64
2016
3 KRONIKA
1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 792.077(497.4Jesenice)"1918/1940"
Prejeto: 6. 6. 2016
Aljaž Pogačnik
univ. dipl. um. zgod., višji kustos za kulturno zgodovino in galerijsko dejavnost, Gornjesavski muzej Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 45, SI-4270 Jesenice E-pošta: aljaz.pogacnik@gmj.si
Jeseniška Talija v času med obema vojnama in repertoarji posameznih odrov
IZVLEČEK
Članek obravnava gledališko dejavnost na Jesenicah v času med obema vojnama, ko je sočasno delovalo več gledaliških skupin. Ta oblika množičnega kulturnega udejstvovanja predstavlja začetek kulturnega preporoda na Jesenicah. Prva dokumentirana slovenska organizirana gledališka dejavnost se je na Jesenicah začela že leta 1897 z ustanovitvijo Katoliškega delavskega izobraževalnega društva. Z dramskimi sekcijami so kmalu nato začele tudi druge delavsko prosvetne organizacije, kot sta Sokol in Svoboda, ki sta svoj razcvet doživeli v času med obema vojnama. Jeseniške kulturne organizacije so pri oblikovanju svoje programske politike skoraj v vseh svojih razvojnih stadijih kolebale med estetskimi ter trenutnimi družbenimi, gospodarskimi in političnimi cilji.
KLJUČNE BESEDE
Amatersko gledališče, gledališko društvo, delavski oder, katoliški oder, sokolski oder, repertoar, kulturno delovanje.
ABSTRACT
THEATRICAL ACTIVITY IN JESENICE IN THE INTERWAR PERIOD AND REPERTOIRES OF
INDIVIDUAL THEATRES
The paper discusses theatrical activity in Jesenice during the period between the World Wars, in which several theatrical groups operated at the same time. This form of mass cultural participation constitutes the beginning of Jesenice's cultural revival. The first documented organised Slovenian theatrical activity in Jesenice began already in 1897, with the founding of the Catholic Workers' Educational Club. Drama sections were soon also initiated by other workers' educational organisations, such as Sokol and Svoboda, which reached their peak in the interwar period. In developing their programme policies, Jesenice-based cultural organisations oscillated during almost every development phase between aesthetic and current social, economic and political objectives.
KEYWORDS
Amateur theatre, theatre club, workers' stage, Catholic stage, Sokol stage, repertoire, cultural activity
547
3 KRONIKA_64
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560	2016
Gledališka dejavnost, ki se je na Jesenicah izoblikovala na prelomu iz 19. v 20. stoletje kot ena izmed glavnih zvrsti posvetne kulturne dejavnosti, ostaja še dandanes del splošne kulture jeseniškega človeka. V obliki amaterskega gledališkega odra je odkril način uresničevanja ustvarjalnih, oblikovnih in estetskih napetosti.
Poleg že obstoječe literature, različnih kritik in člankov sočasnega časopisja so mi bila pri raziskovanju razvoja jeseniške Talije v oporo pričevanja posameznih igralcev in režiserjev. Predvsem pa sem se oprl na arhiv Svobode oziroma Enakosti ter zbirko gledaliških plakatov in gledaliških listov, ki jih hrani Gornjesavski muzej Jesenice. Kakšnih bolj podrobnih ali zanesljivejših dokumentov o gledališki dejavnosti na Jesenicah zlasti v zgodnejšem obdobju žal ni ohranjenih. Priloženi seznam repertoarjev jeseniških medvojnih odrov sestavljajo le tiste premierne dramske uprizoritve, ki so izpričane tudi v virih, literaturi in periodiki. Več dramskih del zagotovo ni zajetih na tem seznamu, saj iz posameznih letnih poročil o delovanju društev razberemo, da so dramski odseki na sezono povprečno odigrali okoli 6 novih oziroma skupaj z reprizami vsaj okoli 20 predstav, zato lahko sklepamo, da se bo z odkritjem novih arhivskih virov še dopolnil.
Gledališka ilmlvo Alj&Z v Ireknrcro dm
ii; i J^enic;ih
RItbj i
sleda I ¡sli o sezono £?C\ XLc>b 20. uri
«■h rimi	4
PLAVŽ
lan 'I	p^M »
fwpšw.l.(kiTj&s Kimat	Vadi: [frm-ez
1SHE;

i+tim t* uflnkl 9 knpmn I
■■ 1 Sin imii iT -'V' ;" ' -' •	—«—
IW*« mk w m NA m m i	>W i. ■ ■ flp^
V*I>|1I1<II»1 Ifi, t, ( Jn * iln
—«■ -v— l'tirl —
Ml allicr
Jeseniške gledališke skupine
Gledališče je v času med obema vojnama predstavljalo različnim jeseniškim strokovnim, verskim in političnim organizacijam glavni mehanizem za vzpostavljanje in utemeljevanje političnega prostora slovenstva. Mlajši generaciji je pomenil celo prvi stik s pisano slovensko besedo oziroma književnostjo in kulturo. Programska politika posameznih odrov je skoraj v vseh svojih razvojnih stadijih kolebala med estetskimi ter trenutnimi družbenimi in političnimi cilji. V veliki meri je bila odvisna od posameznih režiserjev in igralcev, ki so bili večinoma tudi strankarsko opredeljeni. Kljub temu so igralci v nekaterih predstavah dosegli tudi umetniško izraznost. Na Jesenicah je bilo v začetku 20. stoletja več gledaliških skupin, ki so po 1. svetovni vojni nadaljevale s svojim delovanjem. Med najbolj dejavnimi je bilo Gledališko društvo, katerega člani so v sezoni 1918/1919 izvedli kar 13 premier in 28 predstav.1 Vodstvo je dalo prednost predvsem slovenskim dramskim delom. Ob pregledu repertoarja ugotovimo, da je jeseniško Gledališko društvo uprizarjalo predvsem dela, ki so nakazovala prizadevanja za dvig umetniške ravni gledališča po vzoru ljubljanskega poklicnega prosvetnega odra. K zavidljivi ravni kvalitete posameznih predstav so zlasti pripomogli Jakob Špicar kot režiser in igralci Ivan Potrato, Fedor Gradišnik in Janez Ivan Cesar kot glavni nosilci moških vlog.2 Kvaliteto jeseniškega Gledališkega društva je opazil tudi poročevalec Slovenskega naroda, ki je med drugim zapisal: »Gledališko društvo na Jesenicah je med najbolj vztrajno delavnimi in zaslužnimi v Sloveniji. Njegov razvoj pod vodstvom gosp. Špicarja je očividen in vzorno plodonosen... Jeseniško gledališko društvo je vedno korakalo z duhom časa naprej, zasledovalo je zgodovinske momente in praznovalo vedno med prvimi, časih tudi prvo zgodovinske narodne jubileje. Delalo ni samo zase, ampak podpiralo vsa kulturna stremljenja na dramatskem polju. Gledališko društvo na Jesenicah ima že svoje stalno občinstvo, ki si ga je samo vzgojilo...«3
Plakat Gledališkega društva Aljaž iz leta 1939 za predstavo Plavž jeseniškega dramatika Franceta Klinarja (GMJ, Zbirka plakatov, GMJ; M-0002059).
Slovenski narod, l. 52, št. 230, 3. 10. 1919, str. 3. Jakob Špicar je bil hranilniški uradnik, deloval pa je tudi kot dramski igralec, ljudski dramatik, igralec in režiser. Gledališko društvo je delovalo pod njegovim strokovnim in umetniškim vodstvom vse do leta 1922. Potrato je že leta 1899 nastopal kot poklicni igralec v Deželnem gledališču v Ljubljani, nato pa je v letih 1906—1909 igral pri Slovenskem narodnem gledališču v Trstu. Na Jesenice je prišel po 1. svetovni vojni. Služboval je kot občinski uradnik. Fedor Gradišnik je bil po poklicu lekarnar, deloval pa je tudi kot pripovednik, dramatik, prevajalec, igralec in režiser. V jeseniškem Gledališkem društvu je deloval tri sezone, nato pa se je vrnil v Celje, kjer je postal eden glavnih organizatorjev in pobudnikov mestnega gledališkega ustvarjanja ter eden prvih igralcev in režiserjev celjskega amaterskega gledališča. Septembra leta 1919 je zaradi službene premestitve, tedaj je bil namreč železniški uradnik, na Jesenice prišel Ivan Janez Cesar, ki je kmalu postal prvak ljubljanske Drame in kasnejši dobitnik Prešernove nagrade (Pogačnik, Jeseniška Talija, str. 19—20). Slovenski narod, l. 52, št. 230, 3. 10. 1919, str. 3.
3
548
64
2016
3 KRONIKA
ALJAŽ POGAČNIK: JESENISKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
Plakat Pevskega in glasbenega društva Aljaž iz leta 1933 za predstavo Stilmondski župan (GMJ, Zbirka plakatov, GMJ; M-0002041)
Gledališko društvo je konec leta 1922 po odhodu Spicarja zamrlo, zato se je jeseni v okviru jeseniškega Sokola osnoval gledališki odsek, v katerega so se vključili predvsem igralci razpadlega društva.4 Večinoma so ponavljali repertoar Gledališkega društva.
Po 1. svetovni vojni je tudi Katoliško delavsko prosvetno društvo,5 ki je kot prvo konec 19. stoletja
Jutro, l. 3, št. 298, 17. 12. 1922, str. 2.
Katoliško delavsko prosvetno društvo je 8. septembra 1930 dobilo svoje prostore v novo zgrajenem t. i. Krekovem prosvetnem domu. Sama stavba je poleg ostalih društvenih prostorov obsegala tudi gledališko dvorano s koritom za orkester ter prostorom za kulise. Zato se je za dramsko sekcijo Katoliškega delavskega prosvetnega društva v tem času začel
Plakat Delavskega kulturnega društva Enakost iz leta 1934 za predstavo Utopljenec (GMJ, Arhiv Delavskega gibanja).
na Jesenicah začelo z organizirano gledališko dejavnostjo, obudilo svoje delovanje. Člani gledališke sekcije so uprizorili med 20 in 30 predstav na sezono (premiere, ponovitve in gostovanja), od tega približno eno tretjino dram in misterijev oziroma verskih iger. Katoliški podeželski oder je želel biti predvsem jasen, pripoveden. Iz ohranjenega fotografskega gradiva je razvidno, da je to dosegel, poleg vsebinsko nezahtevnih iger, predvsem z bogato scenografijo in kostumografijo. Njegov repertoar je največkrat zelo nazorno izpostavljal razvade in vsakdanje človeške napake ter poudarjal in poveličeval krščanske vrline. Leta 1933 se je dramska sekcija Katoliškega delavskega prosvetnega društva osamosvojila z ustanovnim občnim zborom Pevskega in glasbenega društva Aljaž,6 ki ga je dolga leta vodil France Klinar. V njem je deloval kot umetniški vodja, režiser in dramatik. Svoje predstave so še vedno pripravljali na odru Krekovega prosvetnega doma. Gledališka družina, ki je večinoma uprizarjala narodne igre, komedije z moč-
uporabljati tudi izraz Krekov oder (Slovenec, l. 58, št. 199, 31.
8. 1930, str. 5; Slovenec, l. 58, št. 205, 7. 9. 1930, str. 5; AS 137/ III/4789, št. 893).
Društvo se je leta 1937 preimenovalo v Gledališko društvo Aljaž (SI AS 137/III/3256, št. i '
6
549
3 KRONIKA_64
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560	2016
fL
\

Dramska sekcija jeseniške Svobode leta 1928 v prizoru iz Tucičeve Golgote v režiji Emila Kralja (Fototeka GMJ).
no moralnim poudarkom in verske igre, je pripravila tudi nekaj aktualnih dramskih del, kot sta bili npr. drama Mauricea Maeterlincka Stilmondski župan in drama Karla Čapka Bela bolezen. Maeterlinck s svojim delom opozarja na grozote še ne pozabljene prve svetovne vojne, Čapek pa v utopični drami v prenesenem pomenu izpostavlja spopad dveh svetovnih nazorov, v katerih se zrcalijo omejevanje duha, čustev in neizmerna želja po oblasti. Gledalci so obe drami dojemali predvsem v luči svetovnega razvoja dogodkov v takratni Evropi. To nam potrdi tudi poročevalec časnika Na mejah. »Program mora biti času primeren. Letos mine 20 let, odkar se je končala krvava vihra. Koliko naših rojakov je ostalo na krvavih poljanah! Tem v spomin hočemo posvetiti nekaj predstav s protivojno tendenco, ki je danes, ko je zopet nastopila doba vojne napetosti, tako zelo potrebna. Na Jesenicah so zahteve večje kot v podeželju, saj tu je ljudstvo visoko inteligentno, zato je zahteva po dobrih in vsebinsko bogatih igrah tem večja... Bela bolezen bo za Jesenice senzacija, saj je delo, kakršnega ni videti vsak dan. To je drama, ki zahteva študija, dela in tehnične opreme.«7
Poleg prireditev na sokolskem in katoliškem odru so imeli Jeseničani možnost videti tudi predstave na delavskem odru, ki predstavlja pomembno razvojno in popularizacijsko stopnjo jeseniške gledališke dejavnosti. Svoje začetke ima v delavskem kulturnem
društvu Vzajemnost, ki je bilo ustanovljeno leta 1912 in v okviru katerega so realizirali več predstav ob raznih priložnostih. Kasneje so se preimenovali v Svobodo, a so leta 1933 zaradi nesoglasij z Zvezo Svobod v Ljubljani prekinili z delovanjem. Njegovi nekdanji člani so nato ustanovili Delavsko kulturno društvo Enakost.8 Delavski oder je v polnem razmahu zaživel šele junija 1920. Umetniško izrazni del jeseniškega Delavskega odra je predstavljal le dopolnitev pri utemeljevanju njegove družbene vloge. V arhivskih dokumentih Delavskega društva Enakost najdemo podatek, da so bili člani igralske sekcije, tako kot ostali člani društva, večinoma vpeti v razne delavske organizacije, znotraj katerih so uspešno širili komunistične ideje.9 Dramski ansambel je sicer pri oblikovanju gledališkega programa upošteval načelo, da igranje in petje ne moreta biti sama sebi namen, temveč morata dopolnjevati pravo proletarsko kulturno delo, a je zaradi pomanjkanja takšnih dram uprizoril več lah-kotnejših dramskih del.10
Na začetku so si zaradi pomanjkanja usposoblje-
7 Na mejah, Jeseniška Talija za slovenski jezik, l. 3, št. 19, 1. 10. 1938, 3-4.
Delavsko kulturno društvo Enakost je bilo ustanovljeno 18. avgusta 1933 z ustanovnim zborom. Društvo je ostale podružnice Svobode o svoji ustanovitvi in nadaljnjem delovanju obvestilo s posebno okrožnico, ki je bila objavljena na platnicah revije Književnost (Književnost, Vestnik Enakosti iz Jesenic. Iz zgodovine razpusta jeseniške Svobode, l. 2, št. 9, 1934; SI AS 137/III/3799).
GMJ Arhiv Delavskega gibanja; mapa 2, 1934-1941; Dež-man, Delavska kulturna društva, str. 37.
Kreft, Proletarski oder, str. 5-7; Kreft, Repertoar proletarskega odra, str. 36-38; Petre, Proletarski odri, str. 21-22.
8
9
10
550
3 KRONIKA	64
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560	2016
Dramska sekcija Delavskega kulturnega društva Enakost v predstavi Bratka Krefta Celjski grofje leta 1935
(Fototeka GMJ).
nega kadra pomagali kar s skupinsko režijo.11 Eden izmed najvidnejših članov jeseniškega delavskega odra je bil tudi dramatik, predstavnik socialnega realizma Tone Čufar.12 Za razliko od domačega jeseniškega delavskega občinstva, ki je v njegovih dramskih delih videlo in čutilo svoje lastno življenje in trpljenje,13 z njimi ni bila preveč zadovoljna Zveza Svobod. Njegovi dramatiki je očitala nenavaden idealizem, ki nima nobene zveze z resničnim življenjem, saj naj bi v nekaterih delih že kar groteskno prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe.14
Zvrsti gledaliških del
Vse jeseniške gledališke družine so uprizarjale klasične oblike gledaliških del, kot sta komedija in tragedija. Gledališki sekciji sokolskega in katoliškega odra sta v poznih 20. letih 20. stoletja sočasno z ostalimi meščanskimi odri odkrili opereto. Takrat sta dokončno prelomili z repertoarjem, v katerem so se zrcalila razmerja med narodnostnimi in socialnimi vprašanji ali pa spodbujanje liberalnega in napredne-
11	Škrlj, Dramska dejavnost, str. 157—158.
12	Škrlj, Zgodovinski razvoj, str. 157.
13	Franc škrlj je o prvi uprizoritvi Čufarjeve drame Jutranja molitev zapisal: »Delavstvo je delo navdušeno sprejelo, saj so na odru videli del svojega lastnega življenja in trpljenja v tovarni.« (prav tam)
14	Cesar, Tone Čufar, str. 228.
ga duha, kar je bilo značilno za čas pred 1. svetovno vojno. Jeseniški pevski odsek Katoliškega društva je celo kot prvi izmed katoliških društev zveze jeseni leta 1928 izvedel slovensko opereto oziroma opero Smiljana Frana Serafina Vilharja.15 Pred 2. svetovno vojno je največji odmev doživela Simončič-Gregor-čeva opereta Erika, ki so jo člani jeseniškega Sokola v prvih nekaj mesecih leta 1939 uprizorili kar sedemkrat. Naročeni so bili celo posebni vlaki, ki so pripeljali gledalce tudi iz bohinjskega in blejskega kota ter celotne Gornjesavske doline. Orkestru in zboru je dirigiral sam avtor, skladatelj Janko Gregorc.16 Kritik je v članku z naslovom Občinstvo želi opereto o izvedbi Erike zapisal: »Opereta je v vsakem pogledu odlično uspela. Izvrsten je bil sokolski orkester, še boljši so bili nosilci glavnih vlog, zelo dober je bil pevski zbor, v katerem močno prevladujejo basisti. Uprizoritev 'Erika' je pokazala, da ima Sokol zelo dobre igralce, godbenike in pevce, toda pevski zbor še ni izenačen. Manjka tudi nosilec junaških vlog, ljubimec in nadpovprečni pevec. Če bi imeli še tega, bi lahko dali še lepše in težje stvari na oder. Opereta 'Erika', ki so jo morali v razdobju nekaj dni trikrat uprizoriti pred nabito polno dvorano, je tudi pokazala igralcem smer, kakšne stvari občinstvo rado vidi in posluša. V dobi hudih razočaranj in težkih preizkušenj si želi nekoli-
15	Vestnik Prosvetnih zvez Ljubljana-Maribor, l. 9, št. 10, 1928, str. 10.
16	Pogačnik, Jeseniška Talija, str. 23—24, 28—29.
551
3 KRONIKA
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
64
2016
Dramska sekcija jeseniškega Sokola leta 1932 ob uprizoritvi Zellerjeve operete Ptičar (Fototeka GMJ).
ko veselosti, glasbe in petja. Občinstvo ima dandanes v pogledu kulture in zabave večjo izbiro kakor prejšnja leta. Kino privablja staro in mlado, zato morajo tudi društvena gledališča dajati privlačne stvari na oder, če hočejo privabiti občinstvo ... Zdaj je stvar na pravi poti. Železo naj se kuje, dokler je vroče. Občinstvo, ki se bo navadilo prijetne topline, bo rado prihajalo v Sokolski dom in bo hvaležno onim, ki mu bodo dajali lepe in užitka polne ure.«17 Opereto bi v tem času lahko označili kot najmodernejšo obliko zabavne glasbe, ki je ponujala doživetje gledališke igre vedre nezapletene vsebine z obilico pevskih solističnih in zborovskih vložkov. S tem žanrom sta oba odra ohranjala dober obisk predstav.
Člani dramske sekcije Svobode oziroma kasneje Enakosti so opereto zaradi lahkotnosti in neanga-žirane vsebine močno prezirali. Sami so poleg običajnih zvrsti gledališkega dela uprizarjali dramska besedila tudi v obliki recitacijskih zborov, ki so se iz Rusije začeli širiti med delavstvom zlasti v Nemčiji. Izvajali so tako poezijo kot prozna besedila.18 Dramska sekcija Svobode oz. Enakosti je večkrat sodelovala pri pripravi raznih društvenih kulturnih prireditev in proslav z uprizarjanjem izbranih dramskih odlom-
17	Jutro, l. 20, št. 16, 19. 1. 1939, str. 3.
18	Govorni zbor jeseniškega Delavskega odra je prvič nastopil leta 1932 s pesmima Ko sem moliti hotel Toneta Mačka in Mi Ivana Moleka. V naslednjih letih so nastopali še s Čufarjevi-ma Besedo fabriških težakov in Železobetonom, Mačkovim Zavrnjenim krikom in Klopčičevim Srečanjem v ječi (Pogačnik,
Jeseniška Talija, str. 41).
kov, recitacijami ali pa s simboličnimi prizori, v katerih se je zelo nazorno zrcalil težek položaj delavstva oziroma vpliv in ilegalno delovanje lokalne celice komunistične partije. To je lepo razvidno iz Škrljevega opisa žive slike, ki so jo za silvestrovo 1927, na pobudo komunistov, uprizorili na jeseniškem delavskem odru v odgovor na zatiranje in preganjanje članov partije: »Še preden se je ugasnila luč, so bili vsi igralci razporejeni na svojih mestih. Ob straneh v ospredju odra so naduto in samopašno stali rejeni predstavniki buržoazije, poleg njih pa njihovi oprode, ki so vihteli biče nad sestradanim delavcem, ki so v skupini stali sredi pozornice. Ko je rdeča luč polagoma razsvetlila oder, znak, da je nastopilo novo leto 1928, sta izza kulis v ozadju od leve in desne stopila delavec in žanjica, kot predstavnika delavskega razreda, bila sta sodrug Andrej Pleš in Anka Vergelj. V ozadju sta prekrižala srp in kladivo in naredila znak komunistične partije. Za hip je močno zažarela rdeča luč in osvetlila znanilca nove ideje. Delavstvo sredi pozornice pa se je v hipu zravnalo in s stisnjeno pestjo nemo pozdravilo znak komunistične partije in znanilca ideje.«19
Dramskim odsekom sokolskih društev je bila v pomoč pri režiranju, maskiranju in igranju knjižica Diletantski oder (1921) Milana Skrbinška. Poleg splošnih navodil, kako se lotiti dramske uprizoritve, avtor v uvodnem poglavju ponuja pregled in označbe iger svetovnega in domačega slovstva, ki bi bile primerne za uprizoritev na manjših odrih. Gledališkim
19 Škrlj, Dramska dejavnost, str. 168.
552
64_3 KRONIKA
2016	ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
Člani Pevskega in glasbenega društva Aljaž (kasneje Gledališko društvo Aljaž), najverjetneje ob uprizoritvi Miklove Zale 23.10.1933. Društvo jeproduciralo predstave v okviru katoliškega Krekovega odra (Fototeka GMJ).
skupinam katoliških društev je z organiziranjem letnih zborovanj, predavanj in tečajev za društvene režiserje in igralce pomagala Slovenska krščansko-so-cialna zveza, ki je svoje poglede na gledališko umetnost med letoma 1920 in 1943 redno objavljala v mesečniku Vestnik.20 V rubriki Ljudski oder je ponujala tudi izbor primernih gledaliških del ter tako skrbela za gledališko kakovost katoliških, t. i. ljudskih oziroma podeželskih odrov.21 Največkrat je repertoar katoliškega odra izpostavljal oziroma kritiziral vsakdanjo slabo človeško nrav ali pa je zelo slikovito in pripovedno razodeval božje skrivnosti, še posebej tiste, ki so obravnavale vsebino velikih praznikov cerkvenega leta. Čisto drugačna kulturno programska usmeritev, kot sta jo imela sokolski in katoliški oder, se je odražala na delavskem odru. Podlaga zanjo je bila utemeljena na kongresu Zveze Svobod v decembru 1926. V osnovi je temeljila na člankih Milana Skrbinška Človek in oder (v njem delavstvo poučuje o posameznih zvrsteh dramatike), Rudolfa Golouha
20
21
Prva številka je izšla junija 1920 zadnja pa v decembru 1943. Od februarja 1933 do avgusta 1935 ni izhajal. Mesečnik je večkrat spremenil ime: Vestnik Slovenske krščansko-social-ne zveze (1920—1923), Vestnik Prosvetne zveze v Ljubljani (1924), Vestnik Prosvetnih zvez Ljubljana-Maribor (1925— april 1941), Vestnik Prosvetne zveze v Ljubljani (maj 1941— 1943).
Vestnik prosvetne zveze v Ljubljani, l. 5, št. 9—10, Ljubljana 1924, str. 16.
Za naše odre (opozarja na neprimeren program delavskih odrov) in na dveh člankih Bratka Krefta Pro-letarski oder in Programproletarskega odra (osredotoča se na problem amaterske dramatike pri Slovencih in izpostavlja, da delavci potrebujejo svoj lasten tip gledališča z izrazito družbeno in revolucionarno fUnkcijo, brez meščanske laži, ki jo prikazujejo na klerikalnih in sokolskih odrih).22
O pomenu in viziji delavskega odra na Jesenicah so se opredelili tudi člani dramskega odseka Enakosti v mesečniku Književnost-. »Delavski oder je za jeseniški revir nujna potreba. Prilike za uspešno gledališko udejstvovanje so dokaj ugodne. Proletariat je večinoma skoncentriran okoli tovarne, gospodarsko stanje okraja še vedno ni najslabše, v Delavskem domu je dvorana s srednjeveškim odrom, publika, ki ljubi predstave, še tudi ni izumrla, zato so dani pogoji za gledališko delo. Toda s tem, če delavci in delavke igrajo v Del. domu različne igre, s tem še ni ustvarjen delavski oder. Delavske gledališke družine malokdaj ideološko razpravljajo o svojem poslanstvu. Mi smo ob ustanovitvi 'Enakosti' takoj načeli debato o pravem pojmovanju delavskega odra. Ze na 1. red. obč. zboru dramskega odseka smo postavili smernice svojemu delu. Naš oder mora biti v celotnem delavskem gibanju kulturno borbeni izraz naših hotenj. Ne sme samo zabavati, temveč tudi dvigati množico, kar pa
22
Škrlj, Dramska dejavnost, str. 157—158.
553
3 KRONIKA
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
64
2016
Plakat Delavskega kulturnega društva Enakost iz leta 1934 za predstavo Jakoba Špicarja Zlato tele
(GMJ, Arhiv Delavskega gibanja).
1 i i k 'i i i A i i x ;; i i''
DELAVSKO KULT. DRUŠTVO „ENAKOST" Jesenice r
vpTiiOri
u lU^leljo l2% hpriiH 1934, oh 8, uri iVeč.ei v Del, fiom« n;i .^iiivi
kvttnii jucJitavo
ZLATO iriEILlE
komedij ti v pi'tLh dajanjih JiikniT il|iiL-,i[	l^t'eilf ikVhT Vi'LÜ S- ¿tl-iVt P,
OSEBE :
Mjh»l Ktt. p<Aic*tdUc i JI rrSo"i	Ol>Llt A.
Itngunili Let - . - ... I^rilm V.
Dr, CŠnn. ¿JvöWt ........... klen A ff.
¡"iunff f-ipov«'. nnv.ijirL .....2rn V.
SUvliO Miri i i tli jil uilf - .	, Likovii
5) vrnili, trto vi C r	. -	S^iile i i
/npnilr	. .	.	¿ilj^i.iiiii
K^pjiin .	Zijp^n A
ü i t: jrtf.n-,1 f ni jiifcar	Pslr-irj-nc A
V ri.u*Tiili. (in jipovrirltJ............. Piti A.
I.ioi 1 „ .. . I - . . Afi(iirv4i!<! Mirni J Mn^Mfcl l . .	. A J....... li
j ioLi. čo vi t ili tis i dcUi'ct , - - , Siri P
mtimr	^rri'lisf V-
Wii i JI, Jjujtrežnira ...	, , Wr!i A.
D^Lvev	i	.	. O «a* i i t.
i"» l .1 nll iii i ittlivi-i; £! 0 * rit ■
E)rjan|tf ir vr£= nifji.ii !f! j.i-Lh svetovni Vüj^d
S^DLLI JK KOVINAKSIiA HOJ) HA
Ctn* Din tu. . t t--
ODDOli
■ , t T t f if. 'T t t t. T- . t: i. 11, i t1.
■'t ; .jt-. nt, t ...J . t' ¡„lit K.i.litiMLii'tiJ.^lt'l-lJjlil.u.- tiJ:i"Ht"Mll'l't" :
....................r-!..
ne pojmujem v ozkem šolskem smislu. Za igralce in igralke je potrebno, da so prežeti z našo ideologijo, da razumejo skupne cilje in ne prihajajo na oder zaradi domišljavih kapric, ampak zaradi stvari same. Pogoj uspešnemu razvoju pa je temeljito strokovno znanje, podkovanost v igranju in režiranju.«23
Gledališčniki Svobode oziroma kasneje Enakosti so gledališče razumeli kot enega izmed najpomembnejših propagandnih sredstev, s katerim so razširjali
23 Književnost, l. 2, št. 10, 1934, str. 47.
svoje politične in revolucionarne ideje. Poleg agita-torske težnje je gledališka produkcija delavskega odra z udejanjanjem družbeno kritičnih in angažiranih dramskih del nedvomno pomenila odklon od ostalih jeseniških dramskih skupin.
Za pestro in slikovito dramsko gibanje na Jesenicah v obdobju med obema vojnama je torej značilna različnost v kulturnopolitični, ideološki in gledališko nazorski usmerjenosti posameznih gledaliških ansamblov. Ze v samem repertoarju posameznih odrov se nam razodevajo nasprotujoče si teme, npr. narodna
554
64
2016
3 KRONIKA
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
razklanost na liberalni in klerikalni tabor ter v zadnji fazi boj za pravice delavcev oziroma razširjanje marksistične misli. Jeseniška Talija je pri oblikovanju svoje programske politike skoraj v vseh svojih razvojnih stadijih kolebala med estetskimi in trenutnimi družbenimi, gospodarskimi oziroma političnimi cilji. Bogata gledališka tradicija na Jesenicah, ki predstavlja kamenček v velikem mozaiku spoznavanja bogate slovenske amaterske gledališke kulture, se po drugi svetovni vojni pa vse do danes nadaljuje v okviru osrednjega Gledališča Toneta Čufarja.24
Repertoar jeseniških gledaliških odrov 1918-1941
Gledališko društvo na Jesenicah
Sezona 1918/191925
Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Franz Arnold, Ernst Bach: ŠPANSKA MUHA
Fran Saleški Finžgar: VERIGA
Engelbert Gangl: SIN
Franc Ksaver Meško: MATI
Franc Ksaver Meško: NA SMRT OBSOJENI
E. A. Paulton, Harry Paulton: NIOBA
Fran Milčinski: VOLKAŠIN
Fran Milčinski: BRAT SOKOL
Adolf František Šubert: DRAMA ŠTIRIH
REVNIH STEN
Josef Štolba: NA LETOVIŠČU
Jakob Špicar: DAMJANKA
Jakob Špicar: NA POLJANI
Sezona 1919/192026
Jakob Špicar: PATRIOT
Fedor Gradišnik: NOREC
Franc Ksaver Meško: PRI HRASTOVIH
Srdan Tučič: GOLGOTA
Max Halbe: MLADOST
August Neidhart: PRVI
Karl Laufs: VRAŽJA MISEL
Anton Funtek: ZA HČER
Sokolski oder
Sezona 1922/192327
Branislav Nušič: NAVADEN ČLOVEK Anton Novačan: VELEJA Petar Petrovič: PLOHA
Sezona 1923/192428
Alojzij Remec: UŽITKARJI
Sezona 1924/192529
Ludwig Anzengruber: DOLSKI ŽUPNIK Srdan Tučič: GOLGOTA
Sezona 1926/192730
John Manners Hartley: PEG, SRČEK MOJ Bernhard Buchbinder: ON IN NJEGOVA SESTRA
Sezona 1927/192831
Henry Bataille: VSTAJENJE Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI Gabriela Zapolska: MORALA GOSPE DULSKE
SPAVAJ MOJA DEKLICA Nikolaj Vasiljevič Gogolj: ŽENITEV Max Halbe: MLADOST Charles Maurice Hennequin: SLADKOSTI RODBINSKEGA ŽIVLJENJA
Sezona 1928/192932
Josef Štolba: STARI GREHI
Sezona 1931/193233
Fran Saleški Finžgar: DIVJI LOVEC Gustav Kadelburg: PRI BELEM KONJIČKU Karl Zeller: PTIČAR
24	Na Jesenicah je jeseni leta 1945 začelo delovati Slovensko ljudsko gledališče, ki se je v sezoni 1947/48 preimenovalo v Sindikalno gledališče Jesenice. Preimenovalo se je še dvakrat, in sicer v sezoni 1950/51 v Mestno gledališčeJesenice in nazadnje v sezoni 1958/59 v Gledališče Toneta Čufarja Jesenice (GTČ, Registrator dokumentacije Gledališča Toneta Čufarja).
25	Slovenski narod, l. 52, št. 230, 3. 10. 1919, str. 3.
26	Slovenski narod, l. 53, št. 3, 4. 1. 1920, str. 3; Slovenski narod, l. 53, št. 61, 14. 3. 1920, str. 5.
27	Jutro, l. 4, št. 26, 1. 2. 1923, str. 3; Slovenski narod, l. 56, št. 64, 18. 3. 1923, str. 5.
28	Jutro, l. 4, št. 252, 27. 10. 1923, str. 4.
29	Jutro, l. 5, št. 264, 9. 11. 1924, str. 3; Jutro, l. 6, št. 123, 28. 5. 1925, str. 7; Jutro, l. 6, št. 133, 10. 6. 1925, str. 7.
30	Jutro, l. 8, št. 84, 8. 4. 1927, str. 7.
31	Jutro, l. 9, št. 147, 24. 6. 1928, str. 7.
32	Jutro, l. 10, št. 40, 16. 2. 1929, str. 4.
33	Jutro, l. 12, št. 245, 23. 10. 1931, str. 4; Jutro, l. 12, št. 251, 30. 10. 1931, str. 7; Jutro, l. 12, št. 270, 21. 11. 1931, str. 3; GMJ: Fototeka GMJ, T5761.
555
3 KRONIKA_64
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560	2016
Sezona 1934/193534
Jakob Špicar: SPOMINSKA PLOŠČA
Sezona 1938/193935
Ivan Cankar: POTOPLJENI SVET Fran Lipah: GLAVNI DOBITEK Janko Gregorc: ERIKA Jara Beneš: NAVIHANKA
Sezona 1939/194036
Josip Jiranek, Danilo Gorinšek: VSE ZA ŠALO Josip Jurčič, Fran Govekar: DESETI BRAT
Krekov oder
Sezona 1923/192437
USODNA BLUZA
Sezona 1933/193442
Maurice Maeterlinck: STILMONDSKI ŽUPAN
Riko Poženel: PRED MATURO Fran Saleški Finžgar: DIVJI LOVEC
Sezona 1934/193543
Marcel Pagnol: VELIKA ABECEDA USPEHA
Sezona 1935/193644
LUČ IN MRAK
Hugo von Hofmannsthal: SLEHERNIK SLOVENSKA MATI
Jakob Spicar: MIKLOVA ZALA POTRLOV GREH
Sezona 1924/192538
Wilson Barret: QUO VADIS?
Rudolf Lothar, Leopold Lipschütz: VELIKA
SRENJA
Karl Morre: REVČEK ANDREJČEK Miran Jarc, Pavel Golia: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE Karl Schönherr: OTROŠKA TRAGEDIJA
Sezona 1927/192839
Fran Serafin Vilhar: SMILJANA
Sezona 1930/193140
Imre Emmerich Kälmän: GROFICA MARICA
Sezona 1931/193241
France Klinar: PASIJON
34	Jutro, l. 15, št. 292, 20. 12. 1934, str. 3.
35	Jutro, l. 20, št. 16, 19. 1. 1939, str. 3; Jutro, l. 20, št. 23, 27. 1. 1939, str. 4; Jutro, l. 20, št. 27, 1. 2. 1939, str. 4; Jutro, l. 20, št.
82, 7. 4. 1939, str. 3; Jutro, l. 20, št. 93, 22. 4. 1939, str. 5.
Slovenski narod, l. 73, št. 1, 3. 1. 1940, str. 6; Slovenski narod, l.
73, št. 51, 2. 3. 1940, str. 6.
Vestnik Prosvetnih zvez Ljubljana-Maribor, l. 6, št. 1, 1925, str. 11.
Domoljub, l. 36, št. 42, Ljubljana 17. 10. 1923, str. 6; Vestnik
Prosvetnih zvez Ljubljana-Maribor, l. 6, št. 3, 1925, str. 11; Na
mejah, l. 2, št. 3, 1. 2. 1937, str. 5-6.
Vestnik Prosvetnih zvez Ljubljana-Maribor, l. 9, št. 10, 1928,
str. 10.
SI AS 137 /I/39.
Na mejah, l. 3, št. 7, 1. 4. 1938, str. 1; SI AS 137 /I/39; SI AS 137 /I/6642.
36
37
38
40
41
Sezona 1936/193745
Janez Jalen: ROJENICE France Klinar: KOSOMAN Fran Saleški Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA
Antonio Cristoforo Collalto Matinuzzi: BENEŠKI TROJČKI
Johann Nepomuk Nestroy: DANES BOMO TIČI
Franc Ksaver Meško: HENRIK — GOBAVI VITEZ
Edvard Gregorin: V ČASU OBISKANJA
Sezona 1937/193846
Ivan Česnik: DOMEN Emmet Lavery: PRVA LEGIJA
42
43
45
46
Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Stilmondski župan, 17. 12. 1933, GMJ; M-0002041; Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Stilmondski župan, 1. 12. 1933, GMJ; M-0002042; Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Pred maturo, 19. 1. 1934, GMJ; M-0002075; Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Divji lovec, 6. 5. 1934, GMJ; M-0002043; Gorenjec, l. 18, št. 7, 17. 3. 1934, str. 1. Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Velika abeceda uspeha, 6. 10. 1934, GMJ; M-0002044. Gorenjec, l. 20, št. 35, 29.8. 1936, str. 1; Na mejah, l. 1, št. 2, 15. 8. 1936, str. 3; Na mejah, l. 1, št. 3, 29. 8. 1936, str. 6. Na mejah, l. 1, št. 6, 15. 10. 1936, str. 4; Na mejah, l. 1, št. 7, 1. 11. 1936, str. 5; Na mejah, l. 1, št. 8, 15. 11. 1936, str. 2; Na mejah, l. 1, št. 9, 1. 12. 1936, str. 5; Na mejah, l. 1, št. 10, 15. 12. 1936, str. 4-5; Na mejah, l. 2, št. 1, 1. 1. 1937, str. 4; Na mejah, l. 2, št. 2, 15. 1. 1937, str. 6; Na mejah, l. 2, št. 3, 1. 2. 1937, str. 5; Na mejah, l. 4, št. 7, 1. 4. 1939, str. 4-5; Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Razvalina življenja, 29. 11. 1936, GMJ; M-0002046.
Na mejah, l. 2, št. 20, 15. 10. 1937, str. 1; Na mejah, l. 2, št. 21, 1. 11. 1937, str. 2-3; Na mejah, l. 3, št. 1, 1. 1. 1938, str. 2; Na mejah, l. 3, št. 3, 1. 2. 1938, str. 2; Na mejah, l. 3, št. 7, 1. 4. 1938, str. 1; Na mejah, l. 3, št. 9, 1. 5. 1938, str. 1; Na mejah, l.
44
556
64
2016
3 KRONIKA
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
Jože Debevec (ps. Jože z Jezera): JUNAŠKE
BLEJKE
UGASLE LUČI
STRTA SRCA
France Klinar: SERUM VEČNE MLADOSTI
France Klinar: KRISTUS KRALJ
Julius Horst, Alexander Engel: RAJ
POTEPUHOV
Pavel Golia: UBOGA ANČKA
France Klinar: GORENJSKI PUNT
Sezona 1938/193947
Karel Čapek: BELA BOLEZEN Max Ferner, Max Neal: TISOČAK V TELOVNIKU Gustav Kadelburg: ŠIMKOVI Danilo Bučar: SMUK SMUK Karel Čapek: BELA BOLEZEN
Sezona 1939/194048
USODNA ZAMENJAVA France Klinar: PLAVŽ BABI-LON
Sandor Bekeffi: NEUPRAVIČENA URA Ferner in Neal Max: TRIJE VAŠKI SVETNIKI
Delavski oder Jesenice50
Sezona 1920/1921
Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI Fran Milčinski: CIGANI Fran Milčinski: SANJE Engelbert Gangl: DOLINA SOLZ Rudolf Dobovišek: RODOLJUB IZ AMERIKE
Edward Knoblauch: FAVN
Fran Saleški Finžgar: RAZVALINA
ŽIVLJENJA
Lev Nikolajevič Tolstoj: MOČ TEME Alexander Roda Roda: DANA (DANILO) PETROVIČ
Sezona 1921/1922
Fran Saleški Finžgar: VERIGA
Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR
Alexander Engel, Julius Horst, Hinko Nučič:
NEBESA NA ZEMLJI
Karl Schönherr, Alojz Benkovič: VRAŽJA
ŽENSKA
Sezona 1922/1923
Sezona 1940/194149
J. Wenzel, H. Wenzel: 360 ŽENA
4, št. 7, 1. 4. 1939, str. 4—5, Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Domen, 24. 10. 1937, GMJ; M-0002047; Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Prva legija, 16. 1. 1938, GMJ; M-0002068; Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Prva legija / Junaške Blejke, 2. 2. 1938, GMJ; M-0002067; Plakat. Pevsko in glasbeno društvo Aljaž, Zabaven večer, 31. 12.
1937,	GMJ; M-0002048; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Raj potepuhov, 24. 4. 1938, GMJ; M-0002050; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Raj potepuhov / Uboga Ančka, 7. 5.
1938,	GMJ; M-0002052; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Gorenjski punt, 11. 6. 1938, GMJ; M-0002054.
47	Na mejah, l. 3, št. 19, 1. 10. 1938, str. 3-4; Na mejah, l. 3, št. 22, 6. 11. 1938, str. 3; Na mejah, l. 4, št. 4, 15. 2. 1939, str. 3; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Bela bolezen, 1. 11. 1938, GMJ; M-0002056; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Šimko-vi, 18. 12. 1938, GMJ; M-0002055; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Smuk - smuk, 31. 12. 1938, GMJ; M-0002057.
48	Gorenjec, l. 24, št. 50, 14. 12. 1940, str. 2; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Plavž, 26. 11. 1939, GMJ; M-0002059; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Plavž, 26. 11. 1939, GMJ; M-0002061; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Plavž, 10. 12. 1939; , GMJ; M-0002060; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Plavž / Neupravičena ura, 21. 1. 1940, GMJ; M-0002064; GMJ; M-0002060; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Plavž, 1. 9. 1940, GMJ; M-0002062; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Babi-lon, 31. 12. 1939, GMJ; M-0002063; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Plavž / Neupravičena ura, 21. 1. 1940, GMJ; M-0002064; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Neupravičena ura, 28. 1. 1940, GMJ; M-0002065; Plakat. Gledališko društvo Aljaž, Trije vaški svetniki, 6. 2. 1940, GMJ; M-0002066.
49	Gorenjec, l. 25, št. 9, 1. 3. 1941, str. 2.
Gustav Moser: GOSPA, KI JE BILA V PARIZU
Srdan Tucič: TRHLI DOM Petar Petrovič Pecilja: MRAK Petar Petrovič Pecilja: GOZD NAPOLEONOV OFICIR
Sezona 1923/1924
Alojz Kraigher: ŠKOLJKA
Josip Kosor: POŽAR STRASTI!
Gustav Kadelburg, Franz Schönthan: GOSPOD
SENATOR
Karel Čapek: R. U. R. - ROSUMEKOVI UNIVERZALNI ROBOTI
Sezona 1924/1925
SPI, MOJA DEKLICA
František Xaver Svoboda: POSLEDNJI MOŽ
Adolphe Dennery Mallian: MARIE-JANNE
(Marjame)
Stanko Majcen: KASIJA Sezona 1925/1926
Cvetko Golar: VDOVA ROŠLINKA
50 Škrlj, Dramska dejavnost, str. 156-220; GMJ Arhiv Delav-
skega gibanja.
557
3 KRONIKA_64
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560	2016
BELE VRTNICE
KMET HEROD
GASILEC ANŽE
Friedrich Schiller: KOVARSTVO IN
LJUBEZEN
Sezona 1926/1927
Etbin Kristan: KDO JE BLAZEN? Angel Guimerä: V NIŽAVI CIGANKINA OSVETA Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA
Sezona 1927/1928
Tone Čufar: JUTRANJA MOLITEV Ivan Cankar: HLAPCI Srdan Tucič: GOLGOTA
Sezona 1928/1929
Tone Cufar: SVIT
KAKRŠEN GOSPOD, TAKŠEN SLUGA Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI AVTOMOBILIST
Sezona 1929/1930
Anton Funtek: TEKMA Jaka Štoka: TRIJE TIČKI Wilhelm Jacoby, Karl Laufs: VELIKA REPATICA
Sezona 1930/1931
Petar Petrovič Pecilja: VOZEL Anton Leskovec: DVA BREGOVA Manca Koman: PRISEGA OB POLNOČI Tone Cufar: TRAGEDIJA V KLETI
Sezona 1931/1932
Ferner in Neal Max: TRIJE VAŠKI SVETNIKI
Ivan Molek: POROČNA NOČ
Franc Škrlj: NAJDENEC
Tone Maček: KO SEM MOLITI HOTEL
Ivan Molek: MI
Sezona 1932/1933
Ivan Cankar, Ferdo Delak: HLAPEC JERNEJ
IN NJEGOVA PRAVICA
Ivan Molek: POROČNA NOČ
Jaka Štoka: MOČ UNIFORME
VEDEŽEVALKA
KDOR JE LAČEN, NAJ SE NAJE
NOCOJ PA JE LEP VEČER Friedrich Schiller: KOVARSTVO IN LJUBEZEN
Thomas Brandon: CHARLEYEVA TETKA
Sezona 1933/1934
Jože Pahor: DVA MOŽA
Janez Žagar: VRTINEC
Fran Lipah: GLAVNI DOBITEK
Tone Seliškar: KAMNOLOM
Grandjean Moritz: VISOKI C
Tone Čufar: BESEDA FABRIŠKIH
TEŽAKOV
Jakob Špicar: ZLATO TELE Tone Čufar: POLOM KRALJ NOGOMETAŠEV Tone Čufar: ŽELEZOBETON
Sezona 1934/1935
Ivan Cankar: JAKOB RUDA Engelbert Gangl: DVA SVETOVA Tone Čufar: AMERIŠKA TATVINA Johann Nepomuk Nestroy: UTOPLJENCA Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE Ivan Molek: NEVTRALNI AMOR Jože Moškrič: DANI SE Mile Klopčič: SREČANJE V JEČI Tone Maček: ZAVRNJENI KRIK
Sezona 1935/1936
Bratko Kreft: MALOMEŠČANI
Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE
Tone Čufar: LJUBEZEN V KLETI
Karl Schönherr: OTROŠKA TRAGEDIJA
Frank Bruno: VIHAR V KOZARCU
Wilhelm Lichtenberg: KOGAR BOG POVIŠA
Lojze Zupan: LIZOL
Sezona 1936/1937
Jože Kranjc: DIREKTOR ČAMPA
Sezona 1937/1938
Kunčič: MLADI UPORNIK
Jože Moškrič: STAR MOŽ IN MLADA
ŽENA
DAVEK NA SAMCE Alexander Engel, Julius Horst: RAJ POTEPUHOV
Sezona 1939/1940
Karel Piskof: UPNIKI NA PLAN
558
64
2016
3 KRONIKA
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
VIRI IN LITERATURA
ARHIVSKI VIRI
ARS - Arhiv Republike Slovenije
AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica (18191941), /I/39, /I/6642, /III/3799, /III/3256, št. 889, /III/4789, št. 893.
GMJ - Gornjesavski muzej Jesenice
GMJ, Arhiv Delavskega gibanja; Kulturne in športne organizacije in njihova dejavnost ter šolstvo, mapa 1-2, 1904-1941. GMJ, Zbirka gledaliških plakatov. GMJ, Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice (GMJ).
GTČ - Gledališče Toneta Čufarja
GTČ, Registrator dokumentacije Gledališča Toneta Čufarja: GTČ, Fototeka.
ČASOPISI
Domoljub, 1923.
Gorenjec, 1934, 1936, 1940, 1941.
Jutro, 1922-1925, 1927-1929, 1931, 1934, 1939.
Književnost, Vestnik Enakosti iz Jesenic, 1934.
Na mejah, 1936-1939.
Slovenec, 1930.
Slovenski narod, 1919, 1920, 1923, 1940.
Vestnik prosvetne zveze v Ljubljani, 1924, 1925, 1928.
LITERATURA
Cesar, Emil: Tone Čufar - Življenje in delo I. Tone Čufar Izbrano delo I. Mala Čufarjeva knjižnica 9, Jesenice: Kulturno umetniški klub Tone Čufar, 1976, str. 213-269.
Dežman, Jože: Delavska kulturna društva Svoboda, Enakost in Vzajemnost med obema vojnama na Gorenjskem - članstvo in delovanje. Razstava Gorenjskega muzeja. Kranj: Gorenjski muzej, 1983, str. 37-83.
Kreft, Bratko: Proletarski oder. Svoboda l. II. Ljubljana 15. 1. 1926, str. 5-7.
Kreft, Bratko: Repertoar proletarskega odra. Svoboda l. II. Ljubljana 15. 2. 1926, str. 36-38.
Petre, Fran: Proletarski odri v Ljubljani in okolici med obema vojnama. Delavski oder na Slovenskem. Ljubljana, 1964, str. 7-53.
Pogačnik, Aljaž: Jeseniška Talija. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2014.
Skrbinšek, Milan: Diletantski oder: navodila. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1921.
Škrlj, Franc: Dramska dejavnost »Svobod« pred drugo svetovno vojno na Gorenjskem. Delavski oder na Slovenskem. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1964, str. 156-220.
Škrlj, Franc: Zgodovinski razvoj delavskih organizacij. Jeseniški zbornik, 1.1. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 1964, str. 133-214.
SUMMARY
Theatrical activity in Jesenice in the interwar period and repertoires of individual theatres
Theatrical activity, which developed in Jesenice at the turn of the 19 th and 20th century as one of the main forms of secular cultural creativity, has to date remained part of Jesenice's general culture. The attached list of repertoires performed on the city's interwar stages only contains drama premieres that also appear in sources, literature and periodicals. The list is far from complete, since, as may be gathered from individual annual reports on theatre club operations, drama sections staged six new plays per season on average or at least about twenty shows, including reruns. Therefore, it is safe to assume that the list will grow longer with the discovery of new archival sources.
In the early 20th century a number of theatre groups were active in Jesenice that continued with their operations after the First World War. One of the most active was the Theatre Club (Gledališko društvo), whose leadership prioritised Slovenian plays. An examination of the club's repertoire reveals that it mainly focused on the production of dramatic works that reflected its endeavours to raise the artistic level of theatrical creativity, following the example of the Ljubljana-based professional secular stage. After the Theatre Club closed at the end of 1922, the Jesenice-based Sokol Society founded a theatre section in the autumn of that same year, largely composed of actors from the dissolved Theatre Club. Its repertoire mainly drew on that of the Theatre Club.
The Catholic Workers' Educational Club, founded as the first to start organised theatrical activity at the end of the 19th century, resumed its operations after the First World War as well. The Catholic rural stage endeavoured above all to provide clear narra-tives—a goal it accomplished through rich scenog-raphy and costume design. Its repertoire most often shed light on human vices and imperfections, as well as accentuated and glorified Christian virtues.
In addition to performances on the Sokol and Catholic stages, the inhabitants of Jesenice also had opportunities to see shows on the workers' stage. The latter represented an important phase in the development and popularisation of the theatrical activity in Jesenice. It emerged from the workers' cultural club
559
3 KRONIKA
ALJAŽ POGAČNIK: JESENIŠKA TALIJA V ČASU MED OBEMA VOJNAMA IN REPERTOARJI POSAMEZNIH ODROV, 547-560
64
2016
Reciprocity (Vzajemnost), founded in 1912. Later it changed its name into Freedom (Svoboda), but was eventually dissolved in 1933 due to disagreements with the Ljubljana-based Freedom Association. Its former members then founded the Workers' Cultural Club Equality (Enakost). In designing its theatre programme, Svoboda's - and later Enakost's - drama ensemble always followed the principle that acting and singing should not be an end in itself, but should be complementary to the true proletarian cultural work.
The versatile and vibrant drama movement in Jesenice in the period between the World Wars, with as many as three theatres operating at the same time, was characterised by divergent cultural political, ideological and theatrical directions pursued by indi-
vidual drama ensembles. The repertoires of individual theatres lay bare the antagonism among selected themes, e.g. the national split into the liberal and clerical sides, and in the war's final stage the struggle for workers' rights or the spread of the Marxist idea. In developing their programme policies, Jesenice-based cultural organisations oscillated in almost every development phase between aesthetic and current social, economic and political objectives. The exuberant theatre tradition of Jesenice, which constitutes but a small pebble in the vast mosaic of the rich Slovenian amateur theatre culture, continued after the Second World War and still remains alive today within the framework of the central Tone Cufar Theatre.
560