zborov, naslednje leto še
drugo. Zaradi odlične organizaci-
je, večjega števila šolskih prosto-
rov, kjer so se lahko zbori nemote-
no pripravljali za nastop (šola in
dvorana sta namreč povezani), in
velikega zanimanja javnosti je že
kazalo, da bodo poslej taka
srečanja vedno tukaj. A se to ni
zgodilo.
ORKESTER MENJA
DIRIGENTA
Leta 1984 so Cirkovčani nastopi-
li še na zvezni reviji v Osijeku, kjer
so bili deležni laskavih priznanj,
nato pa se je dirigent Drago Klein
1985 poslovil od orkestra. Nado-
mestil ga je domačin - glasbenik
Peter Kranjc. Odkar je sprejel diri-
gentsko palico, si je ves čas vodenja
nenehno prizadeval za dvig izva-
jalske in interpretacijske kakovos-
ti v orkestru. In tudi uspeval! Pod
njegovim vodstvom pa tudi v nje-
govih lastnih priredbah(!) se je or-
kester celo loteval zahtevnih del
mojstrov Beethovna, Čajkovskega,
Offenbacha, Gotovca ter jih kljub
mladosti izvajal zelo solidno in z
veliko mero okusa. Petru Kranjcu
je s tem uspelo potegniti orkester
iz tistih že ustaljenih - konvencio-
nalnih - okvirjev tamburaštva in
ga popeljati na višjo glasbeno ra-
ven. Radijski posnetki so tej trdit-
vi dovolj zgovorna priča! Pomlaje-
ni dvajsetčlanski orkester (pov-
prečna starost je 22 let), sedem
deklet in trinajst fantov, je lani po-
novno prevzel Drago Klein in ga
že decembra povedel na občinsko
revijo v Gorišnico.
LETOS JESENI KONCERT
OB DVAJSETLETNICI
Kako pa danes in kako naprej?
Predsednik Ivan Unuk pravi, da je
med orkestrskimi člani največ di-
jakov, ki imajo pouk tudi popol-
dan, drugi pa so že zaposleni, tako
da je z večkratnimi vajami na te-
den zelo težko. Redne so le ob pet-
kih zvečer in še takrat se zgodi, da
nekaterih enostavno ni, drugi pa
zamujajo. Meni, da bi orkester do-
segel še veliko več, kot je, če bi po-
samezniki bili bolj samodiscipli-
nirani. In ker bodo letos jeseni ob
dvajsetletnici obstoja in delovanja
pripravili poseben celovečerni
koncert za domačo javnost, "kon-
cert nad koncerti", kot pravi Unuk,
si do takrat želijo tudi enotna
oblačila. Poleg tega pa bi letos mo-
rali zamenjati še strune na vseh in-
strumentih v orkestru, kar sploh
ni mali denar, če vemo, da je tiste
kvalitetne mogoče kupiti še vedno
le v Avstriji.
S podmladkom in njihovim pri-
livom v orkester je dirigent Drago
Klein zelo zadovoljen in tu, kot
pravi, za sedaj ni nobenih proble-
mov. Težave nastopijo šele, ko želi
v vadbeni program vnesti skladbe
lahkotnejšega žanra, ki so
podmladku na tej stopnji razvoja
bližja od zahtevnejših skladb moj-
strov resne glasbe. Zal pa take in
podobne literature pri nas ni na
voljo, saj v Sloveniji na vseh kon-
cih in krajih primanjkuje aranžer-
jev za tamburaške orkestre. Zato
so se nemalokdaj prisiljeni znajti
sami, kakor se pač vedo in znajo.
Včasih uspe, včasih ne! Poleg so-
listov, ki so že na voljo (el. kitara,
klarinet, saksofon) pa bi Klein v
prihodnje želel vključiti v orkester
še druge solistične instrumente,
kot recimo violino, flavto, rog, tro-
bento, tudi harmoniko itd., toda
kot že rečeno, težave so pri
aranžerjih.
Konec maja bodo nastopili še na
republiški reviji tamburaških or-
kestrov v Artičah, nato pa se začno
pripravljati za svoj jubilejni kon-
cert.
Besedilo in foto: /C
Tamburaški orkester Prosvetnega društva Vinka Koržeta Cirkovci.
Svel iHošLc niodc je poglavje
zase. Do scJaj smo posvečali več
pozornosti nežnemu spolu, spre-
govorimo danes nekaj o sodobno
ohicčcnili nioškili.
Kot vedno, imamo več načinov
ohlačcnja, odvisno od priložnosti.
Elegantni moški se letos nc ho mo-
gel izogniti elegantno krojenim dol-
gim suknjičem 2 enim ali dvovrstnim
zapenjanjem, ki sega zelo visoko.
Fazane so kratke ali pa jik snioli ni,
pojavili so se tudi stoječi ruski ovrat-
niki. K elegantno krojenemu
suknjiču ohvezno spada oprijet telov-
nik iz istega materiala, črtasta sraj-
ca s široko krojenim ovratnikom in
široka svilena kravata. Hlače so k ro-
jene klasično z dvema ali več guka-
ma. Hlače so praviloma širše, lakko
pa je širina tuJi cicjarctna. Materiali
so povečini grohi ali zelo gladko tkani
: raklimi črtami. Za zelo svečane
priložnosti lakko ohlečemo eleganten
svilen satenast suknjič s široko kra-
vato in enobarvno srajco. lelovniki
so iz istega matariala kot suknjiči m
hlače. Kravate so poslikane z drob-
nimi vzorci orienta, pikaste, črtaste
ali pa so kombinacija vseli tek.
Športno oblečeni moški bo izbiral
med ohlapnimi oblačili, orajcc, maji-
ce, puloverji, telovniki, suknjiči, ve-
trovke - skratka vsa gornja oblačila
bodo krojena športno z našitimi
žepi, zadrgami, okrasnimi šivi, em-
blemi itd. Hlače so široke, iz lakkik
materialov, obvezno črtaste. Obutev
je udobna iz naravnega usnja z de-
belimi in grobimi podplati, popestre-
na z vezalkami ali pasovi.
Še vedno ostaja način večplastne-
ga oblačenja, v glavnem velja za
vrknja oblačila. K takemu načinu
oblačenja obvezno sodijo široke na-
ramnice in športna pokrivala.
^Barbara Plavcc
Piše: Branke Cestnik / Pismo iz Rima
lialijmnsko pofI-
Italija ostaja zvesta svoji tradiciji - ostaja to, kar je vedno
bila: kulturno-politični laboratorij.
v tem laborato-
riju se že več kot
leto dni vari nova
- bipolarna - po-
dobna apeninske-
ga političnega
prostora.
Bipolarnost za
evropske razmere
sicer ni nekaj no-
vega in v tem smislu Italija eksperi-
mentira drugod že uveljavljene
stvari. To, kar je novo in kar je lahko
v premislek široki evropski javnos-
ti, je dejstvo, da gre razmejitvena
črta med levo in desno stranjo točno
po sredini nekoč mogočne stranke,
ki se je svoj čas imenovala "Krščan-
ska demokracija", danes pa se ji reče
"Italijanska ljudska stranka".
Poglejmo, kako je do tega prišlo.
Morda se čudno sliši, vendar Itali-
ja po vojni ni imela tipične desnice.
Imela je na skrajno desni nostal-
gične neofašiste, potem pa vse tja do
"Krščanske demokracije" ničesar.
Slednja pa se kljub antikomunizmu
ni fdoamerikanizmu ni nikoli imela
za desno. Znana je definicija njene-
ga povojnega karizmatičnega vodi-
telja Acilde de Gasperija: "Krščan-
ska demokracija je sredina, ki gleda
na levo."
Proces polarizacije - vedno bolj ja-
sne delitve na leve in desne - se je
začel z lanskoletnim razpadom sre-
dinske koalicije, ki so jo več desetle-
tij tvorili prav demokristjani s so-
cialisti, ter z vstopom Berlusconija v
politiko. Berlusconi in njegovi so
namreč na sceno vnesli tipično de-
sničarsko liberistično razmišljanje
in tako ustvarili nov konservativni
politični blok, ki ga Italija doslej ni
poznala.
V ta blok so se sčasoma zgrnili os-
tanki socialistov, liberalcev, radi-
kalcev, nekaj desnih demokristja-
nov, predvsem pa skoraj celotna Fi-
nijeva postfašistična grupacija.
Ugotoviti, kje je desni blok dobil
volilne glasove, ne zahteva veliko
umskega napora - dovolj je pogleda-
ti na sredino: socialisti so z dostoj-
nih 15% prišli na piškava 2%,
krščanski demokrati pa z mogočnih
30% na borih 9%.
Tudi na nasprotni strani se je
okrog "Stranke demokratične levi-
ce" (bivši komunisti) formiral nič
kaj manj pisani blok raznovrstnih
strank in gibanj socialdemokratske
in široke leve usmeritve. Januarja
letos je levi blok dobil tudi svojega
nadstrankarskega kandidata za
mesto predsednika vlade. Ime mu je
Romano Prodi - preprost mož, ve-
ren katoličan, blizu krščanskode-
mokratskem levemu krilu, profesor
ekonomije, kolesarski navdušenec
Torej levi blok proti desnemu blo-
ku, profesor in kolesar Prodi poti
podjetniku in gospodarju televizij
Berlusconiju. Vmes pa vedno bolj
stisnjeni krščanski demokrati in
njihov vodja filozof Rocco Butti-
glione.
Buttiglione je prevzel krmilo
stranke lani spomladi. V nemirnih
političnih vodah se je pridno držal
zlate sredine in se redno srečeval s
politiki na levi in desni strani. Re-
zultat teh dialogiranj so bile raz-
novrstne koalicije "Ljudske stran-
ke" na občinskih volitvah: tu z levi-
mi, tam z desnimi, drugje spet z le-
vimi, malo dalje samostojno ...
Skratka Buttiglione se tudi v novih
razmerah ni hotel odreči krščansko-
demokratski poklicanosti za sredi-
no.
Vendar zgodovina uči, da se sredi-
na, ko pride do politične polarizaci-
je, nemočna izgubi v naročju enega
ali drugega ali pa obeh blokov. Tega
se je zavedel tudi Buttiglione. Spoz-
nal je, da je boljše, če se on sam
odloči, kam bo šel, kot da ga drugi
posrkajo vase. Tako je zadnje mese-
ce Italija živela v pričakovanju
krščanskodemokratske odločitve:
ali na desno ali na levo?
Postavimo se v položaj krščanskih
demokratov in videli bomo, da
odločitev še zdaleč ni lahka. V prvi
vrsti zato, ker sta v sami stranki sko-
raj enako močni levo in desno krilo.
Odločiti se za eno stran bi pomenilo
povzročiti razdor in morda celo raz-
pad stranke. Levo krilo - vezano na
gibanje "Katoliška akcija" - ne bo ni-
koli sprejelo Berlusconija, desno
krilo - vezano na gibanje "Občestvo
in osvoboditev" - pa nikoli pristalo
na koalicijo z bivšimi komunisti.
V drugi vrsti odločitev ni lahka,
tudi če gledamo s strani vrednot in
idej. Levi in desni blok težita k sre-
dini, nobeden pa ni prav sredinski.
Na obeh straneh so prvine krščan-
skih vrednot, nobena pa ni čisto za-
res "krščanska". Na levi in desni
strani sta voditelja katoličana, ven-
dar je eden (Prodi) čudno blizu ko-
munistom, drugi (Berlusconi) pa
sumljiv oportunist.
No, po mnogih neprespanih
nočeh se je Buttiglione le odločil: na
desno - k Berlusconiju! Šele s to
odločitvijo se je začela prava zno-
trajstrankarska drama. Epilog je
drama imela pred tednom dni, ko je
"Ljudska stranka" žalostnao in do-
končno razpadla na dva dela: levi k
Prodiju, desni k Berlusconiju.
Ta dogodek presega meje gole po-
litične kronike. Razpad te zgodo-
vinsko pomembne in izrazito kato-
liške politične formacije ima širok
socialno-kulturni pomen in pos-
tavlja vrsto filozofskih in teoloških
vprašanj: Kakšno je mesto kristjana
v politiki? Je politična enotnost
kristjanov potrebna ali odvečna? Se
neka stranka more nazivati "krščan-
ska"? Ali je v nekem natančenm
zgodovinskem kontekstu sploh
možno definifati pojem "krščanske"
kulture?
To so vprašanja, ki se bodo v zgo-
dovini vedno znova pojavljala in ki
bodo vedno ostala le delno rešena.
Kajti če je krščanstvo res "eshato-
loško", se pravi naravnano v "ono-
stranstvo", potem bo dejavna nav-
zočnost kristjanov v "tostransivu",
čeprav dobronamerna in izrazito
človekoljubna, vedno nekoliko ne-
dorečena.
14- NASVETI
23. MAREC 1995 - TEDNIK
Kuhcirskl ncisvefl
..................................""i-iiiii................mmmmmmmmm^mmmmmm^mmmmimm...........m,^mmm>mmmmmmmmmmmiimmmmmmi......................1......................mmmmmmmmmi.........i........jm...........—^
Danes bom govorila o lososu, najkvalitetnejši ribi.
Na prvi pogled se zdita losos in
postrv zelo različna, vendar ju
pripravljamo podobno. Obe ribi
imata podobno okostje, enake
plavuti in tanko kožo z drobnimi
luskami. Tako kot postrvi tudi lo-
sose danes uspešno gojijo. Njego-
ve izvrsnte lastnosti najbrž ne po-
trebujejo kake obsežnejše razla-
ge. Njegova velikost, žareče
rožnato meso in odličen okus -
vse to mu je upravičeno prineslo
naslov ftra//a rib.
Lososi so selivke, se pravi, da se
rodijo v rekah, torej v sladki vodi,
potem seodselijo daleč ven v morje
in živijo tam eno do šest let, preden
se vrnejo v rojstni kraj, da bi se
drstili in (na primer pacifiški losos)
umrli. Divje živeči lososi so bili
nekoč doma v večini severnih rek z
zmerno temperaturo, zdaj pa jih je
dosti manj zaradi onesnaženosti
voda. Vendar so zaščitni ukrepi in
gojenje prispevali k temu, da je lo-
sosov še zmeraj dovolj.
Poznamo dve skupini lososov:
pacifiškega s šestimi zelo raz-
ličnimi vrstami in atlantskega. Vsi
so si na pogled podobni: lepe, veli-
ke ribe z gladko kožo in majhno
glavo. Njihova barva je od sive do
rjave in temnomodre, včasih z
rdečimi ali črnimi pikami. Največji
lososi tehtajo do 45 kilogramov,
vendar jevečina veliko manjših.
Najboljši je pacifiški losos. Je
večji do atlantskega in ima izrazit
okus ter sloves, kakršnega narekuje
tudi njegovo ime. Drugi pacifiški
lososi so: modrohrbtni losos, ki
ima krepko temno rdeče meso in so
ga včasih večinoma predelali za
konzerve, danes pa je zaželen tudi
svež. Srebrni losos ima svetlo aro-
matičnomeso,grbastipajezelomil
po okusu, hitro se pokvari, zato ga
največ predelajo in polnijo v kon-
zerve.
Na okus in barvo lososov vplivata
življenjsko okolje in njihova
prehrana. Rožnata barva lososove-
ga mesa je posledica reakcije barv-
nih pigmentov rib na pigmente ne-
katerih rakov. Torej pri gojenih ri-
bah lahko z ustreznim krmljenjem
vplivamo na barvo mesa.
Možnosti za pripravo lososa v ku-
hinji so tako rekoč neomejene. Nji-
hovo sočno meso lahko uporabimo
za poširanja ali kuhanje v vodni
pari; tedaj zraven ponudimio mas-
leno omako. Lososovi steaki se
dajo odlično peči na žaru, cele loso-
se pa prerežemo po dolgem največ
en centimeter globoko in jih prav
tako pečemo na žaru ali v ponvi.
Pečemo jih lahko tudi na zelenjavi
v pečici. Lahko vzamemo eno vrsto
ali mešano zelenjavo. Če jih
pečemo na mešani zelenjavi, dobi-
mo bolj poln okus. Če vzamemo
bolj trde vrste zelenjave, je naj-
boljše, da ribo zavijemo v perga-
mentni papir ali folijo, ker lahko
drugače razpade, preden se zelenja-
va zmehča.
Na kakršen koli način že pri-
pravljamo lososa, ga ne začinomo
preveč močno, da začimbe ne skri-
jejo njegovega tipičnega okusa.
Iz lososa pa lahko delamo tudi
izvrstne paštete, terine in podobne
jedi. Zanje je značilno, da veliko-
krat mešamo svežo ribo s prekaje-
no. Če uporabimo pri terinah loso-
sa, dobi celotna jed rahlo rdečo bar-
vo. V naših kuhinjah najpogosteje
uporabljamo prekajenega lososa
kot hladno začetno jed. Prekajene-
ga je tudi največ na tržišču, ker se da
izredno lahko nasoliti in prekaditi.
Tistim, ki v svojih kuhinjah še
niste uporabljali lososa, najprej
priporočam, da pokusite prekaje-
nega, in če vam bo okus všeč, poku-
site še svežega.
FILEJI LOSOSA S
ŠAMPINJONI IN
PARADIŽNIKI
Potrebujemo (za 4 - 6 oseb):
- 75 dag tilejev lososa (ali postrvi)
- 2 dag masla
- 2 drobno sesekljani šalotki (ali
čebulo)
- 25 dag na lističe narezanih šam-
pinjonov
- 2 olupljena sesekljana paradižnika
- sol, poper
- vodo in vino
- maslo z moko (1 dag masla in 1
dag moke - oblikujemo kocko)
Ribje fileje oplaknemo, osušimo,
z roko narahlo potlačimo, zložimo
v pahljačo, podvijemo konce in fi-
lejezvijemo. Plitvo nepregorno po-
sodo namažemo z maslom. Vanjo
damo šalotke, šampinjone in para-
dižnik ter jih posolimo in popra-
mo. Na to položimo ribje fileje, jih
prelijemo z vodo (2 del) in prilije-
mo še vino (1 del). Posodo pokrije-
mo z alufolijo in dušimo 8 -12 mi-
nut. Fileje poberemo iz posode in
jih postavimo na toplo. Tekočino
in zelenjavo po potrebi ša kuhamo,
da se zmehča, ter dodamo maslo in
moko, da se zgosti. Omako začini-
mo in kuhamo še 1 - 2 minuti. Tik
pred serviranjem damo ribje fileje
nazaj v omako in potresemo s se-
sekljanim zelenim peteršiljem.
Zraven ponudimo priloge iz krom-
pirja.
•» Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -XI.
Psihosomatske mofitje
Nadaljevanje
Zanimivo je vprašanje o
zvezi med določenim ti-
pom osebnosti in vrsto psi-
hosomatske bolezni. V tem
smislu naj bi bili npr. ljud-
je, ki svojo jezo običajno
potlačijo in "zrejo sami
sebe", kot temu pravimo,
nagnjeni k čiru na želodcu
ali dvanajstniku ter h gla-
vobolom, medtem ko naj bi
imeli ljudje, ki živijo stalno
v konkurenčni borbi, zlasti
povišan krvni tlak.
Značilna je raziskava, v ka-
teri so skušali ugotoviti,
kako je s tistimi, ki pretira-
no iščejo zaščito in pomoč.
ko morajo na služenje
vojaškega roka. Rezultat je
bil presenetljiv - prav vsi so
čez čas zboleli za čirom na
dvanajstniku.
Sedaj prevladuje mišljen-
je, da so psihosomatske bo-
lezni posledica dalj časa tra-
jajoče čustvene napetosti.
Sleherna čustvena nape-
tost seveda ni škodljiva.
Generalni adaptacijski sin-
drom (GAS) - specifična
zaščitna reakcija organiz-
ma - nas obvaruje, da ne pri-
de pogosto do raznih mo-
tenj. Šelečejeteh čustvenih
napetosti preveč ali pa če
predolgo trajajo in se jim
človek ne more prilagoditi
na fiziološkem, psiho-
loškem ali socialnem nivo-
ju (to imenujemo stres),
moramo računati, da se
bodo prej ali slej pojavile
razne motnje in okvare or-
ganizma.
Ravno zato, ker so psiho-
somatske motnje in bolezni
posledica številnih psiho-
loških in socialnih priti-
skov na človeka, je ra-
zumljivo, da so v današnjih
življenjskih razmerah
ogroženi celi sloji prebi-
valstva.
Med telesnimi motnjami
in boleznimi, pri katerih
igrajo vlogo psihološki in
socialni dejavniki, ločimo
funkcionalne motnje in
psihosomatska obolenja.
Funkcionalne motnje
so:
- na področju prebavne-
ga traka: krč pri požiranju,
aerofagija, kardiospazem,
"funkcionalno" bruhanje,
kronična psihogena obsti-
pacija (zaprtje), "živčna"
diareja, spazem žolčevodov
in žolčnega mehurja, diski-
nezija in proctalgia fugax;
- na področju obtočil:
funkcionalna tahikardija,
nekatere oblike aritmije,
vazovagalne sinkope in
pseudo angina pectoris;
- na področju dihalnega
sistema: psihogene spre-
membe frekvence in globi-
ne dihanja, hiperventila-
cijska tetanija in bronho-
spazem;
- na področju urogeni-
talnega sistema: psihoge-
ne spremembe diureze(po-
liurija, oligurija, polakisu-
rija), menstruacijske
motnje (amenoreja,disme-
noreja,motnjeciklusa),va-
ginizem in psihogena im-
potenca;
- na področju živčevja:
vegetativna nevroza, mi-
grena in nevrotična poli-
dipsija.
Naslednjič si bomo ogle-
dali psihosomatska obo-
lenja.
•> Mag^ojan Sinko
KRVODAJALCI
7. MAREC - Danilo Unuk, Zg. Ja-
blane 38, Cirkovce; Stanko Vrbek, Cir-
kovce 42; Franc Medved, Zg. Jablane
10, 'Cirkovce; Bojan Peršuh,
Siražgonjca 44, Pragersko; Maksimil-
jan Leskovar, Cirkovce 1; Martin Go-
lenko, Sp. Jablane 10, Cirkovce; An-
drej Korez, Sp. Jablane 51, Cirkovce;
Jože Frangež, Sp. Jablane 3, Cirkovce;
Janko Beranič, Pongrce 3, Cirkovce;
Stanko Lah, Pongrce 15,Cirkovce; Bo-
rut Pleteršek, Mihovce 20, Cirkovce;
Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj;
Darko Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj;
Emil Veler, Cirkovce 76; Roman Me-
saric, Siarošince 41/a, Cirkovce; Slav-
ko Kovačič, Cirkovce 60/d; Jože Hen-
tak, Dornava 119; Franc Baklan, Sp.
Jablane 21, Cirkovce; Zvonko Cesar,
Zg. Jablane 36, Cirkovce; Branko
Frangež, Cirkovce 69; Franc Golob,
Zg. Jablane 38/a, Cirkovce; Branko
Ailakar, Šikole 78, Pragersko; Bogo-
mir Mandl,Sp. Jablane 43/b, Cirkovce;
Ivan Lah, Mihovce 30,Cirkovce; Mar-
jan Milinovič, Cirkovce 49/a; Stanko
Rodošek, Cirkovce 30; Branko Brglez,
Starošince 23, Cirkovce; Franc Kaci-
jan, Stražgonjca 17, Pragersko, Štefan
Potočnik, Sp. Jablane 36, Cirkovce;
Anton Strmšeic, Zg. Jablane 28, Cir-
kovce; Jure Novak, Cirkovce 22; Vin-
ko Baklan, Zg. Jablane 30, Cirkovce;
Miroslav Graifon^r, Cirkovce 68/c;
Milenca Kmetec, Sikole, Pragersko;
Janez Polanec, Dvorjane 62/a, Duplek;
Jože Teskač, Hajdoše 46, Hajdina;
Zvonko Letonja, Ul. 5. prekomorske
19, Ptuj; Mladen Sobotič, Sp. Jablane
32, Cirkovce; Peter Vogrinc, Sp. Jabla-
ne 44 /b, Cirkovce; Miran Fras, Cirkov-
ce 68; Štefan Vantur, Zg. Jablane 25,
Cirkovce; Anton Lamberger, Cesta ob
Ribniku 23, Miklavž na Dravskem pol-
ju; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Franc
Novak, Cirkovce 22; Stanko Zaje, Mi-
hovce 54/a, Cirkovce; Milan Fideršek,
Zg. Jablane 16, Cirkovce; Milan Te-
skač, Prepolje 16, Starše; Hermina
Zaje, M jhovce 54/a, Cirkovce; Franček
Trčko, Sikole 3, Cirkovce.
8. MAREC - Miro Stare, Škrljevo 6,
Šentrupert; Branko Peserl, Malna 44,
Jurovs^i Dol; Janez Zupane, Vogljan-
ska 1, Šenčur; Mitja Planinšek, Ul. 8.
februarja 34, Miklavž; Gorazd Sen-
točnik, Velika Pirešnica 10/a, Žalec;
Boštjan Ducman, Brunšvik 66/a, Rače;
Marko Dijkič, Beblerjev trg 9, Ljublja-
na; Alen Zupanovič, Obala 117, Luci-
ja; David Juvan, C. na Zlato polje 198,
Zagorje ob Savi; Dejan Markovič, Ul.
Tončka Dežmana 4, Kranj; Aleksan-
der Valpa|ič, Cankarjeva 7, Radenci;
Zvonko Čuček, Straže 7, Voličina;
Lovro Otrin, Dobje 1, Zasip; Darko
Ban, Osepjakova 10, Ljubljana; Iztok
Jerman, Zepovci 22, Apače; Emil Kaj-
tezovič, Palmejeva 30, Ljubljana; Vla-
do Vindiš,Placar 41/a, Ptuj;GoranNi-
količ, Preglov trg 11, Ljubljana; Anton
Fuks, Mali Okič 54, Čirkulane; Jani
Lacmanovič, Snežniška 9, Pivka; Sta-
nislav Plohi,Gabrnik 23, Juršinci; An-
ton Kupčič, Ptujska Gora 93; Sebast-
jan Komar, Jenkova 19, Velenje; Igor
Stankovič, Tomšičeva 11, Velenje;
Jani Abdič, Zupančičeva 39, Kranj;
Darko Kesič, Veblerjev trg 9, Ljublja-
na; Dejan Grgič, Trdobojci 72, Zg. Le-
skovec; Rafael Krajnc, Rifengost 12/c,
Laško; Marko Fijavž, Preloge pri Slo-
venskih Kon jicah; Martin Ašič,Pečar-
jeva 1, Dolenja vas; Ivan Maučec, Me-
linci, Beltinci; Matjaž Šprah, Lokovi-
ca 43, Šoštanj; Anton Kaljuža, Narin
112, Pivka; Ni jaz Derviševič, Kolen-
kov Graben 7, Radeče; Marko Antuno-
vič, Brilejeva 4, Ljubljana; Matjaž Me-
terc. Begunce 101/a, Begunje; Miha
Kalabota,JCoblari 7, Stara Cerkev; De-
jan Serk, Somat48; Martin Dolenšek,
Bučka 26; Tomaž Fridl, Mestni trg 4,
Ptuj; Jurij Grašič, Prebačevo 47,
Kranj; Robert Bomblek, Dolga vas
74/a; Janez Firbos, Stagne 11, Zasip;
Andrej Podgoršek, Dežno 5, Podlen-
nik; Mitja Jakin, Vinka Vodopivca 49,
Nova Gorica; Marko Pediček, Ul. He-
roja Šercerja 38,Maribor; Branko Rija-
vec, Volče 43, Tolmin; Nermin Salka-
novič, Rimska c. 4/a, Laško; Jože Pe-
trič. Zelena pot 15, Ljubljana; Boštjan
Lavrič, Mozelj 7/a, Kočevje; Andrej
Lozinšek, Tomšičeva 36, Slov. Bistri-
ca; Mihael Hleb - Oset, C. v Log 18, Bi-
strica; Andrej Fišer, Sercerjeva 1, Ve-
lenje; Damjan Horvatič, Staneta Se-
verja 6, Maribor; Miran Jerič, Lovska
25, Maribor; Giani Hajdukovič, Gre-
gorčičeva 39, Izola; Rolland Doberlet,
Kovarska 21, Tržič; Matej Užmah, B u-
kovje v Babni Gori; Matjaž Purnat,
Aškerčeva 22, Mozirje; Dalibor An-
drejevič. Planina 18, Kranj; Roland
Humar, Marija Kogoja l/d. Nova Gori-
ca; Boštjan Tomažič, Slavniška c. 5,
Sežana; Stanislav Krček, Makole 37;
Bojan Kocijan, Zasavci 27, Miklavž;
Jože Kincl, Grobelno 21; Jurij Godi-
celj, Mekinčeva 28, Ljubljana; Saba-
din Meta, Tolski Vrh 116, Ravne; Ro-
man Kmetec, Vareja 5, Videm pri Ptu-
ju; Aleš Hribefnik, Topovlje 13, Bras-
lovče; Semir Šabotič, Ob ribniku 37,
Maribor; Jurij Božjak, Imenje 22, Mo-
ravče; Robert Feltrin, Ul. 8. septembra
75, Vrtojba; Damjan Lesjak, Kraig-
herjeva 2, Velenje; Kristjan Devetak,
C. goriške fronte 14, Šentjur; Robert
Lang, Vanečka 57/b; Goran Zeljkovič,
Beblerjev trg 3, Ljubljana; Zeljko
Božič, Pod lipami 6, Celje.
9. MAREC - Angela Arnuš, Podvin-
ci 43/a, Ptuj; Vinko Brumec, Reševa 6,
Ptuj; Leopold Zabukovšek, Dragonja
vas 2, Cirkovce; Marija Zelenik, Volk-
merjeva ul. 11, Ptuj; Vlado Bedrač, Za-
grebška 81, Ptuj; Srečko Baklan, Sp.
Jablane 16, Cirkovce; Dušan Kmetec,
C. v Rogozo 27, Miklavž; Branko Lor-
bek, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj; Alojz
Gorinšek, Marjeta na Dr. polju; Dar-
jan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3;
Milena Murko, Zg. Hajdina 37, Hajdi-
na; Roman Križnjak, Formin 39,
Gorišnica; Janez Marin, Podgorci 74,
Ormož; Rudi Maroh, Osojnikova 5,
Ptuj; Alojz Mlaker, Dragonja vas 18,
Cirkovce; Jože Kramberger, Cirkovce
60/c; Drago Vrtič, Dornava 136; Jasna
Dobnik, Regentova 4, Maribor; Jelka
Maroh, Osojnikova 5, Ptuj; Miran
Trantura, Savinjsko 22, Makole; An-
ton Sagadin, Gerečja vas 61, Hajdina;
Franc Erman, Nova ul. 17, Sp. Duplek;
Peter Rojko, Vurberg 108, Duplek;
Jože Čeh, Nova ul. 26, Sp. Duplek; Ivan
Grešnik, Kajuhova 1, Ptuj; Vilibald
Krajnc, Cirkovce 48, Cirkovce; Vinko
Gorjup, Dragonja vas 12, Cirkovce;
Drago Dobnik, Kungota 38, Ki-
dričevo; Milena Petek, Slovenja vas
38/a, Hajdina; Maja Sučič, Gasilska 5,
Rače.
V vrtu
Marca je v SADNEM
VRTU največ opravil. Do
nastopa koledarske pomladi
končajmo rez sadnega drevja.
Z zapoznelo rezjo drevesa, ki
jim je potrebno iztezati neko-
liko več vej, oškodujemo, ker
z vejami zavržemo tudi rast-
linske sokove in rastlinsko
hrano, ki je prek zime bila
shranjena v koreninah in se je
med tem že pričela pretakati
v veje do cvetnih in listnih
brstov. To pravilo pa ne velja
za košičarje - breskve, nekta-
rine in marelice, ki rez bolje
prenašajo, ko drevesa že
prično vegetirati in cveteti,
pa tudi rane, ki nastanejo z
rezjo, se tedaj bolje in hitreje
celijo. Pri navedenih
koščičarjih je kasna rez pri-
poročljiva še iz enega razloga:
ti so namreč občutljivejši na
pozne zimske pozebe, kar je
mogoče pri pozni rezi upošte-
vati.
Kar se tiče rezi pritličnega
sadnega drevja v sadnih vrto-
vih, velja ponovno opozoriti,
da je vsako krajšanje enolet-
nih pogabnjkov za drevo
škodljivo. S krajšanjem po-
ganjkov vzpodbujamo novo
rast, kar drevo izčrpava, ker
se vsak tako prikrajšan po-
ganjek ali vejica razraste v
metlo, to pa drevesno krošnjo
tako zgosti, da se ne more tvo-
riti rodni les. Pravilno je izre-
zovati le cele poganjke, ki ras-
tejo navpično, in poganjke, ki
rastejo iz spodnje strani
ogrodnih vej - pri osnovi dre-
vesa. Najugodnejši položaj
imajo stranski poganjki iz
ogrodnih vej, ki rastejo
poševno, saj se ti spremenijo
v rodni les. Navpične veje ali
bohotivke, ki so običajno ne-
rodne, toraj izrezujmo,
puščamo in krajšamo pa le iz-
jemoma, če jih potebujemo za
vzgojni les.
Iz nasada sproti pospravi-
mo vse odpadke in vejevje in
i ga sežgemo, da se iz njega ne
i bi širile rastlinske bolezni in
škodljivci, ki so tamkaj prezi-
mili ter da nas ne bi ovirale
pri drugih opravilih v sa-
dovnjaku.
Mumije, to je posušene mo-
nilijaste plodove iz pretekle-
ga leta skrbno poberemo in
sežgemo ali globoko zakopl-
jemo.
Za spomladansko škropl-
jenje z oljnimi pripravki še ni
primeren čas, bo pa po nekaj
dneh prave pomladnanske
otoplitve, ko se bodo prikaza-
le prve zasnove zelenih lis-
lilčev. Tedaj je tudi čas, ko se
bodo pričeli prebujati rastlin-
ski škodljivci, ki so v tej fazi
prebujanja najobčutljivejši in
je škropilni učinek največji.
Že opravljeno predpomla-
dansko škropljenje v prvi po-
lovici marca bodo obilne pa-
davine izprale in ga bo po-
trebno ponoviti.
V BIVALNEM VRTU je
ob koncu zime najbolj opaz-
no, kje in koliko je potrebno
travišče obnoviti ali izravna-
ti, da bo med letom trata lepša
ter košnja neovirana in lažja.
Trava ima korenine tik pod
površino, zato globlje gnojen-
je koristi v nekaj letih. Ob
setvi oziroma preden poseje-
mo travo zemljo založno pog-
nojimo z rudninskim gnoji-
lom, ki ga vnesemo v tla.
Gnojimo z mešanim gnoji-
lom nitrofoskalom, ki vsebu-
je dušik, fosfor in kalij. Ele-
menti naj bodo v enakem raz-
merju 15:15:15 ali pa naj bo
dušika nekoliko več. To bo
travišče vzpodbudilo k hi-
trejši rasti in bujnejšemu raz-
raščanju. Travne mešanice
običajno uporabimo 2 kg na
100 m^ površine, enako pa
porabimo tudi gnojila.
Po dveh ali treh tednih, ko
bo trava na obnovljenem tra-
višču že vzklila, celotno tra-
višče še enkrat pregrabljamo -
na obnovljenem posevku
rahleje, le da zdrobimo
vrhnjo zaskorjeno plast
zemlje, na starem travišču pa
globlje, da prerahljamo in
prezračimo korenine, tra-
višče pa dognojimo še z 1 kg
dušičnega gnojila KAN na
100 m^ površine. Koristno je,
da po grabljanju travo poval-
jamo, da se korenine spet vti-
snejo v tla in da se popravi še
preostali del razrahljane
površine ter da bo lažja
košnja, ki bo v kratkem sledi-
la.
V ZELENJVNEM VRTU
bo pridelovanje vrtnin toliko
uspešnejše, kolikor bolj poz-
namo lastnosti tal, na katerih
vrtnarimo, in kolikor več
bomo vanje vložili z obdelo-
vanjem in gnojenjem za rodo-
vitnost zemlje. Vrtna zemlja
je ob redni obdelavi, kolobar-
jenju s posevki in stalnim
gnojenju običajno v ugod-
nem stanju rodovitnosti, če
pa je v poslednjih nekaj letih
bila zapuščena, neobdelana
in negnojena, je postala izro-
jena. Takšno zemljo pa je v
kratkem času težko popravi-
ti.
Sanirati in ponovno uspo-
sabljati za rodovitnost jo
pričnemo že v jeseni, ko jo
globoko obdelamo in izdatno
pognojimo z organskimi gno-
jili. Če sta nam jesenska ob-
delava in gnojenje vrtne
zemlje izostala in če zemljišče
ni preveč zapuščeno, lahko to
delno popravimo še s spomla-
dansko globoko obdelavo,
razpleveljenostjo zemljišča in
gnojenjem s koncentriranimi
organskimi gnojili. Z vilasto
lopato gredo globoko prelo-
patamo, pri čemer izločimo
koreninske plevele, kot so
pirnica, slak, tropotec, ščavje
in podobne, po grobi brazdi
pa potrosimo 20 kg biogrene
na 100 m^ površine, seveda če
nimamo na voljo dobro pre-
perelega hlevskega gnoja ali
kompostovke. Biogrena je
koncentrirano biološko ak-
tivno gnojilo, ki vsebuje pre-
cej biogenih rudninskih sno-
vi in številne mikroorganiz-
me, ki so pomembni za oživi-
tev umrtvice in sprostitev tal-
nih hranilnih snovi v rastli-
nam dostopno obliko.
(***)
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
kijih pridelujemo zaradi lista,
21., 22. in od 29. do 31. marca,
plodov od 23. do 25. marca, ko-
renike 19., 25. in 27. marca ter
cveta in zdravilna zelišča 20. ter
od 27. do 29. marca.
Miran Gluščič, ing. agr.
TEDNIK -la.MAREc 1995
ŠPORT -15
PTUJ
Občni zbor ptaninskega društva
Ptujski planainci so v četrtek, 16. marca, pregledali delo v preteklem letu. Kot gostje so se zbora udeležili
Slavica Tovšak iz Maribora za Meddruštveni odbor planinskih društev Podravja, Kristina Samperl
Purg v imenu občine Ptuj, predstavniki planinskih društev iz Majšperka, društva Drava iz Maribora
ter markacistov Podravja.
Sandi Kelnerič je z diapozitivi
predstavil delo društva v vseh let-
nih časih. Nato je povzel besedo
predsednik društva Janez Vertič.
Povedal je, da se je število članstva
v lanskem letu po dveletnem upa-
danju povečalo za 19%. Lanskolet-
ni program je predvideval 62 poho-
dov ter poletni tabor. Izvedenih je
bilo 56 pohodov; udeležilo se jih je
1571 pohodnikov, poletnega tabo-
ra pa 25 udeležencev. Pripravili
smo tri predavanja v SŠC, ki so bila
zelo dobro obiskana. V poletnih
mesecih se poveča obisk gora, po-
sebno Triglava. Predvideli smo tri
pohode na naš najvišji vrh, zaradi
velikega zanimanja pa smo morali
organizirati še dva. Tako je lani
stopilo na vrh Triglava 205 pohod-
nikov.
Tudi tuje gore niso neznanka za
naše planince. Lani je osvojilo naj-
višji evropski vrh JVlont Blanc
osem naših članov, dva sta se v do-
lino spustila s smučmi.
Na Grossglockner so se povzpeli
štirje naši planinci ter enajst čla-
nov planinske skupine pri Šport-
nem društvu Gerečja vas.
Kot vsako leto smo tudi lani iz-
vedli etapni pohod po Haloški pla-
ninski poli od Narapelj do Gorce,
kjer je bila zaključna slovesnost.
Pohod je bil posvečen družinskim
pohodom, ker je bilo lani leto
družine. Udeležilo se ga je okrog
220 pohodnikov in številne
družine.
Kot soorganizator smo sodelo-
vali pri izvedbi tečaja za markacis-
le podravske regije na Donački
gori in ob tej priliki obnovili del
poti.
Izobraževanje smo izvajali v
osnovni planinski šoli na izletih po
že ustaljenem načinu. Planinske
skupine na nekaterih osnovnih
šolah zelo dobro delujejo.
Spomladi 1994 je v Ptuju pričela
delati alpinistična šola v organiza-
ciji alpinističnega odseka pri Pla-
ninskem društvu Kozjak. Odziv je
bil dober in pričakujemo, da bomo
tudi pri našem
društvu imeli alpi-
nistični odsek.
Za izvedbo posa-
mezn ih akcij in za
izobraževanje smo
uspeli pridobiti sponzorje, brez ka-
terih naše delo ne bi bilo tako
uspešno. Zato se zahvaljujemo
Občini Ptuj, Komunalnemu pod-
jetju Ptuj, Vodnarju Ptuj, Projekti
inženiringu Ptuj, Cesti Ptuj, Gra-
disu G.P. Ptuj, TGA Trading Ki-
dričevo, Pekarni Ptuj, Nizkim
gradnjam Ptuj ter Ministrstvu za
obrambo.
Podrobneje so delo društva pred-
stavili načelniki posameznih odse-
kov. Vodniške značke PZS so pre-
jeli mladi vodniki Miran Muhič,
Boštjan Hedl, Bojan Kolednik in
Rok Strašek.
•oN.J.

STRELSTVO • Rečica
Laško-Ptuj 1671:1707
V šestem kolu so bili ptujski
strelci gosti pri drugouvrščeni
ekipi Dušana Poženela v Rečici
pri Laškem. Domačini so
pričakovali zmago, saj so imeli v
svojih vrstah edinega mednarod-
nega mojstra strelstva Petra
Tkalca. Ekipno pa SD Ptuj v so-
boto, 18. marca, ne bi premagala
niti državna reprezentanca, saj ji
selektor in hkrati trener Milari
Kramberger pripeljal odlično
pripravljeno ekipo.
Ludvik Pšajd ml., Alojz
Trstenjak in Janez Štuhec so iz se-
rije v serijo povečevali prednost
in sicer od štirih krogov v prvi do
šestintridesetih v šesti seriji.
Ptujski strelci so zmagali v vseh
šestih serijah, v četrti kar za dva-
najst krogov, tako da se z velikimi
koraki približujejo prvemu mes-
tu.
Slavko Ivanovič
NAMIZNI TENIS • TOP 12
za pionirke
V nedeljo, 19. 3., je bil v
Ljubljani v dvorani NTK Ilirija
Meditrade drugi top 12 (tekmo-
vanje najboljših pionirk). Igrale
so tudi vse tri pionirske kandidat-
ke za reprerezentanco iz NTK Pe-
tovia. Prvo mesto je osvojila Tina
Safran in tretje Špela Lukner.
Zal je slabše odigrala Mojsilo-
vičeva in bila peta. S tem si je
močno poslabšala možnosti za
nastop v reprezentanci Slovenije
na evropskem prvenstvu (23. 7. -
4. 8. v Haagu).
• ••
Vsi ljubitelji bele žogice vablje-
ni v soboto, 25. 3., v športno dvo-
rano Mladika na II. top 12 mla-
dink Slovenije, I se bo pričel ob 9.
uri.
Ivo Pšajd
TENIS # Galun v polfmalu
Na igrišču Gradianta v Ljublja-
ni je član TK Ptuj Rok Galun
znova odlično igral. Po dveh
uvodnih zmagah se je v četrtfina-
lu pomeril s Kuharjem (Branik-
Maribor) in zmagal 6/1. V polfi-
nalu mu ježreb namenil 1. nosilca
turnirja Gregorca (Soča Ljublja-
na). Rok je izgubil 6/4 in tako
osvojil 3.-4. mesto.
TK
JUDO # Uspešen nastop
Drave
V Ljubljani je bil velik medna-
rodni turnir, na katerem je sode-
lovalo 21 klubov iz Avstrije in
Slovenije. V super lahki kategori-
ji (do 60 kg) je v mladinski konku-
renci Sebastijan Kolednik iz Judo
kluba Drava Ptuj dosegel odlično
1. mesto, odličen pa je bil tudi De-
jan Vogrinec, sicer še mlajši mla-
dinec, ki je tekmoval v lahki kate-
goriji (do 65 kg) in bil peti.
Sebastijan Kolednik se po tem
nastopu že pripravlja na nas-
lednje veliko tekmovanje: z mla-
dinsko reprezentanco bo 1. in 2.
aprila zastopal barve Slovenije na
velikem mednarodnem turnir ju v
Italiji, kjer bodo nastopile države
celega sveta, tudi velesile Japon-
ska, Koreja...
Simon Starček
KOLESARSTVO • Tekmo-
vanje v Italiji
V nedeljo 19. marca, se je član-
ska vrsta Kolesarskega kluba Per-
utnina udeležila dirke v italjan-
skem Percotu. Na 148-kilometrs-
ki progi je startalo 186 kolesarjev.
Na 108. kilometru (gorski cilj
Rocca Bernarda) je pobegnila
peščica kolesarjev, sledila jim je
večja skupina štiridesetih, med
katerimi je bil tudi Milja Maho-
rič, ter glavnina stotih kolesarjev.
Deset kilometrov pred ciljem je
sledil odločilen vzpon, na kate-
rem se je odlepila šestica. Do cilja
so si prigarali 35 sekund prednos-
ti pred prvo zasledovalno skupi-
no. Glavnina je zaostala dve mi-
nuti.
Mitja Mahorič je bil v sprintu
zasledovalcev odličen 12. in je za-
sedel 18. mesto, kar je za prvo se-
zono v članski konkurenci izvr-
sten uspeh.
Mlajši in starejši mladinci so se
udeležili tradicionalnega krono-
metra na Jarunu (Zagreb). Med
mlajšimi mladinci je na 6,4- kilo-
metrski progi zasedel 4. mesto
Rado Rogina, med starejšimi
(12,8 km)pasejezanesljiviMiran
Kelner s 3. mestom spet povzpel
na stopničke.
Sergej Kaučevič
ODBOJKA • Pomurje II -
Ptuj 1:3
Dvorana SŠC, sodnik Mesa-
ric (Murska Sobota), gledalcev
100.
Ptuj: Čeh, Šparl, Centrih,
Krajnc, Farič, Travnikar, Se-
linšek, Petrovič, Janžekovič.
Igralci Pomurja so srečanje
začeli zelo prepričljivo, vendar so
Ptujčani s številnimi menjavami
in obema odmoroma odlično
igrali, tako da domačini niso
prišli do prave igre. Rezultat v ni-
zih: 10:15,5:15,15:8in 10:15.
I.Z.
STRELSTVO • Polfinale v
Ptuju
Na zračnem strelišču v Ptuju je
bilo v soboto, 18. marca, polfinal-
no strelsko tekomovanje 7. dopi-
sne invalidske strelske lige. Ude-
ležili so sega mariborski paraple-
giki ter Društvo invalidov Ptuj.
Ekipa Ptuja je nastreljala 982 kro-
gov, mariborskih pa 832 krogov.
Najboljša sta bila državna repre-
zentanta Franc Pinter s 353 krogi
in Srečko Majcenovič s 337 krogi.
Za DI Ptuj so še nastopili: Lud-
vik Pšajd, Franček Ljubeč, Jože
Pinatarič in Adolf Hvaleč.
O prvaku bo odločal finale 22.
aprila v Ljubljani.
Franc Cetl
BK PTUJ • Priprave za med-
narodne tekme
Ob koncu tedna odpotujejo
ptujski boksarji na priprave v Go-
tenico pri Kočavski Reki, saj gre-
do v kratkem na mednarodni tur-
nir v Benetkah, ki šteje za evrop-
ski pokal in je obenem izbirno
tekmovanje za nastope na svetov-
nem prvenstvu in na olimpijskih
igrah. Ptujski največji up je Arm-
an Krajnc, ki je po oceni stro-
kovnjakov najperspektivnejši
boksar v državi.
5. Vičar
BREŽICE # Gimnastične
kvalifikacije
V soboto, 18. marca, je bila v
Brežicah kvalifikacijska tekma
osnovnih šol v športni gimnastiki
C program za uvrstitev na
državno prvenstvo. Sodelovale so
ekipe iz Dolenjske in Štajerske, z
našega območja iz OŠ Slovenska
Bistrica, Mladika, Breg in O. Me-
glic. Na državno prvenstvo so se s
lega tekmovanja uvrstile OŠ
Brežice, O. Meglic in Dolenjske
Toplice.
PTUJ • Obetaven mladi rod
nogometašev
V Ptuju je bil mednarodni no-
gometni turnir starejših dečkov
za pokal Orinoco KG&K iz Ptuja.
S svojim znanjem, igranimi akci-
jami in športnim bojem so mladi
navdušili nogometne poznavalce
in strokovnjake. Svojevrsten ba-
rometer dogajanja so bili tudi gle-
dalci, ki so z velikimi pričakovan-
ji napolnili dvorano Center.
Vrstni red v skupini A: Var-
leks, Mura, Beltinci, Drava II;
skupina B: Aluminij, Drava L,
Maribor, Jagesberg (Avstrija).
Rezultati - finale: za 3. mesto
Drava I. - Mura 5:2; za 1. mesto:
Aluminij - Varteks 0:2.
Najučinkovitejši igralec je bil
Luka Časar (Mura), za naj-
boljšega vratarja pa so izbrali Si-
mona Grabrovca (Drava).
Ivo Komik
KIDRIČEVO • Prvenstvo v
kung fuju za osnovnošolce
Kung fu klub iz Ptuja bo 29.
marca ob 17. uri v OŠ Kidričevo
pripravil odprto prvenstvo SV
Slovenije za tekmovalce in tek-
movalke osnovnih šol. Udeležbo
je potrdilo sedem ekip: iz Murske
Sobote, Ormoža, Slovenske Bi-
strice, Kidričevega, Podlehnika,
Hajdine in Ptuja, med njimi tudi
nosilci kolajn z državnih prven-
stev.
Ivo Komik
KARATE
Mednarodno prvenstvo Štajerske
v nedeljo, 13. marca, je bilov Lenartu mednarodno odprto prvenst-
vo Štajerske, na katerem je največ medalj osvojila reprezentanca
Hrvaške. Ptujski karateisti so pred državnimi prvenstvi prikazali
odlično formo in v izredno močni konkurenci osvojili dve medalji.
Elvira Karahasanovič in Bojana Skrila sta nastopili v težki kategori-
ji med starejšimi deklicami. VII. kolu je Bojana z rezultatom 6:4 pre-
magala Dorotejo Repič iz Slovenskih Konjic, Elvira pa s 6:0 Renato
Pavrič iz Zagreba. V finalni borbi je Elvira premagala Bojano, s tem pa
sta za ptujski klub osvojili dve medalji.
Drugi ptujski karateisti so se vsi prebili do II. kola: Nejc Forbici v
katah med st. dečki. Dejan Unuk in Marko Gerdak med st. dečki v
težki kategorji, Gorazd Grula med mladinci v absolutni kategoriji in
Liljana Vogrinec med članicami v absolutni kategoriji. Liljana je iz-
gubila proti kasnejši prvakinji Inec Branilovič iz Zagreba. Ker pa za-
radi velikega števila tekmovalcev ni bilo repasažev, se ji je izmuznila
možnost boja za bronasto medaljo.
Iz ptujskega kluba je na tekmovanju sodil Andrej Cafuta.
Silvo Vogrinec
KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ
Lepa predstava
obeh reprezentanc
Klub borilnih veščin iz Ptuja je v
dvorani Center pripravil kako-
vostno in zanimivo srečanje repre-
zentanc Slovenije in Avstrije v
kickboksu - v semikontaktu. Dvo-
rana je bila polna gledalcev, kar
potrjuje, kako popularna je ta
športna zvrst. Prireditev so pope-
strili člani ptujske punk skupine
Pondemonium in rogisti Zveze
lovskih družin iz Ptuja, ki so bili
pravo presenečenje.
Vsako reprezentanco je sestavl-
jalo 10 tekmovalcev, med njimi
štiri dekleta. Slovenijo je zastopalo
tudi pet članov iz ptujskega kluba:
Alojz Vidovič, Branko Fidler,
Leon Kaučevič, Saša Prelog in
Maja Ozmec. Tudi Ormož je imel
svojega predstavnika Milana Ko-
rotaja. Vsi so prikazali zelo domi-
selne in tehnično dovršene borbe.
Tudi reprezentanca Avstrije je
prišla z zelo dobro ekipo.
Rezultati: Avstrija: Andre Pin-
taric - 2, Mario Schohner - 2, Mar-
kus Pintaric - 5, Joschi Schmahl -
6, Bernhard Turna - 5, Bernhard
Lassitz - 10, Daniel Paraszczak - 6,
Aleksandra Maiz - 3, Geni Pachen
- 4; Slovenija: Tomaž Vidmar - 4,
Milan Koroiaj - 7, Leon Kaučevič -
5, Alojz Vidovič - 8, Mladen Pavlin
- 8, Matej Leskovar - 3, Mitja
Železnik - 8, Saša Prelog - 3, Maja
Ozmec - 5.
Skupno je Slovenija premagala
Avstrijo z rezultatom 14:6, kar
potrjuje njeno vrednost in kvalite-
to.
Franc Slodnjak
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 18. kroga: Zagorje -
Era Šmartno 1:0, Napredek
Domžale - Rudar 3:1, Nafta -
Radeče Papir 2:0, Drava - Solinar
Piran 2:1, Elan - Dravinja 3:1, Slo-
van - Turnišče 0:1, Beltrans - Filc
Mengeš 1:2, Steklar - Železničar
1:2.
I.ZAGORJE............................18 12 4 2 33:5   26
2.ERAŠMARTN0...................18 11 4 3 36:19 26
3.RUDAR...............................18 10 4 4 31:15 24
4. NAFTA................................18 8 8 2 25:16 24
5. SOLINAR PIRAN.................18 9 2 7 39:24 20
6 DRAVINJA..........................18 6 6 6 22:18 18
/RADE^EPAPIR...................18 7  4  7 23:21 18
8. NAPREDEK DOMŽALE........18 7  3  8 26:29 17
9.FILCMENGEŠ.....................18 5  7 6  12:15 17
10,TURNIŠČE-1 ....................18 7 4  7 24:33 17
11. DRAVA-1.........................18 7 4 7 23:31 17
12.ŽELEZNIČAR.....................18 6 3 9 30:38 15
13.SL0VAN............................18 4 6 8 23:32 14
14.BELTRANS........................18 4 4  10 16:27 12
15.STEKLAR..........................18 2 7 9 16:30 11
16.EUN-1 ............................18 2 4  12 11:41 7
Pari naslednjega kola: Napre-
dek Domžale - Beltrans, Rudar -
Steklar, Železničar - Slovan, Tur-
nišče - Elan, Dravinja - Drava, Soli-
nar Piran - Nafta, Radeče Papir -
Zagorje, Era Šmartno - Filc iVlen-
geš.
3. SLOVENSKA NOGO-
METNA LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 15. kroga: Alu-
minij - Kovinar 2:0, KOB Ford -
Dravograd 0:1, Renkovci - OMV
Starše 3:1, Slovenj Gradec - Šentjur
0:2, Pobrežje - Bakovci 0:1, Bistrica
in Pohorje sta bila prosta.
1,ALUMINIJ...........................13 10 1  2 32:18 21
2.ŠENTJUR............................14 9 2 3 38:15 20
3.DRAVOGRAD.....................14 8 3 3 22:21 19
4. BAKOVCI............................13 7 4 2 33:11 18
5. KOB FORD..........................14 7 2 5 35:21 16
6.BISTRICA............................13 6 3 4 23:19 15
7.P0H0RJE...........................13 4 6 3 19:18 14
8.RENK0VCI..........................14 5 3 6 17:16 13
9.0MVSTARŠE......................14 5 2 7  15:17 12
lO.KOVINAR-2.....................14 5 4 5  13:16 12
11.SVOBODA.........................12 2 2 8 15:32 6
12. SLOVENJ GRADEC............14 1  3 10 11:31 5
13.P0BREijE........................14 1  1  12 12:50 3
ALUMINIJ - KOVINAR
2:0(1:0)
Kidričevo: Stadion Aluminija,
gledalcev okoli 250, sodnik
Kerčmar iz Hodoša.
Strelca: l:0Zitnikv42. minuti, 2:0
R. Hojnik v 86. minuti.
Aluminij: Budimir, Prelčec, Žit-
nik, Horvat, Grbavac, Bavdek,
Žemljic, F. Fridl, R. Hojnik, Emeršič
(Mertelj) in Kmetec.
Kidričani so gostili ekipo mari-
borskega Kovinarja, ki je v Ki-
dričevo pripotovala samo z enajsti-
mi igralci. Pričeli so zelo poletno in
skoraj ves prvi polčas je potekal na
polovici Kovinarja. A so hoteli pre-
več in v takšni igri se pojavijo tudi
napake. V 42. minuti jeŽitoik dose-
gel vodeči zadetek. V naslednji mi-
nuti je bil storjen prekršek nad F.
Fridlom. Sodnik je pokazal na
enajstmetrovko, strel Žitnik pa je
končal v levi vratnici. Tudi v dru-
gem delu so igralci Aluminija bili
nekoliko boljši. Morali so biti
pazljivi, saj je bilo vodstvo pre-
majhno. Drugi zadetek je dosegel
R. Hojnik v 86. minuti in s tem
samo potrdil zmago in vodstvo na
prvenstveni razpredelnici.
D.K.
Razpored tekem 18. kroga: v so-
bota, 25. marca, ob 15.00: Dravo-
grad - Aluminij, Starše - KOB Ford,
Pohorje - Pobrežje, Bakovci - Slo-
venj Gradec, Šentjur - Renkovci.
Bistrica in Kovinar sta prosta.
1. MEDOBČINSKA LIGA
PTUJ
Razpored tekem 12. kroga: ne-
delja, 28. marca, ob 10.30: Videm -
Bukovci, Rogoznica - Žoga Stojnci;
ob 15.00: Dornava - Boč, MTF
Markovci - Pragersko, Hajdina -
Središče, Slovenja vas - Gerečja vas
MLADINSKA LIGA MNZ
PTUJ
Razpored tekem 16. kroga: so-
bota, 25. marca,ob 15.00: Bukovci -
Boč, Rogoznica - Slovenja vas,
Gerečja vas - Žoga Stojnci, Hajdina
- MTF Markovci, Dornava -
Gorišnica, Videm - Bistrica.
Branko Lešnik
ROKOMET
Drava - Inženi-
ring Šarbek
26:25(12:9)
Ptuj: Športna dvorana Cen-
ter, gledalcev 500, sodnika
Čeak iz Ljubljane in Babic iz
Domžal.
Drava: Valenko, Margušič,
Osterc, Terbuc 1, Hmjadovič 11,
Belšak 2, A. Potočnjak 3, N.
Potočnjak 3, Vugrinec S, Pisar 1,
Mikolič in Mlakar.
V zelo pomembnem
srečanju za obstanek v prvi ro-
kometni ligi so rokometaši
Drave s težavo, vendar zas-
luženo premagali goste iz Liti-
je. Zbrana in trda igra v obram-
bi ter kombinatoma v napadu
so domačim do dvajsete minu-
te igre prinesli sedem zadetkov
razlike. Zadnjih deset minut v
prvem polčasu pa je bila igra
enakovredna.
Začetek drugega polčasa je
pripadel gostom iz Litije. Naj-
prej so izenačili, nato pa 39,
minuti prvič in zadnjič poved-
li. Zadnjih dvajset minut so
gledalci lahko videli zelo dra-
matično srečanje. Drava je po-
vedla z dvema zadetkoma raz-
like, vendar so jo gostje vedno
ulovili. V zadnji minuti
srečanja so gostje rezultat ize-
načili, domačini pa so zlata
vreden zadetek, ki je pomenil
zmago, dosegli tri sekunde
pred koncem srečanja. Gledal-
ci so zadnjih nekaj minut pres-
tali na nogah in navijali za
domače. Ob zadetku Hrnjado-
viča v zadnjih trenutkih je bilo
veselje nepopisno. Gostje se
nikakor niso mogli sprijazniti
s porazom, kljub temu da sta
sodnika svoje delo zelo dobro
opravila.
Rokometaši ptujske Drave
bodo v soboto ob 19. uri igrali
zadnje srečanje na domačem
igrišču proti ekipi Inlesa iz
Ribnice.
D.K.
SAH
ll.memorial dr.
Milana Vidmarja
Kot smo že poročali, bo od 6. do 21.
aprila v Ptuju ena največjih šahov-
skih prireditev v Sloveniji - conski
turnir za svetovno šahovsko
prvenstvo. Na Šahovski zvezi Slove-
nije so se odločili, da bo ta že tako
kvalitetna šahovska prireditev do-
bila še večji pomen, saj bo obenem
11. memorial dr. Milana Vidmarja.
To bo zahtevalo od organizatorjev
še dodatne napore če vemo, da bosta
nastopila VM Korčnoj in Hubner,
ki sta bila že kandidata za svetovne-
ga prvaka.
Kot je povedal direktor turnirja
MM Danilo Polajžer, so si v društvu
v glavnem razdelili vse naloge, saj
bo večina članov organizacijskega
odbora v naslednjih dneh na med-
narodnem turnirju na Bledu in po
povratku čez 10 dni ne bo več veliko
časa do pričetka turnirja in memo-
riala. Igralna dvorana v palaciju je
praktično že nared, vse je dogovor-
jeno tudi v ptujskih termah, kjer
bodo udeleženci stanovali. Ne dvo-
mimo o tem, da Ptujčani ne bi bili
dobri gostitelji tudi tokrat.
Silva Razlag
ROKOMET
Pokal veteranov
V soboto se je začel mednarodni ro-
kometni pokal veteranov, ki so ga
poimenovali ALPE-PANONIJA
OLD BOYS CUP '95. Nastopa osem
ekip iz Hrvaške, Avstrije in Slove-
nije, igrajo pa na izpadanje, zato
gostje na tekmo pripeljejo sodnike
iz svoje države. V pokalu so nastopi-
li tudi starejši igralci Velike Nedel-
je, ki so se v prvem krogu v svoji
dvorani pomerili z Varaždinčani.
Tekmo so dobili gostje z 32:29.
ZMAGA V. NEDELJE
V soboto je bil tudi redni krog v
vzhodni skupini druge lige. Velika
Nedelja je v svoji dvorani z 29:16
premagala Brežice, Ormož pa je v
Krškem s 16:23 izgubil z vodilnim
Interierjem.
16 - ZA RAZVEDRILO
23> MAREC 1995- TEDNIK
TEDNIK -23. MAREC 1995
ZA KRATEK CAS-19
Info - glasbene novice!
Inffo - kviz
Ali Sle uganili, kateri pevec/pev-
ka je na sliki? Izrežite kupon
I (rešitve brez kupona ne veljajo!),
vpišite njegovo/njeno ime, in če
vam bo sreča naklonjena, vam
bodo v prodajalni Tehnika Erao-
neMerkurja Ptuj podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na
sliki Robert Palmer. Ker nismo
prejeli pravilne rešitve, bomo
prihodnjič podelili dva CD-ja.
Odgovore na današnje vprašanje
I pošljite(aiiprinesite)na: Tednik
I Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
I četrtek, 30. marca.
Reševalec:
Naslov:
Ime pevca na sliki:
Info glasbeni kotiček pri-
naša tokrat poskakovanje po
različnih glasbenih zvrsteh,
saj se bom selil od popa, ročka,
techna pa vse tja do countryja!
V prejšnjem tednu sem se
malo posvetil country sceni, na
kateri trenutno slovijo glasbe-
niki, kot so: Trisha Yearwood -
Thinkin' about you, Alan Jack-
son - Gene country, Alabama -
Give me one more shot, Geor-
ge Strait - You can't make a he-
art love somebody, Mary Cha-
pin Carpenter - Tender when i
want to be...
Ker je v naših krajih veliko
ljubiteljev plesne glasbe, bom
sedaj "nametal" kar nekaj ple-
snih komadov: Lick it - 20 Fin-
gers, Scatman - Scatman
John, Conquest of paradise -
Vangelis, AH I need is Love - In-
diana, Bomm! Boom! Boom!
Boom! - Outhere Brothers,
Spaceman - Usura, Anyone
out there - Melodie MC, Zom-
bie - Ororo, Rockin'my body -
The 49ers, IT's Cool, Man -
Xxl...
Najnovejša reklama za kav-
bojke 501 firme Leviš je
podprta z glasbo skupine Fre--
ak Power, ki nosi naslov Turn
on, tune in, cop out. (****)
Prince se na novo predstavl-
ja pod imenom Symbol,
združenje svetovnih D. J.-jev iz
DMC-ja pa je naredila mega-
mix Princeovih hitov s naslov-
om Purple madley. (****)
Amee Mann je novo odkritje
skandinavske scene s prven-
cem Thafs just what you are.
(****)
Funky-man kUčejo pevca Ja-
miroqauija, kije ob koncu lan-
skega leta izdal drugi album
Return of the space cowboy,
sedaj pa z njega prihaja tretja
skladba Lightyears. (***)
Člani skupine lOCC so na
novo odigraU in odpeh svojo
staro uspešnico Fm not in love.
(*****)
Nova seatlska ročk zasedba
Mad Season upa na uspeh z
debitansko skladbo River of
deceit. (***)
Eden najpopularnejših hea-
vy-metal bandov Megadeath
se predstavlja z skladbo A to-
utelemonde. (***)
Nizozemski duet Ten Sharp
je izdal novi album Shop of me-
niories, s katerega že poznamo
pesom Always a friend, sedaj
pa prihaja že nova prijetna pe-
sem After ali the love has gone.
Britanski novovalovci Ter-
rorvision so posneh album
How to make friend and influ-
ence people in pesem Some
peoplesay. (***)
Novo ime na glasbeni sceni
je ameriški pevec Jamie Wal-
ters, ki malo spominja na Jos-
huo Kadisona - ta je trenutno
na lestvicah z Janino pesmijo
Painted deserve serenate.
Mladi Jamie pa poje balado
Hold on. (****)
Martin Page je nekaj časa
pomagal duetu Go West, to-
krat pa prepeva solo hit In the
house of stone and light.
(****)
Britanska pop skupina Hu-
man League je še zmeraj na ne-
katerih evropskih lestvicah s
skladbo Teli me when (I see
you again), kot druga pesem z
albuma Octopus pa prihaja
pesem One man in my heart.
(****)
Duran Duran bodo kmalu iz-
dah album priredb z naslovom
Thank you. Kot prvo priredbo
fantje iz skupine Duran Duran
pošiljajo na tržišče odlično ba-
lado Perfect day, ki jo v orgina-
lu poje Lou Reed! (*¥***)
škotska skupina Wet Wet
Wet je lani ob mega hitu Love is
aH around izdala tudi peti al-
bum Greatest hits, na katerem
najdete skladbe Angel eyes,
Wishing I was lucky, Good-
night girl. Šesti album mokrih
dečkov se bo imenoval Picture
this, kot udarna pesem pa pri-
haja spet lepa romantična ba-
lada Julia says. (*****)
Štiri velike zvezde ročka po-
magajo obolelim otrokom Afri-
ke. Kvartet zvezd sestavljajo
Cher & Chrissie Hydne & Ne-
neh Cherry & Eric Clapton in
skupaj prepevajo super sklad-
bo Love can build a bridge.
(^****)
David Breznik
POPULARNIH 10^
1.0 Id Pop in an Oak - Rednex
2. Someday ril be Saturday Night
-BonJovi
3. An Angel - The Kelly Family
4. Hold me, thrillme, kissmel
Everlasting love - Gloria Estefan
5. No more 7loveyou 's" - Annie
Lennox
6. Tears dan 't lie - Mark 'Oh
7. Strong enough - Shefyl Crow
8. Murderincorporated-Bruce
Springsteen
9. Here comes the Hotstepper-
IniKamoze
10. Have a little Faith; Take me
home-Joe Cocker
Ustvico POPULARNIH 10
lahku poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptiy
(^mcd 20. in 23. uro.) _
•o^Mladi dopisniki
NOGOMET-ŠPORT
ŠTEVILKA 1
Vsak človek imasvoj hobi. Mojastrast
je nogomet.
Nogomet je igra, ki so jo prvi igrali
Angleži. Igra se je iz dneva v dan bolj
širila in postala do današnjih dni naj-
bolj priljubljen šport na svetu. Z njim
se zabavajo mnogi - stari in mladi. Žal
pa nogomet ni le igra, ob kateri naj bi
se zabavali. Vsako leto poročajo o
žrtvah nogometnega navdušenja. Za-
radi priljubljenosti nekaterih igral-
cev, denarja in še nekaterih .stvari pri-
de do rivalstva med nogometaši in na-
vijači. Najbolj znani navijači prihajajo
iz Anglije. Imenujejo se huligani. Hu-
ligani rušijo cele stadione, ne priza-
našajo pa tudi mestom.
Pri nas v Sloveniji težav z navijači še ni-
mamo, vendar se utegne to kaj kmalu
zgoditi, saj navijaške skupine vse bolj
nara.ščajo. Najbolj poznane skupine
pri nas so: green dragons, black grin-
gos, viole...
Zaenkrat dovolj o navijačih. Vrnimo
se k slovenskemu nogometu. Pretira-
nega zanimanja za nogomet v Slove-
niji ni. Vendar pa obstajajo majhne
možnosti, da bi Slovenija postala no-
gometna velesila. Nogomet je najbolj
priljubljen v Prekmurju, kjerstadoma
prvoligaša Mura in Beltinci. V nogo-
metno središče se razvijata tudi Mari-
bor in Ljubjana z našim najboljšim
moštvom SCTOlimpija,
Moji idoli so igralci Mure, ki domuje-
jo v Murski Soboti. Zame ni boljšega
moštva, kot je Mura. Njihova igra me
je prepričala, da v njih lahko zaupam.
Klub je nastal pred šestdesetimi leti.
Kot vsak klub imajo tudi oni svojo tra-
dicionalno barvo. To je čmo-bela. V
slovenski ligi ni boljših navijačev, kot
so black gringosi. Fantje so res super.
Ni jim para. Ko bom večji, bom zago-
tovo sodeloval pri black gringosih. Ne
vedejo se kot huligani in to je najpo-
membnejše. Čeprav sem bil v Murski
Soboti na tekmi le dvakrat, se za mojo
prihodnost v teh krajih ni bati. Ljubim
Muro, nisem kriv, ljubil jo bom, dok-
ler bom živ.
Upam, da bo slovenski nogomet
zaživel kot velesila. Na svetovni nogo-
metni sceni pa si želim samo to, da ne
bi več prihajalo tako pogosto do izre-
dov med navijači.
Tadej Podvršek, 8. b
OŠ Olge Meglic
MAMINO KOSILO
Mami bo skuhala kosilo. Razmišlja,
kaj bo skuhala. lmasolato,meso, rižin
juho. Očka in otroci že nestrpni čaka-
jo. Nenadoma mama zazvoni z
zvončkom in reče: "Kosilo!" Eden iz-
med otrok reče: "Kje je čokolino?
Raje ga imam." Mama reče: "Ne boš
vendarvesdanjedelčokolina."Očepa
reče: "Po riti jih boš dobil,čenebošje-
deljuhe, mesa in solate." Takoj začne
jesti in reče: "Naj mama naredi vsak
dan takšno kosilo in obljubim, da nik-
dar ne bom več tega rekel."
Matjaž Šmigoc, L b
OŠ Videm
MORDA BO ČEZ200 LET...
Morda bo čez 200 let na svetu manj
krivičnih invečpravičnih ljudi. Morda
bo čez 200 let človeku zavest končno
.segla do srca in mu ne bo več tako
vseeno za naš planet, kot mu je zdaj.
Danes ne najdeš več nikjer popolno-
ma neokrnjene narave - povsod je že
bila človeška noga, njegovo uničeval-
no delo je porušilo vse pred seboj,
mati narava mi ni bila kos.
Res je, ljudje smo postali kot roboti.
Nočemo ali pa se nam ne da misliti,
niti slišati nočemo o tem, da bi pa-
pirček od bonbona morda vendarie
lahko dali v žep kot pa v prvi jarek,
misleč, da se bo enkrat žc spremenil v
prah. Odslej bo odgovornost na nas
mladih, ki še imamo vsaj malo čisto
vest, ki še čutimo "nekaj". Nam ni po-
polnoma vseeno!
Marso res vsi odrasli tako neodgovor-
ni? Zakaj potem neprestano opozar-
jajo druge, sami pa se .sploh ne potru-
dijo, da bi pripomogli k boljšemu, čis-
tejšemu življenju Zemlje? Morda se
motim, kerverjetnoso ljudje,ki bi radi
kaj storili, pa si ne upajo, ker sov nego-
tovosti, kaj bodo rekli drugi. Joj, to se
mi zdi tako smešno! 2^kaj se vendar
človek ozira na bežnega znanca, na
mimoidočega, kateremu bi se zdelo
morda, smešno, če bi nekdo na ulici
pobral pločevinko in jo vrgel v koš?
Ali smo ljudje res postali roboti? Če je
tako, potem je srce odveč. Potem ni-
mamo na tem svetu več kaj iskati, ker
smo naravo tako že izigrali, jo preva-
rali. Čustev ni več, zato bodimo stroji
in lahko gremo ... Vmemo se lahko
šele takrat, ko se bomo zavedli, kaj
smo naredili. Drugdrugemu paše na-
prej uničujemo življenje. Počasi. Ko-
rak za korakom. Pri tem pa ne občuti-
monititrohicestrahuinskrbi. Kaj šele
sramu!
Sprašujem se: kaj je narobe s tem sve-
tom ? M orda bo zna n odgovor čez dol-
gih 200 let. Morda bo takrat trava spet
naravno zelene barve, gozd se bo
bleščal od radosti, ptice bodožvrgole-
le prav iz duše...
Ali pa ne bo ničesar več!
Nataša Erman, 8. r.
OSJuršinci
ŠOLA V NARAVI
v zbirki mojih najlepših dni je nedel-
ja, 5. marca, ko smo se s sošolci zbrali
pred šolo in pričakovali avtobus, da
nas je odpeljal na znamenito smučar-
sko središče na Rogli.
Rogla nas je pričakala vsa zasnežena,
snega je bilo več kot meter, smučarjev
pa v nedeljo zelo veliko.
Morali smo počakati do popoldneva,
da so nas učitelji preizkusili, kako
smučamo. Bila sem med začetniki,
toda že čez dva dni sem lepo in pravil-
no smučala. Prvič sem uporabila tudi
vlečnico na baby progi. Ko je naša
učiteljica Silva spoznala, da smo že
sposobni za hitrejšo vožnjo, nasje od-
pejala na zahtevnejšo progo na
Košuto. Tam smo srečali vlečnico s
krogci. Nekaterim so delali krogci ve-
like težave, jaz pa sem se lepopripelja-
la na vrh. Veselilo me je, da sem tudi
jaz sposobna toliko kot drugi. Vsak
dan smo se veselili uspehov na težjih
in zahtevnejših progah. Bili smo tudi
naOstruščici.
Dnevi so prehitro minevali. Zadnji
dan smo se odpeljali na sedežnico.
Biloje imenitno. Mogoče tistim, ki so
boljši smučarji, moj uspeh ne pomeni
veliko, jaz pa sem bila zaradi svojega
uspeha zelo srečna. Veliko mi je po-
menilo, ko me je učiteljica pohvalila
za moj napredek. Spoznala sem, kaj
zmorem. Biloje veselo.
Valerija Napast, 5. b
OS Ljudski vrt
NEMIRNO MORJE
Teta Mihela, sestra Milada, sestrična
Dena injazsmose odpravile k sposo-
jevalnici čolnov, kije stala tik ob mor-
ju. Hotele smo si sposoditi čoln, ki ga
poganjaš z nogami. Prijazen gospod
nam je rekel: "Danes ni primerno za
vožnjo, morje je zelo razburkano."
Nismo ga hotele ubogati in smo takoj
odrinile od brega.
Nekaj časa smo se vozile po s soncem
obsijanem zalivu. Večkrat smo pogle-
dale proti odprtemu morju, ki seje le-
sketalo iz daljave in nasvabilovglobi-
ne in daljavo. Uročenc smo kmalu na-
daljevale pot v daljavo. Ko pa smo
prišle izzavetjazaliva, je bilonaenkrat
vse drugače. Čoln seje začel neusmil-
jeno gibati zdaj na levo, zdaj na desno
stran. Vendar to ni bilo dovolj, da bi
nas pregnalo. Borile smo se proti va-
lovom. Priplule smo že na odprto
morje. Tukaj pa morje ni poznalo
usmiljenja. Valovi so silovito butali v
čoln. To je bilo dovolj, da smo se
odločile za pot nazaj. Toda vodni tok
nasje vse bolj zanašal. Čoln se je vse
bolj nagibal in bale smo se, da se bo
prevrnil. To se je tudi zgodilo. Valovi
so čoln premetavali in en val je imel
takšno moč, da je naredilo samo:
"Pljusk!" in žc smo bile v vodi. Čoln se
nam je z vodnim tokom vse bolj pri-
bliževal in se s silo zaletel v sestrično,
ta pa je .samo zavpila: "Na pomoč! Ne
morem plavati!"
Takrat je teto pograbila panika. Ko-
maj svajoz M ilado spravili v čoln, nato
pa privlekli do čolna še sestrično
Deno.
Morje seje začelo umirjati. Z Milado
sva pritiskali na pedale in se počasi
bližali zalivu in obali.
Na obali sta nas čakala babica in de-
dek ter nas pošteno okregala, ker se
podajamo v nevarnosti.
BlankaGoljat,6.a
OS Cirkovce
20-POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV
23. MAREC 1995- TEDNIK
PREJELI SMO
BILI STE v ZMOTI
Praznujemo spomin na izredno
pomemben zgodovinski dogodek.
Pol stoletja je minilo od tega, ko je
svobodoljuben svet premagal naj-
bolj strahotno pošast, ki ga je hotela
uničiti: fašizem, porojen v Italiji, in
nacionalsocializem, ki mu je poma-
gal na svet eden največjih zločincev
v zgodovini človeštva Adlof Hitler.
Ves svet bo praznoval obletnico
velikega dogodka, pri nas Slovencih
pa se zatika.
Poglejte, kako lepo bi lahko bilo,
če ne bi bilo trpkih, bolečih spomi-
nov na Kočevski Rog, na Turjak,
Teharje, na Sveti Urh, pa na to, kar
se je dogajalo v Kozlarjevi gošči na
Ljubljanskem barju in drugih s
krvjo oblitih krajih v naši lepi do-
movini!
Pa se človek vprašuje, zakaj je bilo
potrebno vse to gorje, ki ga je moral
prestajati slovenski človek! Zakaj je
bilo vse tisto v Kočevskem Rogu?
Zakaj so že prej, med vojno, vlačili
ljudi k Svetem Urhu, jih tam mučili,
nekatere celo z lopatami obglavlja-
li? Zakaj so tisti, ki so sodelovali z
okupatorjem, s svojim izdajstvom
spravili pred puške toliko ljudi? Za-
kaj so poklali toliko ljudi? Zakaj so
pobili mlado dekle, pesnico in pisa-
teljico Anico Galetovo in še toliko
drugih domovini zvestih intelektu-
alcev? Zakaj so poslali toliko ljudi v
taborišča, kjer so umirali od gladu?
Zakaj so jih pošiljali v Auschvvitz,
tržaško Rižarno, v krematorije? Za-
kaj se je moralo ravno v Ljubljani
spočeti in zaroditi najhujše zlo slo-
venskemu narodu? Zakaj je bilo tre-
ba ustanoviti belo gardo in s tem za-
sejati sovraštvo med ljudmi?
Na Štajerskem in na Gorenjskem
se je partizanstvo pojavilo mnogo
prej kot v tako imenovani Ljubljan-
ski pokrajini, pa se tu ni razpasla
bela garda in domobranstvo (na Go-
renjskem se je pojavilo domobranst-
vo šele leta 1944). Je bila vera v ne-
varnost pred komunizmom samo v
Ljubljanski pokrajini? Zakaj je bilo
treba vero spolitizirati? Zakaj je mo-
ralo zaradi vere v smrt nad 25.000
Slovencev, pretežno mladih?
Osvobodilna fronta v vseh te-
meljnih točkah svojega programa
nikjer ne omenja, da se bori proti
veri. Edini in poglavitni program
Osvobodilne fronte je bil boj, in to
brezkompromisen boj proti okupa-
torju in njegov izgon iz domovine.
Zakaj je katoliški kler v Ljubljani
borce proti okupatorjem - partizane
prekrstil v komuniste, kar je bila
največja laž?! Zakaj pri tej laži vztra-
ja še dandanes?
Klerikalni prvaki Slovenske ljud-
ske stranke in ljubljanska škofija so
združeno mobilizirali za boj proti
brezbožnemu komunizmu skoraj
vse katoliške sile v pokrajini, od du-
hovščine, študentov do organizacij
Katoliške akcije in Marijine družbe
na podeželju.
Toda kje je bil tedaj ta brezbožni,
tolikanj nevarni komunizem? Za
Hitlerjevega propagandnega mini-
stra Goebelsa je bil vsak, ki se je uprl
in boril proti nacifašizmu, komu-
nist, bandit, ki ga je treba po-
končati! In tega navodila se je opri-
jela katoliška cerkev v ljubljanski
škofiji in to zadnje tudi vestno iz-
polnejvala! Vatikan pa je le počasi
spoznal, kaj je fašizem.
Ko je po končani vojni škof
Rozman iz prostovoljnega preg-
nanstva v Argentini pisal dolgo pi-
smo v Vatikan, v katerem se je opra-
vičeval, da je svojo škofijo in verni-
ke v njej prepustil usodi, je dobil od-
govor: BILI STE V ZMOTI! Naš
napotila ste napak razumeli.
Zaradi te zmote takratnih sloven-
skih politikantov s škofom na čelu
je moral slovenski narod prestati to-
liko gorja! Zaradi te zmote je bilo ob
življenje nad 25.000 pretežno mla-
dih ljudi.
Zakaj del slovenske politike z ver-
skimi poglavarji vred še vedno
vztraja, da smo bili partizani komu-
nisti in da je bil poglavitni cilj
našega boja le revolucija? Povejte
vsi, ki še trmasto vztrajate v zmotah,
ali in kako boste praznovali obletni-
co veličastne zmage, ki jo bo prazno-
val ves svet? Slišim, da s škofovo
črno mašo v Cankarjevem domu!
Ko so Italijani leta 1941 zasedli
Ljubljano, je tedanji škof Rozman
opravil nadvse slavnostno mašo v
stolnici in s slovesnim Te deum lau-
damus zapel zahvalo za dobro izpel-
jano okupacijo Ljubljane in dela
Slovenije. K črni maši pa se ne poda
Te deum.
Rado Zakonjšek - Cankar
ZADEVA DELTA PTUJ
Odprto pismo Dušanu Semoliču,
predsedniku ZSSS
Gospod Dušan Semolič, na vas se
obračamo, da kot predsednik ZSSS
pomagate razrešiti nastalo situacijo
v podjetju LABOD DELTA iz Ptu-
ja.
Vodstvo vaše sindikalne po-
družnice je v začetku tega leta na eni
izmed svojih sej obravnavalo izstop
enaindvajsetih članic, ki so pristo-
pile v Neodvisne sindikate Sloveni-
je, in sicer tako, da so njihova imena
javno izobesili v vitrino. Na objavl-
jenem dokumentu je bil pripis s pri-
bližno vsebino, da so iz ZSSS izsto-
pile na nagovarjanje gospe Vere
Emeršič.
Normalno je, da se med sindikati v
podjetju pojavljajo manjši konflikti,
vendar je ta presegel vse zdravora-
zumske meje. Zanima nas, s kakšno
pravico je podružnica ZSSS v DEL-
TI objavila seznam izstopajočih v
vitrini. Prosimo vas, da vi to javno
sporočite (ker so bile javno objavlje-
ne), ali je to običaj v vaši organizaci-
ji in ali imate zapisano v aktih vaše
organizacije, da imena izstopajočih
lahko javno objavljate. Omenjenim
delavkam niso bile vročene kopije
zapisnika, čeprav so v dokumentih
obravnavane s polnimi imeni in pri-
imki. Kopija zapisnika tudi ni bila
vročena OS NSS Ptuj, čeprav smo to
pisno zahtevali. Sam način nas spo-
minja na povojno divjanje boljševis-
tične oblasti, ko je imena svojih
"razrednih sovražnikov" javno ob-
javljala na uličnih plakatih in me-
dijih.
Vaši sindikalni zaupniki v praksi
demantirajo izjave predsedstva
ZSSS, ki je preko medijev sporočilo
delavcem, da se preko ZSSS lahko
sklene dodatno zdravstveno zavaro-
vanje, ne glede na članstvo, in sicer
tako, da delavcem, ki so bili zavaro-
vani preko ZSSS (kot posrednika),
prekinjajo dodatno zdravstveno za-
varovanje, če izstopijo iz ZSSS in
pristopijo v naš sindikat (primer
TALUM Kidričevo). Kot mi je zna-
no, je bil med sidnikalnimi centra-
lami dogovor, da zavarujejo zaposle-
ne, ne glede na članstvo. NSS imajo
zavarovanje urejeno prek Adriatica
in v primeru izstopa člana mu zava-
rovanja ne prekinjamo. V več pri-
merih smo zavarovali vaše člane kot
ZSSS naše, odvisno, kako so se de-
lavci v podjetju odločili. Ugotovili
smo, da se vaši zaupniki obnašajo
zelo arogantno do naših članov, ker
smo pač manjši sindikat. Kako bi se
počutili vi, če bi bila situacija obrn-
jena?
Upamo, da boste uspešno posre-
dovali v drugem primeru, kajti prvi
se bo očitno lahko rešil samo na
višjem nivoju.
PresednikOSNSSPtuj:
Zdenko Kolar
SLOVENSKA BISTRICA / DELATI JE PRIČELA NOVA LOKALNA RADIJSKA POSTAJA

Dan pred jožefovim je Slovenska Bistrica dobila svojo radijsko postajo.
Lastnika sta Aleksander Hren in Branko Kocjančič, oba inženirja elek-
tronike. V prvi fazi bodo odda[ali dnevno med 16.ini 9. uro, naslednja
faza pa je jutranji progrann. Zelja obeh lastnikov slovenjebistriške za-
sebne radijske postaje je, da se čez čas ob 12. uri združita dopoldanski
in popoldanski radijski program.
r
ddajajo na frekvenci I
91,5 MHz, kije stara že |
skoraj četrt stoletja.I
Območje tedanje Jugos-1
lavijeje bilo namreč prekrito s\
frekvencami, ki naj bi jih imele ^
posamezne lokalne radijske!
postaje; dodeljena je bila tudii
Slovenski Bistrici. Ker tedaj ni
bilo pravega navdušenja, da bi\
imela občina svojo radijsko pos-1
tajo, jo je dobila radijska posta- ]
ja Krapina, a se bo morala sedaj I
s te frekvence umakniti. 300 vat- j
ni oddajnik na strehi stavbe na \
Trgu svobode, kjer je tudi stu-
dio, oddaja s 50 vati moči. Koti
stapovedala lastnika, bodo, brž
ko bodo imeli dovolj denarja, I
oddajnik preselili na Ritoznoj, \
od koder bodo s signalom pre-l
krili območje občine Slovenska!
Bistrica in omogočili slišnosti
tudi tam, kjer so trenutno šel
"bele lise" in lokalnega radijske-]
ga programa ne morejo spreje-\
mati.
Aleksander Hren in Branko Kocjančič sta o radijski postaji raz-
mišljala že pred petimi leti... Foto: VT,
Poskusno oddajajo že od 4. ja-
nuarja dalje, dan D pa je bil, kot
smo že zapisali, v soboto, 18.
marca, ob 11. uri. Kot smo izve-
deli, imajo že usposobljenih ne-
kaj tonskih tehnikov, prav tako
napovedovalce, oblikujejo pa še
novinarsko ekipo. V studiu sicer
še ni vse tehnike, ki smo je v ra-
dijskih studiih vajeni, je pa naj-
nujnejša in veliko znanja obeh
lastnikov. Že sedaj pa lahko trdi-
mo, da imajo vsi, ki delajo na
novi lokalni radijski postaji, ve-
liko zagnanosti in dobre volje.
.       Vida Topolovec
ORMOŽ / LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE V PODJETJU JERUZALEM
mlniske družbe
Agenciji za pre-
strukturiranje
in privatizacijo
so pri krovnem
podjetju Jeruzalem
Ormož, v okviru kate-
re delujejo podjetja
Vinogradništvo, vi-
narstvo in sadjarstvo,
Kmetijstvo ter Gos-
tinstvo, že v decembru
1994 predložili pro-
gram lastninskega
preoblikovanja ter v
začetku februarja
opravili nekatere po-
pravke in dopolnila.
Kol je povedal direk-
tor Tone Luskovič, v
vseh treh podjetjih last-
ninjenje ne poteka ena-
ko. Pri Vinograd-
ništvu, vinarstvu in
sadjarstvu lastninijo
po zakonu o zadrugah.
45-odstotni lastniki
vinske kleti, kar je
24,56 odstotkov vred-
nosti Vinogradništva,
so zadružni upra-
vičenci. Poleg tega
bodo pri Vinograd-
ništvu 22,18 odstotkov
delnic prenesli na skla-
de, 20 odstotkov za in-
terno razdelitev in
33,26 za notranji od-
kup.
Pri Kmetijstvu in
Gostinstvu pa bodo na
sklade prenesli delnic
za 40 odstotkov vred-
nosti podjetij, 20 od-
stotkov namenjajo in-
terni razdelitvi in 40
odstokov za notranji
odkup.
Če bodo programi
lastninskega preobli-
kovanja pri Agenciji za
prestrukturiranje in
privatizacijo v takšni
obliki, kot so jih pred-
ložili, tudi odobreni,
bodo v okviru krovnega
podjetja Jeruzalem
Ormož v prihodnje
nastala tri delniške
družbe: Vinograd-
ništvo, vinarstvo in
sadjarstvo, Kmetijstvo
ter Gostinstvo.
Direktor Tone Lu-
skovič je še poudaril, da
je kljub kmetijstvu, še
posebej pa družbenim
posestvom, nenaklon-
jenim časom Jeruzalem
v zadnjih letih gospo-
daril brez pretresov. Iz-
gub ni bilo, kar je posle-
dica pravočasnega pod-
jetniškega prilagajanja.
Počasi je izginjala izkl-
jučna usmerjenost v
primarno proizvodnjo,
uvajali so nove dejav-
nosti, zmanjševali za-
poslenost (trenutno jih
je v podjetju 320) in
druge racionalizacije.
Vsemu temu se je prila-
gajala tudi organizacij-
ska struktura, saj se je
poslovni sistem spre-
menil iz nekdanje hie-
rarhične in centralizi-
rane organizacije v
lažje obvladljiva decen-
tralizirana podjetja, ki
so bila preko skupnega
krovnega podjetja kapi-
talsko povezana.
Težave pri poslovan-
ju so samo pri Gostinst-
vu. Vzrok je deloma
tudi meja in z njo
pretrgani nekoč
živahni turistični toko-
vi, pa tudi konec sindi-
kalnega turizma, ki je v
preteklosti cvetel. Za
razliko od drugih
družbenih kmetijskih
posestev je pravočasno
prestrukturiranje zago-
tovilo, da bodo vse tri
delniške družbe lahko
postale uspešen tržni
subjekt.
Vida Topolovec'
KOO / NA JOZEFOVO PRI CURINOVIH ZADNJA TRGATEV LETNIKA 1994

Pri družinskem vinogradniškem
podjetju Čurin - Prapotnik so na
jožefovo sklenili krog vinograd-
niške letine: potrgali so namreč
zadnje grozdje letnika 1994.
Kot nam je povedal Stanko
Curin, so lani porezali najlepše
šparone z grozdjem sorte lažki riz-
ling in jih obesili v velik prostor,
kjer je bilo ves čas na prepihu, da
ni gnilo, temveč se je počasi
sušilo. "Bilo ga je okoli 1500 kg,
sedaj pa ga je seveda veliko manj;
koliko natančno, bi težko rekel.
Lahko pa povem, da smo iz tega
grozdja naprešali 130 litrov mošta
s 47-odstotno vsebnostjo sladkor-
ja. Stiskati smo morali z veliko
večjo močjo, kot to počnemo pri
normalni trgatvi, ko je dovolj 0,6
atmosfere - pritisk so morali
povečati kar na 6 atmosfer."
V ponedeljek, dan po stiskanju, so
pričeli ogrevati mošt do 17 stopinj
Celzija in mu dodali visokokako-
vostne suhe kvasovke, odporne
proti zgoščenim sladkorjem. Če
bodo hoteli vrenje pospešiti, bodo
moštu po vsej verjetnosti morali
dodali še kakšne kvasovke.
Vinskega 'novorojenčka', ki je iz-
redno občutljiv, bodo morali po-
sebno skrbno negovati. Za prvo
polnjenje v steklenice bo vino
godno šele proti koncu koledar-
skega leta, do prave zrelosti pa bo
potreboval še leta. Vinogradniki
in vinski strokovnjaki, ki se
ukvarjajo s posebnimi vini, meni-
jo, da mora zoreli do prave žlahl-
nost toliko let, kolikor mesecev se
je grozdje 'sušilo'. V tem primeru
bi bilo to približno pet let.
Stanko Čurin je ob tem povedal,
da bodo lansko vino sv. Jožefa, nič
manj kvalitetno in dobro, letos že
dali v ocenitev na mednarodni
ocenjevanji v Ljubljano in v Za-
greb. (Vida Topolovec)
Kulturni križem
Icražem
PTUJ # Danes bo v Narodnem
domu v organizaciji Zveze kultur-
nih organizacij revija otroških
pevskih zborov, na kateri bo nasto-
pilo 17 zborov iz osnovnih šol na
območju bivše ptujske občine
Ptuj. Prireditev se bo pričelaob 17.
uri.
PTUJOJutriboob 19.urivrefek-
toriju minoritskega samostana
večer Društva izobražencev Vik-
torina Ptujskega na temo Minorit-
ska cerkev včeraj - danes - jutri.
Govorili bodo prof Marija Mirko-
vič, pater Marjan Ogrin in prof
Kristina Samperl Purg. Po preda-
vanjih bo letna skupščina društva.
DESTRNIK • Jutri vabita Pro-
svetno društvo Destrnik in tam-
kajšnja šola na proslavo ob mate-
rinskem dnevu. Kulturni pro-
gram se bo pričel ob 17. uri.
PTUJ • V soboto, 25. marca, bo v
gledališču v organizaciji Zveze
kulturnihorganizacijsrečanjegle-
daliških skupin. Pričelo se bo ob
14. uri, ko bo odigralo PD Vito-
marci Gosposko kmetijo Š. Jerka,
ob 16.30 bo PD Lovrenc igralo
DanoddihaK.Tihonova,ob 17.30
GS Holermus iz Ormoža Moliero-
ve Scapinove zvijače, ob 19.30 PD
Cirkulane Burko o jezičnem
dohtarju in ob 21.30 Teater III
DPD Svoboda Ptuj Reračevo Mag-
do.
ZAVRČOVsoboto,26 .marca, bo
dramska skupina PD Francka Ko-
zela Cirkulane gostovala v završki
dvorani z Burko o jezičnem
dohtarju. Predstava se bo pričela
ob 15. uri.
PTUJ • V sredo, 29. marca, ob
19.30 bo v gledališču koncert Pi-
halnega orkestra Ptuj in Velikega
plesnega orkestra Ptuj s solistom
ksilofonistom Matevžem Bajde-
tom in pevci Barbaro Potrč, Roma-
no Meznarič in Marjanom Križov-
nikom. Oba orkestra vodi prof.
Tone Horvat.
PTUJ • V četrtek, 30. marca, bo
ob 19.30 v gledališču gostovalo gle-
dališče DEMARO z Dunaja, v ka-
terem igrajo člani Kluba sloven-
skih študentov na Dunaju. Pod
vodstvom Tamare Deu bodo pred-
premierno uprizorili transsocric-
om DRI A? DA! po motivih trans-
cendentne burke DRIADA Gre-
gorja Strniše.
JURŠINCI # Občinski odbor
stranke SKD bo v nedeljo, 26. mar-
ca, ob 9. uri v kulturni dvorani v
Juršincih pripravil proslavo ob
praznovanju materinskega praz-
nika. Pripravljajo bogat kulturni
program.
SELA # Tudi pri Prosvetnem
društvu Sela bodo poskrbeli za
praznovanje materinskega prazni-
ka. V nedeljo, 26. marca, ob 14. uri
se bodo v kulturnem programu
predstavili folkloristi folklorne
skupine Rožmarin, pevci in plesna
skupina ter člani PD Sela. Prosla-
vo bo v tamkajšnji kulturni dvora-
ni.
SVETA TROJICA O Kulturno-
umetniško društvo Sveta Trojica
in tamkajšnja osnovna šola pri-
pravljata jutri ob 18.uri v dvorani
kulturnega doma proslavo ob ma-
terinskem dnevu.
PTUJ • V petek, 24. marca, ob 18.
uri bo v dvorani ZSSS (Sindikalni
dom) v Čučkovi 1, predavanje o
človekovi auri. Predaval bo Leo
Ivandič, raziskovalec ter poznava-
lec aure in auričnih fenomenov z
Inštituta Essentia v Ljubljani.
ZG. LOŽNICA • Moški pevski
zbor KUD Alojza Avžnerja z Zg.
Ložnice bo v soboto, 25. marca, ob
19 uri. pripravil koncert ob 20-lel-
nici svojega obstoja in delovanja.
Kot gosta bosta sodelovala nonet
Vivere iz Slov. Bistrice in moški
pevski zbor iz Laporja.
PTUJ # Do 3. aprila bo v blagov-
nici MIP razstavljala svoje slike
Jožica Tomazini iz Slovenske Bi-
strice.
SLOVENSKA BISTRICA # V
710. učnem centru slovenske voj-
ske razstavlja do konca aprila svoje
slike Jože Ekart iz Ptuja.
PTUJ # V ptujski galeriji Flori-
jan je na ogled razstava fotografij
Bogomirja Lugariča.
PTUJ • V Miheličevi galeriji je
postavljena razstava slik in kipov
Borisa Zoharja.
Kino Ptuj: Ta teden vrti jo film Ro-
jena morilca ob 20. in 22. uri, nas-
lednji teden pa ob 18. in 20. uri
Razkritje.
ČRNA KRONIKA
TRČIL V PEŠKO IN
ODPELJAL
V ponedeljek, 13. marca, ne-
kaj pred 6. uro zjutraj je na pre-
hodu za pešce na Ptujski cesti v
Ormožu neznani voznik osebne-
ga avtomobila bele barve trčil v
Marjeto L. iz Spodnjih Ključarov-
cev, ki je na označenem preho-
du pravilno prečkala cesto.
Peška je bila lažje ranjena, nez-
nani voznik osebnega avtomo-
bila pa je odpeljal naprej. Zato
so policisti začeli poizvedovalni
postopek.
KOLESAR ČEZ KRMILO
KOLESA
Po Dravski ulici v Ptuju se je v
sredo, 15. marca, okoli 11. ure
peljal s kolesom 71-letni Franc
Ž. iz Ptuja. Na vozišču je bila
jama, a jo je kolesar spregledal;
zapeljal je vanjo in vrglo ga je
čez krmilo kolesa po cestišču.
Hudo ranjenega so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
S FIČKOM PO STRMINI
V SMRT
V petek, 17. marca, okoli 15.
ure se je 17-letni Boštjan Vantur
iz Starega Grada pri makolah s
fičkom peljal po ozki in vijugasti
makadamski cesti v domačem
kraju. Nasproti mu je pripeljal z
osebnim avtomobilom Franc S.
iz Jelovic, KS Makole. Zaradi
ozke ceste srečanje dveh oseb-
nih avtomobilov ni mogoče, zato
je Boštjan vzvratno zapeljal na
izogibališče na desni strani ces-
tišča. Ko je Franc S. odpeljal
mimo po hribu navzgor, je
Boštjan najprej zavil levo, nato
pa zopet na desno. Pri tem je
zdrsnil s cestišča in se skotaiil
po strmem pobočju. Po 43 me-
trih prevračanja je fanta vrglo iz
avtomobila; obležal je mrtev,
avto pa se je še kotalil 28 metrov.
OSUMLJENI TATVINE
AVTOMOBILA IN
PONAREJANJA
Mariborski kriminalisti so v sre-
do, 15. marca, pred preiskoval-
nega sodnika okrožnega
sodišča v Ptuju privedli tri
moške. To so bili Tomaž R. iz
Ptuja ter Zuko A. in Ado K., oba
iz Celje. Utemeljeno so osumlje-
ni, da so na golfu, ki je bil januar-
ja letos ukraden Ani Š. z Zgornje
Polskave, ponaredili številko
šasije in motorja, povrh pa naj bi
bili še ponaredili dokumentacijo
za omenjeni avto.
DVE VLOMNI TATVINI
v noči s četrtka na petek je
neznanec vlomit v otroški vrtec v
Makolah. Odnesel je več
tehničnih predmetov, dve stek-
lenici žganih pijač ter nekaj kon-
zerv z živili (ribe in pašteta). Po
oceni je povzročil škodo za okoli
150.000 tolarjev.
Naslednjo noč pa je neznanec
vlomil v market Vrhe na Ptujski
Gori. Iz prodajalne je odnesel
več oblačil, cigaret in suhome-
snih izdelkov. Po oceni je lastni-
ka oškodoval za dobrih sto
tisočakov. Zanimivo je, da so
policisti slabo uro po vlomu us-
tavili voznika osebnega avtomo-
bila Daniela C. in v avtomobilu
našli ukradene predmete. Poli-
cistom je verjetno že izdal, ali je
bil storilec on ali pa je samo
"držal vrečo".
.__^_____________.__________•♦FF
OSEBNA KRONIKA
RODILf ( KSTITA-
MO: Simon.1 i acko, Drstolj;)
21, Ptuj ■ Lariso; Elizabi.i;i
Kolednik, Pohorje 35, ( ir
kulane  -   dečka;  Marla
Hanžič, Obrei 125, Središč.
- Andrejo: Mira Bobnj.i.
Gomila 3/a, Kog - Martino;
Kristina Krivec, Dobrina 54,
Zetale - deklico; Jožica
Kmetec, Pobrežje 169, Vi
dem - dečka; Barbara Š[iol
jar, Grletincc 73, Huni na
Sutli - Ananiarijo; Zdenka
Breg, Strelc' 3/a, Markovci -
deklico; Terezija Fišer,
Ccrmožiše 92, ŽetaU
Ma.šo; Katarina Belčič, Cvet
lin 70, Trakoščan - Tomisla-
va; Simona Pucko, M. Brc-
brovnik 9 - Matjaža; Martina
Hunski, Harina Zlaka 5, Za
gorska sela - Niko; Nataša
0.scbck,   Ivanjkovci  4
Marušo;  iVIclka  Bcdrač
.Juršinci IS - Anjo; Marjana
Marinšck, U'. B. Kraigherja
55, Slovenska Bistrica - Ano;
Helena kajh. Dobrava i 1.
Ormož - Vanjo.
POROKE PTUJ: Anton
Nemec. Breg 87, in Marga-
reta Dolšak, Grdina 11; Vin-
ko Ivanjšič in Silva Novak,
Jadranska ulica 17, Ptuj.
UMRLI SO; Tatjana Horvat,
Na Tratah 2,::-1902 -t 10.
marca 1995; Anton Kokot,
Drenovec 14, 910 -1 12.
marca 1995; Rozalija Be-
drač, rojena Zajšek, Volk-
merjeva c 21, Ptuj, -i; 1912 -
t 12. marca 1995; Katarina
Vidovič, rojena Pohorec,
Pestike 18,;-: 1908 - t 13.
marca 1995; Franc Kmetec.
Volkmerjeva cesta 10, Ptuj,
::U934 - t 14. marca 1995;
Marija Botolin, Zagrebška c.
79, Ptuj, t 1921 - t 10. marca
1995; Marija Vindiš, rojena
Svenšek, Kozminci 18,
1936 - 1 ] 1. marca 1995; Ja-
kob Vindiš, Apače 7, 1927
-t 15. marca 1995; Berta
Črgulj, rojena Erjavec,
Dornavska cesta 19, Ptuj, ❖
1942- 1 14, marca 1995.
Poljedelistvo in živino-
reja v samostoinem
podjetju
Poljedeljstvo in živinoreja
Kmetijskega kombinata Ruj
bosta po novem na osnovi
odločitve delavskega sveta or-
ganizirana v samostojnem pod-
jetju Kmetijstvo, d.o.o. Delavci,
ki so doslej delali v teh dveh dej-
avnostih, bodo svoja delovna
mesta obdržali in ohranili dose-
danje pravice in obveznosti.
Matično podjetje, torej Kmetijski
kombinat Ptuj, bo novemu pod-
jetju opravljalo storitve skupnih
služb, prevzelo bo tudi financi-
ranje proizvodnje v teku, za del
proizvodnje pa si bo matično
podjetje prizadevalo pridobiti
sredstva potencialnih kupcev.
Matičnemu podjetju ostajajo
tudi visoka finančna bremena
dosedanjega poslovanja.
V bistvu pomeni ustanovitev
nove gospodarske družbe raz-
bremenitev kmetijske dejavnosti
KK Ruj sedanjih bremen. Pod-
jetje bo začelo poslovati brez
obveznosti. Kar pa se tiče
bodočega poslovanja, bo Kme-
tijstvo samostojen gospodarski
subjekt, ki bo skrbel sam zase in
nokil tudi vso odgovornost za
svoje odločitve.
•»JB