Poštnina plačana v gotovini S ped. ir abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.500 Letna naročnina ................L 3.000 Letna inozemstvo................L 4.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i Wk Leto XXII. - Štev. 18 (1098) Gorica - četrtek, 30. aprila 1970 - Trst Posamezna številka L 70 Krščanstvo je dalo delu dostojanstvo Danes se povsod poudarja, da sloni modema civilizacija na človekovem delu. Pri tem so premnogi, ki si lastijo zaslugo, da so oni pripomogli k taki zvrsti civilizacije. Toda naj se še tako proglašajo za pionirje poveličanja dela, zgodovinsko dejstvo ostane, da je bil božji Sin, ki so ga imeli za tesarjevega sina, tisti, ki je dal delu svojski pečat in veljavo. Zato kristjani na prvi maj, dan delavcev, proslavljamo sv. Jožefa Delavca in poudarjamo načela krščanske sociologije, ki je zgrajena na Kristusovem evangeliju. Bilo je krščanstvo tisto, ki je delu vrnilo čast, prej pojmovano kot stvar sužnjev in zato za človeka nečastno. Krščanstvo je delo tudi poduhovilo, saj mu je dalo značaj bogočastja in molitve, odkrivši v njem orodje božje Previdnosti pri napredku človeškega rodu. Drži sicer, da je delavec še vedno v borbi za svoje pravice, toda prav v tej borbi pride še bolj do izraza različno pojmovanje, ki ga ima družba o delu. liberalizem proslavlja predvsem zasebno pobudo. V tem primeru ima delodajalec vedno premoč nad delavcem, močni nad slabotnim. Materializem gleda v človeštvu velik stroj, v katerem so posamezniki le njegovi delčki. Delavec že ni več osebnost, je le služabnik tega stroja, ki se mu mora podrediti brezpogojno. Ker pa delodajalec istočasno ovira nemoteno delo tega vele-stroja, je tudi on njegov sovražnik; treba ga je uničiti. Toda človek, ki misli s svojo glavo, ne more sprejeti ne stališča liberalizma in ne materializma; noče biti hlapec, a tudi ne brezdušen stroj, še manj pa sredstvo za razredni boj; ta boj pospešuje sovraštvo med ljudmi in človeške odnose zastruplja. Krščanstvo pa delo čisto drugače pojmuje. Ker ima človek razumsko dušo, s svobodo obdarovano, vidi v delu obvladovanje tvari, ki vključuje pravice, dolžnosti in osebno odgovornost. Ne vidi razloga, zakaj bi si morala stati delodajalec in delavec nasproti in se medsebojno boriti, ko pa je prav v bistvu dela težnja družiti ljudi, da izdelujejo svobodno organizirani več in bolje. Delo v duhu krščanstva tudi ne pomeni obsodbe človeka zaradi izvirnega greha ali zgolj neko potrebo za človekov obstanek, temveč pomeni deleženje na božji ustvarjalni moči. S pomočjo socialne pravičnosti, razvoja tehnike in lastnih zmožnosti naj bi človek izvabil iz tvari nove energije in naredil vsakdanje življenje lepše, vzvišenejše in prijetnejše. S tem izvršuje božji načrt, ki v Razodetju sv. Janeza govori o novi zemlji in novih nebesih. Na prvi maj, na delavski praznik, je zato naša dolžnost, da svetu povemo, kaj je delu dalo krščanstvo in kako bo le krščanstvo delu lahko ohranilo tisto dostojanstvo, ki človeka ne usužnjuje in ne ponižuje, ampak ga dela podobnega Bogu. —ej Pavel VI. je obiskal Sardinijo Carigrajski patriarh Atenagora I. se je moral zateči k zdravnikom. Na veliki petek, 27. marca, ga je pregledal dunajski specialist dr. Karal Fellinger, ki je svetoval, naj visoki cerkveni dostojanstvenik pri svojih 84 letih nujno pride na Dunaj v univerzitetno kliniko. In tako se je patriarh Atenagora 31. marca s turškim letalom v spremstvu dr. FelJingerja pripeljal na Dimaij. Tu so 'ga prišli na letališče pozdravit dunajski kardinal dr. Koeniig, papeški nuncij dr. Rossi, grški eksarh in metropolit dr. Tsiter in drugi odličniki. Patriarh je še pred vstopam v kliniko obiskal grško stolno cerkev Sv. Trojice na Dunaju, ikijer je pred ikonostasom pomolil, duhovniki pa so zapeii. V kliniki se je patriarh mudil komaj teden dni, potem pa je že mogel ven v dunajsko okolico na okrevanje. Nahaja se na Semmeringu. Tu je 'sprejel urednika agencije Katoliškega 'tiska (Kathpress) in dal nekatere dragocene izjave. Cim se je izvedelo, da je patriarh Ate-nagora na Dunaju, so začeli prihajati nanj brzojaivi z dobrimi željami za okrevanje. Tako je 'sv. oče Pavel VI. poslal častnemu poglavarju pravoslavja brzojavko naslednje vsebine: »Brat v Kristusu! Dvigamo srca k Bogu in opravljamo molitve, da bi Vas Vsemogočni krepčal. Prosimo Boga za Vaše zdravje in za obilje milosti Vstalega Kristusa. Pavel VI.« Tudi iz Slovenije je patriarhu Atonagori bil poslan pozdrav z voščili. Napisal ga je v srbohrvaščini — to razume in govori sedanji carigrajski patriarh — .mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki je pred časom patriarhu Atenagori poklonil slovenske »Ekumenske šmarnice« in prejel od njega zahvalo v srbohrvaščini. Mariborski škof je napisal pismo z naslednjimi besedami: »Vaša Svetost! Zvedel sem, da se nahajate na Semmeringu, v naši bližini, na zdravljenju. Kot škof mesta Maribora in ozemlja panonskih Slovencev, ki so nekoč pripadali pod duhovno oblast sv. Metoda, nadškofa, kateri ;je s svojim bratom Konstantinom (Cirilom) prišel dz Carigrada v naše kraje, pošiljam Vaši Svetosti najboljše želje za hitro okrevanje ter Vas prisrčno pozdravljam. V Gospodu Kristusu udani Maksimilijan Držečnik. V Mariboru, v jubilejnem letu 'sv. Metoda, prvega slovenskega nadškofa, sirmijskaga metropolita, dne 13. aprila 1970«. To pismo je v Mariboru prevzel urednik mednarodne ekumenične revije »Mater Ecclesiae« - »Presveta Bogorodica« pisatelj dr. Metod Turnšek ter ga osebno ponesel na Dunaj. Sam je pridal dve darili, dve umetniški podobi ;v okvirjih, Goršetovega »nadškofa Metoda s cerkvico v rokah« ter Gasparijevo koroško poljsko sveto znamenje s sliko sv. Cirila in Metoda v njem. Slovensko pismo in 'slovenska darila je za patriarha Atenagora 'sprejel grški metropolit in eksairh dr. Krizostom Tsiter, ■s katerim je pisatelj dr. Turnšek osebno znan že z II. mednarodnega slovanskega kongresa v Salzburgu 1967 in z večkratnega obiska pri njem na Dunaju. Odkar je bil kardinal Janez Krstnik Montini v juniju 1963 izvoljen za papeža, se je že dvanajstič podal na pot iz Vatikana z letalom. Osemkrat je šel v inozemstvo: Sv. dežela, Indija, New York, Fatima, Turčija, Kolumbija, Švica in Uganda, trikrat pa je obiskal kraje znotraj Italije: Pisa, Firence in Taranto. Pretekli petek je tem krajem dodal še mesto Ca-gliari na Sardiniji. »L’Osservatore Romano« je razložil smisel zadnjega papeškega potovanja takole: »Gre za potovanje verskega, apostolskega in misijonskega značaja, ki naj bo istočasno očetovska počastitev sardinskega ljudstva. Sv. oče ima pred seboj posebni družbeni značaj tega otoka, kjer se mešata napredujoča industrializacija ter družba blagostanja s preprostim načinom gospodarstva, ki sloni še na pastirstvu, na težkem delu v rudnikih in na poljedelstvu, katero potrebuje namakanja in zato vode vsepovsod. Obisk Marijinega svetišča Bonaria v Cagliariju naj bi oznanil vero, upanje in mir vsemu sredozemskemu prostoru, kjer človek trpi, se bori in se trudi prežet krščanskega upanja v bolj dostojno življenje.« PAPEŽEVA DEJAVNOST NA OTOKU Sv. oče je najprej obiskal Marijino svetišče, kjer ga je sprejela ogromna množica, v kateri so žarele lepe sardinske narodne noše. Pavel VI. je zbranim vernikom priporočil češčenje Matere božje, saj je ona bistveni del skrivnosti odrešenja. Po apostolskem blagoslovu se je papež srečal v samostanu patrov mercedarcev, ki baziliko oskrbujejo, z enajstimi škofi iz Sardinije. Priporočil jim je, naj bodo čuječi ob prehodu iz starih gospodarskih in družbenih oblik na nove, da se bo ta prehod izvršil v skladu z lepimi verskimi in družinskimi izročili sardinskega ljudstva. Popoldne pa se je sv. oče sestal z bolniki, katere so z vseh strani otoka pripeljali na velesejemski prostor. Bilo jih je 2.400. Njim je dejal, da so najbolj dragoceni udje Kristusovega skrivnostnega telesa in vidna podoba trpečega Odrešenika. Naj se zato ne čutijo nekoristni, temveč naj darujejo svoje bolečine za mir na svetu. Nato je sv. oče obiskal mestno četrt Sant’Elia, kjer je lahko videl, v kako slabih življenjskih razmerah se nahaja tamkajšnje prebivalstvo. V tem kraju je nato pri- Kot v srednjem veku V srednjem vekiu so čarovnice sežigali na grmadi. Kasneje so prišle na vrsto knjige; zlasti Hitlerjevi oblastniki so se z nenavadno zavzetostjo vrgli na sežig slovenskih knjig. Sedaj pa dobivamo vesti iz Beograda, da so se tam učenci šole »Vlado Vitjuk« .spravili na verski itiisk in ga z veliko ihto ter gorečnostjo upepelju-jejo. Najprej so javno vrgli na grmado »Glas koncila« iz Zagreba. Kasneje je ista usoda zadela tudi pošiljko 50 izvodov »Družine«. Poslani iso bili na rimskokatoliško župnijo Cukarica, a pošta št. 2 v Beogradu je bog-sigavedi zakaj pošiljko dostavila vodstvu omenjene šale. Tam so »ta ponovni poskus katoliškega klera, da vrši versko propagando med šolsko mladino, ogorčeno odklonili in enoglasno sklenili, da se vsi iz- šlo do manjših izgredov skupine mladih anarhistov, ki so že pred papeževim prihodom protestirali po ulicah zoper njegov obisk. Komaj je sv. oče zapustil hišo Gra-ziette Murgie, matere šestih otrok in zaradi ohromitve prikovane na posteljo, so se oporečniki spoprijeli s policijo in jo začeli obmetavati s kamenjem. Pri tem je bilo ranjenih osem policistov. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno nad neprimernim vedenjem teh mladincev in bi z njimi najraje kar samo obračunalo, če jih ne bi bila pravočasno zaščitila policija. Papežev obisk na Sardiniji se je zaključil v škofijskem semenišču, kjer se je Pavel VI. sestal z bogoslovci in mlajšimi duhovniki. Sv. oče je poudaril zlasti dve misli: naš čas potrebuje svetih duhovnikov in oporekanje naj se prične vedno pri lastni osebi. Danes duhovniki ne morejo več računati s privilegiji ali pričakovati materialnih koristi. Njih življenje postaja vedno bolj trdo; le kdor ima pogum vzeti križ z ljubeznijo, bo lahko zdržal; drugače je bolje odločiti se za drugo pot. Vendar sv. oče zaupa v mladi kler in bodoče duhovnike; iz njih se bo rodila nova sardinska Cerkev. Sv. oče je zapustil otok ob 19.30. Ob desetih zvečer je spet bil v Vatikanu. Zaključil se je tako eden izmed napornih dni, ki jih v življenju Pavla VI. ne manjka. Ljudem na Sardiniji pa bo njegov obisk še dolgo ostal v spominu, saj jim je dal nove vere v lastne moči in jim pokazal, da biti član Kristusove Cerkve pomeni istočasno biti deležen vsega bogastva Kristusovega odrešenja. Svetovna razstava v Osaki Geslo letošnje svetovne razstave je »Napredek in harmonija«. Osaški guverner je ob odprtju razstave dejal: »Nikoli več Hi-rošime; 'spoznati pomeni ljubiti«. V tem upanju to želji za vse človeštvo hočejo pobudniki razstave utrditi v svetu bratstvo med narodi. Osaka je drugo največje japonsko mesto s sedem in pol milijoni prebivalcev'. Največ prebivalcev je šintoistične in budistične vere. Katoličanov je danes na Japonskem 348.000. Mnogo se razpravlja na Japonskem o ntjeni razduhovijenosti, ker išče mladina tu kot drugod po svetu svojo pot, ki se večkrat ne ujema z navadami in običaji staršev ali prednikov. Prav svetovna razstava je dokaz znanstvenega napredka, predvsem materialnega, ki odkriva nekak babilonsiki stolp glede duhovnosti. Krščanstvo more prodirati v takšno okolje le s potrpežljivostjo in zaupanjem. Poziv k notranjemu življenju in poslušanje Kristusove besede morata biti preprosta in bistvena. Krščanski paviljon, ki obsega 1000 kv. m, je edina oaza v svetu materialnosti. V tej oazi se more človek srečati s samim seboj. Krščanski paviljon je uspeh ekumenskega sodelovanja katoliških in protestantskih Japoncev. Spominja na tokijsko stolno cerkev; načrt je izdelal neki japonski arhitekt. Simbol krščanskega paviljona sta oko in roka. Cerkev gleda namreč v Kristusovi perspektivi usodo človeka in človeštva, zato dviga svoje roke v molitvi k Bogu za ljudi, da bi jih razsvetlila Kristusova luč resnice. V paviljonu so razstavili tudi druge simbole krščanstva: sveto pismo, vatikanski kodeks v grščini in dve sveti pismi v japonščini, orgle iz bambusa in oltar. Poleg liturgičnih nedelj sikih opravil imaijo na 'Sporedu dramske prizore z versko vsebino in koncerte verske -glasbe. Krščanski paviljon je le kaplja v morju materialnega napredka, vendar je simbol krščanstva na Japonskem. Zanimiva obletnica 1. aprila je poteklo 450 let, odkar je bila v Argentini darovana prva sv. maša. Za to obletnico je sv. oče poslal posebno pismo škofu v mestu Rio Gallegos v Patagoniji. Prisilne 25. ofeleMce osvoboditve vodi uničijo.« »Vsem — pravi Divna Grebemar, učenka šole "Vlado Vitjuk" — ki poskušajo na ta način vplivati na naše izobraževanje, sporočamo, da so njihovi poizkusi obsojeni na neuspeh. Tu v pionirskem mestu imamo dovolj zabave in šolskih obveznosti, da nam verska propaganda, naj pride s katere koli strani, ni potrebna. Odločno protestiramo zoper takšne pošiljke, katere bomo vedno vrgli na grmado.« Uredništvo »Družine« je na ta srednjeveški način obračunavanja z idejnim nasprotnikom odgovorilo na najbolj pameten način: »Učence šole "Vlado Vitjuk” prosimo, naj v prihodnje "Družino", ki bi jo kdo brez naše vednosti poslal na njihovo šolo, takoj vrnejo naši upravi. Sežiganje na grmadi pa ne sodi v 20. stoletje.« Kot znano, se v Italiji praznuje osvoboditev ob zaključku druge svetovne vojne 25. aprila. Letos se je 'ta praznik praznoval posebno slovesno, ker je dosegel pomemben jubilej — 254etniioo. V tem okviru so bile tudi na Tržaškem številne proslave, ki so jih priredile razne občinske uprave ter odporniška gibanja. Poleg proslave na trgu Goldoni, ki so jo priredila antifašistična odporniška gibanja, naj o menimo zlasti uradno proslavo tržaške občine v Rižarni, kjer je župan inž. Spaocini v svojem izredno ganljivem govoru 'poudaril tiudi doprinos Slovencev v žalostni zgodovini Rižarne. Uradne proslave so bile tudi v drugih okoliških občinah. V Nabrežini je občinska uprava položila vence k spominskim ploščam pred občinsko hišo in nato je imel občinski svet spominsko 'sejo. Govoril je župan dr. Legiša, ki je zlasti poudaril, da moramo spoštovati in ohraniti ideale, za katere so umirali naši možje in fantje. Zato je treba z ogorčenjem obsoditi podla dejanja fašističnih skrajnežev, ki so prav v noči pred 25. aprilom v Nabrežini mazali zidove s svojimi gesli. Tudi rspentabrska občinska uprava je dostojno proslavila praznik osvoboditve. Svečanost se je začela pred občinsko hišo, kjer so odkrili spominski plošči, ki ju je 'blagoslovil župnik Avguštin Žele. Priložnostni govor je imel župan Mihael Guštin, nekaj pesmi pa je zapel domači pev- ski zbor. Proslave so bile 'tudi v številnih vaseth dolinske občine. Občinska uprava je položila vence na spomenike padlih v Bol juncu, Dolini, pri Domju, v Ricmanjih in Mačk ovij ah, kjer se je zbralo precejšnje število ljudi. Sodeloval je tudi pevski zbor pod vodstvom Dalke Sturman. Nagovor sta imela občinski svetovalec Alojz Tul in župan. Zaključna proslava je bila v Borštu pred hišo, kjer so januarja 1945 Nemci zasledili partizanski bunker in ubili šitiri partizane. Na hiši so odkrili spominsko ploščo. Prvi je spregovoril predsednik 'prosvetnega društva »Slovenec«, Stevo Kosmač. Sledili so nastopi pevskih zborov iz Boršta, Doline in Boljunca. Vmes je govoril župan Dušan Lovriha. Naj ta bežen pregled proslav zaključimo z željo, ki so jo izrazili tudi številni govorniki, da bi znali ceniti pridobitve osvoboditve izpod fašističnega 'in nacističnega jarma ne samo kot državljani, temveč 'tudi kot pripadniki slovenskega naroda, ki kot manjšina živimo v mejah Italije. Pravic, ki so nam priznane, se moramo dosledno in povsod posluževati ter zaht& vati izvajanje tudi 'tistih, ki so samo -pa papirju priznane. Do tega imamo pravico po vseh človeških 'in naravnih principih, saj smo za svoje pravice žrtvovali ogromno število življenj in prestali še druga gorja. Schricker: Kraljica maja. Slika je bila narisana zaradi pohabljenosti umetnika z usti Liturgično srečanje v Bazovici Prošnja k nebeški Materi Marija: tvoje ime je na mojih ustnicah in v mojem srcu od prvih, nežnih let mojega življenja. Že kot otrok sem te vzljubil kot mater in klical sem te na pomoč v nevarnosti ter trdno sem zaupal v tvojo pomoč. Marija: ti bereš v mojem srcu, da bi rad spoznal resnico, da bi bil rad dober, da bi bil rad v življenju moder in pravičen, močan in potrpežljiv, da bi bil rad vsem brat. Marija: pomagaj mi živeti kot zvest Jezusov učenec, živeti za rast krščanske družbe in v veselje svete Cerkve. Marija : z jutrom in večerom le pozdravljam, ves dan ti kličem. Od tebe pričakujem, da me navdihneš, od tebe pričakujem, da mi daš moči za dostojno opravljanje svojega zemeljskega poklica: da proslavim Boga in da dosežem večno zveličanje. Marija: vedno hočem biti pri Jezusu kakor ti: v Betlehemu in na Golgoti. On je nesmrtni Kralj časov in rodov. Amen. (Molitev je za mladino sestavil papež Janez XXIII. nekaj mesecev pred svojo smrtjo). .................... lllllltllllllll..............................'imuni,.mufi..n. OBISK B0G0«EV IZ LJUBLJANE Preteklo soboto 25. aprila so se iv Slomškovem domu v Bazovici srečali 'naši pesniki, skladatelji, glasbeniki in duhovniki, da proučijo 'vprašanje, kako vskladiti slovensko nabožno pesem z obnovo liturgije po drugam vatikanskem cerkvenem zboru. Zbralo se je izredno lepo število udeležencev iz vseh krajev, ikijer se govori naš jezik in se v njem opravlja liturgija. Prišli so zastopniki iz Koroške, Slovenije, Goriške in Tržaške. Srečanje je trajalo ves dan. Dopoldne je najprej predaval dr. Marjan Smolile, profesor liturgije na teološki fakulteti v Ljubljani in sicer o »Cerkveni glasbi pri maši v luči zadnjega koncila«. Naikazal je vrsto vprašanj v zivezi z zbornim in ljudskim petjem pri sv. maši in drugih liturgičnih obredih. Nato so podali svoje koreferate župnik iz Trebč Lojze Rozman o »Vsebini novih liturgičnih 'besedil«, prof. Vinko Beličič o »Obliki in slogu novih liturgičnih besedil« in dr. Zorko Harej o »Sedanji slovenski cerkveni vokalni glasbi«. Predavanje in koreferaiti so bili nadvse zanimivi, kar je pokazal zlasti živahni in tehtna razgovor o nakazanih vprašanjih. Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem, ki je srečanje zamislila in pripravila, je imela namen z njim najti nov besedni in glasbeni izraz za cerkveno vokalno glasbo v duhu koncila ter v skladu z zahtevami sedanjega človeka in slovenske glasbene tradicije. Na popoldanskem programu je ibdi razgovor o vprašanjih, nakazanih dopoldne in sicer ločeno po strokovnih skupinah: pesniki, skladatelji, glasbeniki in duhovniki. V teh skupinah so proučili vse možnosti bodočega dela ter pripravili točke za skupno poročilo na zaiklj učnem skupnem srečanju, v katerem so strnili sklepe, 'ki naj jih potem izvedejo medškofijsiki liturgični odbor ter Zveza cerkvenih zborov na Tržaškem. Srečanje je uspelo 'proti vsakemu pričakovanju. Novi pogledi so bili izneseni, napravljeni načrti za bodočnost in navezan je bil stik med raznimi našimi ustvarjalci. Izražena je bila želja po ponovnih takih srečanjih, ki rodijo vsestranske in bogate sadove. Zvezi cerkvenih zborov na Tržaškem smo hvaležni za posrečeno zamisel in iza izvedbo tega srečanja, pa tudi za gostoljubje, ki smo ga bili deležni, želimo ji iz vsega srca, da bi v bodoče še bolj razvila svoje delovanje ne le pri nas zamejcih, temveč med vsem našim narodom, saj opravlja izredno apostolsko delo med našim ljudstvom. F. M. Rojan Otroci znajo vedno lepo nastopati na odru, če se -potrudijo. To so dokazali ponovno naši otroci piri igri »Mačeha in pastorka«, ki so nam jo predvajali v Marijinem domu v nedeljo 19. aprila. Šolski otroci so najprej zapeli vrsto narodnih pesmi pod vodstvom učiteljice Vere Poljšakove. Nato je prišla na vrsto pravljična igra v petih slikah. Izredno lepa je bila odrska scena in glasbena spremljava. Veliko truda z režijo igre in s pripravo odra ter glasbene spremljave je imel Edi Žerjal. Ima pa lahko to zadoščenje, da trud ni bil zaman. Gtrooi so nastopali zelo naravno in podajali svoje vloge doživeto, številni gledalci, ki bi jih bilo seveda lahko še več, so male umetnike nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. lllllltllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllltlltlltlllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllIltllllllllllllltItllllllMIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllfll Glasbeno tekmovanje v Recanatiju V nedeljo je obiskal tržaške Slovence pevski zbor bogoslovcev 'iz Ljubljane »S. Premrl«, ki šteje okoli 50 članov. Vodi ga prof. dr. Rafko Valenčič. Spored obiska je bil zelo bogat. Ob devetih je pel zbor v rojanški župni cerkvi pri maši po radiu. Mašo je daroval ravnatelj bogoslovnega semenišča dr. Janez Oražem, govoril pa novomašnik Hočevar. Bogoslovci so si potem ogledali mira-marski park. Opoldne so obiskali msgr. dr. Jakoba Ukmarja v Skednju. Hoteli so ga osebno spoznati, ker ni bil prisoten, ko so mu bili v Ljubljani nedavno 'podelili častni doktorat. Srečanje je bilo izredno toplo. Dr. Ukmar je vsakemu posebej izrekal dobrodošlico. V kratkem nagovoru se je zahvalil za obisk in bogoslovcem priporočil, naj bodo Bogu hvaležni za duhovniški poklic, naj se nanj skrbno pripravljajo in naj kasneje delajo v Gospodovem vinogradu v soglasju s hierarhijo. Zbor je občuteno zapal nekaj pesmi. Po kosilu, ki so ga skrbno pripravile Šolske sestre pri Sv. Ivanu, so šli -bogoslovci na Vejno. Njihova pesem pred oltarjem sv. Cirila in Metoda ter pred Marijinim. oltarjem je takoj vzbudila veliko po zornosit. Dež je -pa preprečil, da niso mogli uživati (k-rasnega razgleda, ki ga nudi Vejna. Ob -potih popoldne je zbor priredil v ro-janskem Marijinem domu koncert nabožnih in narodnih pesmi. Dvorana je bila za to priložnost premajhna. Pogled na toliko mladih in veselih fantov, ki se pripravljajo na duhovniško delo med slovenskim ljudstvom, je vsakogar ogrel. Posrečena je bila zamisel, da so v prvem delu pevci -podali nabožne pesmi in v drugem delu narodne. Ne moremo podajati strokovne ocene o njihovem petju, lahko -pa rečemo, da je bilo sveže, lepo. še in še -bi jih poslušali. Žal na -bilo ansambla »Klicarji«, ■ker je glavni kitarist nevarno zbolel. V premoru je bogoslovce pozdravil škofov vikar dr. Lojze Škerl. Obisk ljubljanskih -bogoslovcev je izzvenel v prošnjo h Gospodu za nove duhovniške poklice, tako pri siv. maši, pri večernicah in tudi pri koncertu, 'ki so ga bogoslovci začeli s pesmijo k Sv. Duhu in zaključili z Marijo skoz življenje. Zadnja pesem je potegnila •vse ljudi za seboj, da se je cela dvorana pridružila pevskemu zboru. Obisk ljubljanskih bogoslovcev nas je navdal z optimizmom, da ima slovenska Cerkev še lepo bodočnost. Zvečer so bogoslovci ponovili koncert v kino dvorani v Bazovici. Stanko Zorko V mestu Recanati pri Anconi, šest fan daleč od slavnega Marijinega 'svetišča Lo-reto, je bilo prejšnjo nedeljo, 19. aprila, sedmo mednarodno tekmovanje harmonikarjev, kitaristov, orglarjev, solistov in skupin do 15. leta starosti. Udeležencev je bilo 212 iz Italije, Jugoslavije, Švice in Francije. Nastopilo je tudi 13 skupin; od teh deset harmonikarjev in trije kitaristi. Tudi Trst je bil častno zastopan s harmonikarskim ansamblom »Miramar junior« in solisti harmonikarji ter orglarji. Vsi ti so učenci prof. Elijane Zajčeve, ki je pripravila in vodila ta nastop. Najlepše presenečenje za vse ije bila zmaga, ki si jo je priborila enajstletna Ksenija Brass iz Bazovice. Tekmovala je na električnih orglah ter dobila najvišjo oceno, to je 100/100, kar jo je postavilo S TRŽAŠKEGA Življenje v novem Marijinem domu v ulici Risorta Redkokdaj se oglasimo. Morda mi prav, da širši javnosti ne poročamo o našem kuiltumam in verskem delovanju, ki je bilo vedno živahno. V novem Marijinem domu, Jci smo ga odprli v oktobru 1969, smo imeli že več dramskih prireditev. Vse so bile dobro obiskane. Tudi -gostovanja iz drugih krajev so lepo uspela. V naši kapeli se vrše mesečne duhovne obnove za mladino. Ko je 'bil pri nas na obisku Škof dr. Vekoslav Grmič, je sprejel deset novih članic v Marijino družbo. Kar pa ne sme v pozabo, je letošnja duhovna obnova, ki smo jo imele od 9. do 12. aprila prvikrat v novem -domu. Naša družba ima že dolgoletno tradicijo, da v tednu po -beli nedelji -priredi duhovne vaje za članice in druga dekleta -ter žene. -Letos -se je duhovna obnova vršila štiri dni z dvema govoroma na dan, zjutraj v 'kapeli in 'popoldne v dvorani. Čeprav je v kapeli prostora za več kot sto oseb -in v dvorani še enkrat toliko, je vendar bilo ves čas pri govorih vse zasedeno. To je bilo dokaz, da je p. Bogumil Remec DJ s svojimi temeljitimi govori zadel -na pravo struno. Na vsem razumljiv način je razlagal, kakšni moramo biti kristjani v -naših časih. Nauke je razlagal z nazornimi zgledi, da smo z lahkoto spoznale, v čem je potrebno, da se poboljšamo. Gospodu -patru smo hvaležne za njegov trud in želimo, da bi se še kdaj vrnil med nas. Udeleženka Izlet slov. učiteljišča iz Trsta Profesorji in dijaki slovenskega učiteljišča »Anton Martin Slomšek« iz Trsta so bili na šolskem izletu v Rimu. Obiskali so glavne rimske bazilike in spomenike; v soboto, 25. aprila so bili pri maši v katakombah in nato pri skupni papeški avdienci v cerkvi sv. Petra, kjer jih je sv. oče tudi pozdraivil. na absolutno prvo mesto (vsega glasbenega tekmovanja. Na slavnostnem nagradnem večeru v starodavni občinski dvorani je prejela kar dve diplomi in dva pokala; enega kot najboljša orglarka in drugega »Trofej Beniamino Gigli« kot prvakinja vsega tekmovanja. Drugo presenečenje je bila zmaga »Mi-rama-ra junior«, ki je dosegel oceno 96/100 -ter prejel prvo nagrado. Ce pomislimo, da so .polovica članov ansambla »Miramar -junior« gojenci glasbene šole A. M. Slomška iz Bazovice, ki vadijo šele eno leto in skoraj vsi pod desetim letom starosti in da ansambel ni star niti dva meseca, -moramo priznati, -da je prof. Elijana Zajčeva odlična glasbena 'pedagoginja -ter ji zato iskreno čestitamo. Slomškov dom iz Bazovice, ki je prevzel skrb organizacije tega nastopa, je zelo hvaležen vsem staršem gojencev’, ki so nosili stroške v zivezi' s tekmovanjem in prof. BLijani Zajčevi, katera je prevzela glasbeno šolo v Slomškovem domu ter privedla v tako kratkem času gojence do -tako zavidljivih uspehov. Vsem članom »Miramaira«, fci so se itako lepo izkazali bodisi v skupini kot solisti (solisd so se uvrstili na četrto in peto mesto) in še posebno pridni Kseniji Brass tople čestitke! Srečanje krščansko usmerjenih zamejskih Slovencev V Kanalski dolini so se 21. aprila sestali zastopniki osrednjih organizacij s Koroške, k Goriške in Tržaške, ki združujejo krščansko -usmerjene Slovence. Pogovorili so se o naših aktualnih politično-tkultiumih problemih. Udeleženci so ugotovili potrebo globljih medsebojnih odnosov. Sklenili so tudi, da se zastopniki vseh treh 'pokrajin udeležijo bližnjega kongresa Federalistične unije evropskih manjšin, ki bo v maju na Gradiščanskem v Avstriji. Prisotni so nadalje anallizi-rali sedanje stanje v zamejstvu ter govorili o možnostih bodočega političnega dela za zaščito in vsestransko korist zamejskih Slovencev. Nov slovenski monsignor Dr. Franc Šegula, generalni tajnik na univerzi »Propaganda fide« in rimski pospeševalec za razglasitev škofa Slomška svetnikom, je postal monsignor. Iskreno čestitamo! Nov papeški oltar v Assisiju V cerkvi svete Marije Velike v Assisiju je kardinal Villot posvetil nov papeški oltar in to ob 400-letnici bazilike, ki je zgrajena na kraju, kjer je umrl sv. Frančišek Asiški. Enojezični odlok o umiku javnih lokalov S prvim aprilom je stopil v veljavo za odpiranje in zapiranje javnih lokalovngo-stiniskih obratov v -veljavo novi umik in zadevni predpisi, ki jih je 'izdala tržaška kvestura. Žal moramo ugotoviti, da je navedeni odlok kvesture natiskan samo v italijanščini. S tem smo 'bili Slovenci ponovno prizadeti. Ne gre namreč samo za pisane pravice, temveč tudi za dejstvo, da ne moremo biti brezbrižni do želja slovenskih gostincev in slovenskih gostov, katerih prispevek je za razvoj turizma na našem področju tolikšen, da bi jih morali upoštevati; ik temu pa dodajmo še ugotovitev o naraščanju dotoka jugoslovanskih turistov v obmejne kraje. Zaradi tega menimo, da ni več mesta za dosedanja stališča in pričakujemo v bodoče več razumevanja -in odločnosti za dejansko priznavanje pravic vseh. Slovensko gospodarsko združen je v Trstu je zaradi tega natiskalo odlok kvestorja tržaške pokrajine o novem urniku gostinskih lokalov v italijanščini in slovenščini. Vsi lastniki javnih gostinskih lokalov lahko dobijo -tiskovino-urnik v -tajništvu Slovenskega gospodarskega združenja, ul. Fabio Filzi 8 - tel. 37-808 - Trst, iv uradnih urah. Odlok o umiku mora biti namreč v lokalu razobešen na vidnem mestu. Jurjevanje tržaških skavtov V nedeljo, 19. t. m. so slovenski tržaški skavti priredili ob prazniku sv. Jurija svoje vsakoletno jurjevanje. Že večer pred praznovanjem so si nekateri skavti postavili šotore na majhni prikupni jasi nekje med Zgonikom in Šempolajem. Ko se je stemnilo, je sredi jase zaplapolal taborni ogenj in prav kmalu so nad bližnjimi borovci in hrastovjem odmevale vesele -in otožne skavtske ter slovenske pesmi. Naslednjega -dne so modro -nebo in zgodnji sončni žanki obetali lep in topel spomladanski dan, ki je kar vabil v naravo. In res so se kmalu začeli zbirati na omenjeni jasi fantje iz vseh predelov Tržaškega. Kmalu nas je bila jasa polna, zato ni kazalo več čakati in začeli -smo s programom letošnjega jurjevanja. Najprej je duhovni vodja -g. Marij Gar-dol opravil v skrivnostni divjini sveto daritev in nam med besednim bogoslužjem vpletel nekaj osnovnih misli o poslanstvu mladega kristjana v 'sodobnem -svetu, zlasti če je ta kristjan tudi vezan na skavtske zakone. Brat starešina prof. Theuerschuh je zatem pozdravil vse letošnje udeležence, zlasti tiste, ki so se praznika iletos prvič udeležili, spomni! pa se je tudi tistih bratov, ki so nekoč vedno prihajali na jurjevanja, zdaj pa -so z nami duhovno povezani le še iz onios-trans-tva. Uvodnim besedam brata starešine je sledil preprost, zato pa toliko bolj -prisrčen obred pristopa in skavtske obljube novih članov skavtske družine. Obred se je zavlekel in tako je bila pred kosilom le še krajša igra v modernem ključu; namreč iskanje in zasledovanje ponesrečenih astronavtov, ki jim je ostal samo še Lem in njegov signalni oddajnik. Po prosti zabavi, po ekskurziji nekaterih v bližnjo kraško jamo, po raznih manjših igrah in po pogovoru voditeljev ter četo-vodij ;je bila na programu daljša popoldanska igra, pri kateri so morali skavti pokazati svojo prebrisanost, podjetnost, izurjenost in organiziranost. Kaki dve uri so se razlegali med -vrtačami in -griči razni klici, ukazi, napadi in umiki, dokler se vsi Skupaj, zmagovalci in premaganci niso zadovoljni vrnili na zborni prostor za zadnjo skavtsko 'misel, za skupno pesem slovesa in za 'pozdrave. Z letošnjim praznovanjem so bili zlasti mlajši bratje tako zadovoljim, da so si ga zaželeli tudi za prihodnjo nedeljo. Mislim, da je talka pristna želja lepa pohvala za organizatorje. Mirni jelen Z GORIŠKEGA Žrtve prometnih nesreč v Štandrežu V aprilu smo imeli v naši vasi kar tri žrtve prometnih nesreč. V začetku meseca je na videmski cesti pri Šloivreinou avto smrtno povozil mlado ženo Marijo Brajnik, poročeno v Šlovrencu, ko se je v pozni noči vračala z motorčkom na svoj •novi dom. Teden dni pozneje se je na mirenski cesti ponesrečil Ladislav Nanut. Ko je z avtom zavozai iz stranske ceste na glavno, je vanj trčil avtomobilist iz Tržiča, katerega ni pravočasno videl zaradi drevoreda, in ga smrtno ranil. Prav na istem kraju se je čez sedam dni Milan Briško zaletel s kolesom v avto in kmalu nato v bolnici podlagal težkim ranam. Vsa vas je 'sočustvovala s prizadetimi družinami in se številno udeležila -pogrebov pokojnih. Vse je prevzela skrb in se sprašujejo, kaj ho za naprej, ko se promet po naših cestah vedno bolj množi. Doberdob V soboto, 25. aprila zvečer je gostovalo v naši novi dvorani župnijskega mladinskega doma prosvetno društvo »štandrež« z Lipahovo komedijo v treh dejanjih .'»Glavni dobitek«. Kot drugod so -tudi pri mas štandreški igralci doživeto podali igro zlasti v glavnih vlogah, ikar je dokaz, da so že lizglajeni in preizkušeni mojstri odra. Ni jih motilo dejstvo, da dvorana ni bila polno zasedena (sobota!), pa tudi to, da so si morali preskrbeti v zadnjem hipu nove kulise. Stare so jim pogorele ob povratku iz Nabrežine, kjer so tudi gostovali. Čestitamo njihovi sposobnosti in ži-lavosti ter si želimo še veliko odrskih in 'kulturnih srečanj ter izmenjav. Naša mladina se skrbno pripravlja za materinski dan (10. maja) z igro »Sirota Jerica«. Že vnaprej -toplo vabljeni. Mladinski župnijski dom »Bol junec « v gradnji mmv ixi>iw«fs51} Pergamentna listina, ki je bila vzidana v temeljni kamen bodočega župnijskega doma »Boljunec« V nedeljo, 12. aprila popoldne je bila. v Boljuncu blagoslovitev temeljnega kamna novega župnijskega mladinskega doma. Poročevalcu takih slavnostnih dogodkov preti nevarnost, 'da zaide v nepotrebno in neplodno retoriko, še posebej ko gre za postavitev temeljnega kamna kakega župnijskega doma, je naravno, da se is posebnim poudarkom omenja predvsem vzgojna vrednost take ustanove. In vendar 'bi si upal trditi, da je v bo-ljiunskem primeru, zaradi posebnih značilnosti tega področja tržaške okolice, vzgojni in socialni poudarek na pravem mestu. V zadnjih letih je namreč Boiljunec doživel prav izreden razmah s povečanjem prebivalstva in stanovanjskih hiš ter z nastankom novih perečih vprašanj. Potrebno je bito torej, da se tudi župnija odloči za primerne prostore, ki naj služijo vsemu krajevnemu prebivalstvu. Ze dolgo dosedanji mladinski dom ni zadoščal več resničnim potrebam in zahtevam župnije: bil je reven in pretesen v ileseni hišici, ki so jo domačimi nazivali na kratko »baraka«. Tako se. je porodila zamisel, da bi se zgradil nov župnijski dom. Z odobrenjem in pod nadzorstvom pristojnega škofijskega urada se je pred dvema ‘letoma začelo delo za uresničitev ite zamisli. Arhitekta Celili in Tignon sta ibila poverjena, da izdelata gradbeni načrt. Tega je končno Hudi občinski tehnični urad odobril 'in izdal dovoljenje za gradnjo. Razpisan je bil natečaj, na katerem si je zagotovili delo domači gradbenik g. Vincenc Mauri. Dom bosta sestavljala pritličje in .prvo nadstropje. V pritličju je po načrtu predvidena dvorana za igre in predvajanje filmov, za konference in kulturne prireditve ali za ‘katero koli množično udejstvovanje. V prvem nadstropju pa bodo sobe za organizacije, kot npr. za skavte in skavtinje, soba za pevske vaje ‘in večja soba za obnovljeno knjižnico. Tako bo knjižnica, ki je namenjena tvsom vaščanom, mlajšim in starejšim, dosegla dostojen prostor prav ob stoletnici ustanovitve tukajšnje boiljun-ske čitalnice. S tom upamo, da bo izpolnjen tudi namen doma, iki se postavlja zato, da bi se med vaščani budila verska in narodna zavest, da bi se osvežilo in razvilo prosvetno delo v vasi, iter 'da bi vsi našli v njem primerne prostore za pošteno razivedirilo, za igre in udejstvovanje v organizacijah. V okviru prekrasnega pomladanskega popoldneva je bil v nedeljo, 12. aprila torej blagoslovljen in postavljen temeljni kamen te nove zgradbe na cerkvenem zemljišču v vasi. Ob navzočnosti lepe množice vaščanov, sodelavcev in prijateljev doma je najprej spregovoril ravnatelj ‘Srednje šole v Dolini in naš vaščan dr. Aldo Štefančič, ki je poudaril važnost in ipometn te župnijske ustanove, kjer naj bi si mladina bogatila in plemenitila duha in kjer naj bi odrasli gojili in se navduševali za slovensko pesem in besedo. Povabil je 'tudi vse župljane k sodelovanju za čim popolnejšo ostvaritev teh namenov. Nato je boljunsiki župnik g. Marij Ger-dol pozdravil vse navzoče in se ‘toplo zahvalil vsem, ki so se odzvali vabilu ter se udeležili slavnosti. Povedal je, da je treba dobre volje in sodelovanja vseh za dosego skupnih ciljev. Poudaril je, da bo dom odprt vsam vaščanom in je ob koncu prosil še, naj bi Bog blagoslovil delo ‘in namene. Zaključil je s povabilom, naj bi vsi prisotni podpisali pergament, ki bo vzidan v temelje in ‘ki se ‘takole glasi: »Danes, nedelja 12. aprila 1970 blagoslavljamo temeljni kamen tega župnijskega mladinskega doma "Boljunec”, ki ga postavljamo z namenom, ‘da bi se v njem združevali vsi vaščani v medsebojnem spoštovanju in ljubezni iter se versko in narodno osveščali.« Lepo število domačinov in povabljencev se je želelo podpisati in ista bila tako izpolnjena kar dva pergamenta, ki sta bila nato zvita v pušico in vzidana v ‘kamen. Sledila je blagoslovitev kamna, ki jo je opravil škofov vikar dr. Lojze Škerl. Po blagoslovitvi je itudd on izrekel voščilo, naj bi se to delo, ki se je začelo s tolikšnim pogumom, nadaljevalo tudi z božjo pomočjo in z iskrenim doprinosom ■vseh, da bi župnijiska skupnost odtod tudi črpala moči za napredovanje v vsem dobrem. Slavnost se je zaključila z zakusko v vaški gostilni. Tudi naša iskrena želja in voščilo sta, da bi novi nastajajoči dom v Boljuncu — kakor ostali domovi v okoliških tržaških farah — pripomogli k rasti verskega čuta, pravega krščanskega duha ljubezni in k okrepitvi zdravega slovenskega življa v naših krajih. Udeleženec ★ ★ ★ PRVOMAJSKA PROSLAVA V BAZOVICI SLOMŠKOV DOM 1. maja 1970 Vesel popoldanski spored: začetek ob 16. uri Nastopijo : Mladi ansambli: Miramar pevski zbori in humoristi Večerna proslava bo ob 19. uri ob zvokih ansambla »Kras« Razstava mladih slovenskih umetnikov Srečolov in dobro založeni kioski Slomšek - Finžgar, Prireditev bo ob vsakem vremenu - na igrišču ali v kino dvorani. Praznik na Vejni Letošnji Marijin praznik na Vejni bo v nedeljo, 10. maja. Pri sv. maši, ki jo bomo imeli ob 16.30, bo sodelovala mladina iz naših župnij. Poskrbimo, da se bomo te maše udeležili v lepem številu! Ob tej priliki bomo tudi skupno molili za sv. očeta, ki bo 29. maja praznoval 50-letnico svojega mašniškega posvečenja. Uspela šolska prireditev V okviru prireditev, ki se bodo vrstile v teh zadnjih tednih pouka na vseh naših šolah ob 25-iletmici obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem, je pretekli 'teden srednja šola sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in Katinare priredila bogat spored ¥ ‘dvorani svetoivanskaga Marijinega doma. Na začetku je spregovoril ravnatelj šole prof. Edmund Zetko, kd je poudaril pomembnost omenjene obletnice za vso slovensko javnost. Spored proslave je bil, kot rečeno, zelo pester tar ga je povezovala dijakinja Cinzia Niebrant. Združeni pevski zbor katinanske in svetoivanskc srednje šole je zapel štiri pesmi ob spremljavi kitare in harmonike. Dijaki sveto-ivanske šole so se izkazali z zborno recitacijo. Skupina dijakov obeh šol je zaigra- la na harmonike in kitare srbsko narodno in Kolo. Dijaki katinarske šole so podali dramatiziran prizor iz Aškerčeve Svetopol-kove oporoke, medtem ko je v Panonski zgodbi-igri iz časov sv. Cirila in Metoda v sedmih slikah nastopilo kar 38 dijakov. Skedenj Začela se je šmarnična pobožnost, ki je za Slovence vsak večer ob 20\ tudi ob praznikih. Vsako jutro ob 7h pa je sveta maša ‘s ‘petjem. V tem mesecu pristopimo večkrat k sv. obhajilu. Obhajanje bo tudi zvečer pred blagoslovom. K sv. obhajilu so vabljeni vsi, ki se bodo udeležili jutranje maše in večerne pobožnosti. Šmarnice niso nikiaka čustvena pobožnost, temveč srečanje z Bogom in z brati v čisti ljubezni, kot nam jo kaže božja Mati. f Ivan Lasič V 68. letu starosti je nepričakovano umri prof. dr. Ivam Lasič, ki je vsa povojna leta poučeval na naših srednjih šolah. Pokopali so ga na proseškem pokopališču. Prizadeti družini izrekamo sožalje. Černigojeva razstava v Vel. Repnu Zadruga »Naš Kras« je priredila v »Kraški hiši« v Velikem Repnu razstavo odtisov slikarja Avgusta Černigoja s skupnim naslovom »Kraške Kalone«. Razstavo si je doslej ogledalo že lepo število ljubiteljev lepe umetnosti in našega Krasa. Poslovalnica Mestne hranilnice na Proseku Na Proseku so odprli novo poslovalnico Mastne hranilnice, Iki bo opravljala vse bančne operacije. Pričakujemo, da bodo v omenjeni poslovalnici namestili osebje s popolnim znanjem slovenščine. Ob blagoslovitvi temeljnega kamna novega župnijskega mladinskega doma v Boljuncu Zahvala Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrotnikom in znancem, zlasti pa svetoivanskemu cerkvenemu izboru za prijetno podoknico in veličastno petje med poročno sv. mašo, organistki prof. Marti Kocijančič, dirigentu g. Janlku Banu in vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da nam bo najin poročni dan ostal v nepozabnem spominu. Nada in Tullio Zaghet ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 3. do 9. maja 1970 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja 21.00. F.B.I. Bertolazzi detektiv. — Drugi: 21.15 »Settevoci« zvečer. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Volilna tribuna 1970. 22.15 »II sorpasso«, ital. komični film. — Drugi: 21.15 Italija v očeh drugih. 22.15 Simfonični ‘koncert. Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 21.00 O Pirandellu. — Drugi: 21.15 Osebe. 23.00 Zdravstvo danes. Sreda: Prvi: 21.00 Človek in morje. 22.00 Volilna tribuna. — Drugi: 21.15 Film. Četrtek: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Izbor iz japonskega filma. — Drugi: 22.15 Plošča za poletje. Petek: Prvi: 18.45 Simfonični koncert. 21.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Mar-covaldo (2). Sobota: Prvi: 21.00 Dvojni par. — Drugi: 21.15 Semenj ničevosti. 23.00 Sedem ‘dni v parlamentu. SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 1. do 9. maja 1970 Petek: 10.10 Kmatje-pesniki, recital poezije. 10.40 Folklorna skupina »Tine Rožanc«. 11.10 Disneyev sivet - film. 13.20 Prvenstvo Jugoslavije v bolksu. 14.30 Košarka Jugoslavija : Bolgarija im TWA : TV. 17.50 David Copperfield. 20.40 S tokom sonca -jugoslovanski film. Sobota: 11.00 Vrtiljak - češka mladinska opera. 12.00 Mornarske vragolije - ‘mladinska oddaja. 15.00 Prvenstvo Jugoslavije v boksu. 16.00 Košarka TWA: Jugoslavija. 18.05 Tiktak: P. Varane: Prvi maj. 18.20 Lučka - zgodba iz serije »Ko bo pomlad«. 18.50 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka. 22.00 Geminus - serijski fital. Nedelja: 8.30 Primorska je vstala - zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. 9.00 25 let prve slovenske vlade - prenos proslav iz Ajdovščine. 12.00 Otroška matineja: David Copperfield, risanke. 15.00 Prvenstvo Jugoslavije v boksu. 17.30 Nismo vsi. angelčki - ameriški film. 19.15 Rojeni v maju - I. del reportaže. 20.30 Nogomet Sarajevo : Crvena Zvezda. Ponedeljek: 17.50 Jan Malik: Žogica Marogica - I. del. 18.30 Od zore do mraka. 19.05 »Muaikoraima« - zabavnoglasbena oddaja. 20.35 Gregory: Mesečev vzhod in Komedija B. Shawa. Torek: 17.45 M. šušmelj: Jure - slom, I. oddaja. 18.00 Risanka. 18.30 Torkov večer s slovenskimi plesi - II. oddaja. 19.05 Otrokovi prvi koraki v šolo - sodobna vzgoja. 19.40 Kako bomo uporabljali novi slovar. 20.35 Joseph Losey: Nesreča, ameriška film. Sreda: 17.45 Trapollo HH 33 - nadaljevanje. 18.35 Na sedmi stezi - športna oddaja. 19.05 Narodna in zabavna glasba. 19.20 Reportaža (Buchanwald). 20.35 Teh naših petdeset let - 5. oddaja. Četrtek: 17.45 Veseli tobogan: Nova Gorica, I. dal. 18.30 Ko sem bil vojak, 19.20 Skrivnosti morja - serijski film. 21.20 Večer z Matejem Borom. 21.50 H. James: Portret neke gospe - nadaljevanje.. Petek: 17.50 Otroški spored. 19.05 Svet na zaslonu: Sodelovanje na mejah. 20.35 Sedmina - slovenski film. 22.05 Malo jaz, malo iti. Sobota: 10.00 Vojaška parada v Beogradu ob dnevu zmage. 17.20 Poema 50 - recital gledališča Nova Gorica. 18.00 Koncert pihataih orkestrov jugoslovanske armade. 19.05 Dokumentarni film. 22.00 Geminus -serijski film. minimum imunimi mmmimmmmmii ........................................ Pridite na prvomajsko slavje „Med borovci" v Števerjan! Začetek ob 16,30 ob vsakem vremenu ...............................................................um mmiim mu mn mn im m min iiiiiiniiii n im immmmmm ..................................... t Msgr. Janez Hladnik 75 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA (SPOMINI) Stike sem pa imel tudi s hrvaškimi redovnimi ustanovami, tako z »Opaticami« na Dock Sudu, 't. j. zagrebškimi sestrami sv. Vincencija, pri katerih je bilo več Slovenk. Za menoj so prišle tudi franči-škanke z otoka Brača in dominikamke iz Dubrovnika. Tam sem bil nekaj časa 'tudi redni spovednik. Prve so se naselile v Ca-serosu in v Čampo de Mayo, druge pa v Sarandiju. SE ENA POMOČ IZ DOMOVINE Ko je g. Kastelic razpoznal svoje delovno polje v Argentini, je smatral, da bi bilo treba dobiti tudi kakega primorskega duhovnika za delo med primorskimi rojaki. Po daljšem prizadevanju je prepričal g. Davida Doktoriča, da bi bil on mož za to. Res je sprejel Kastelčevo vabilo in prijadral v Argentino 28. septembra 1936. Takoj so ga obdali številni prijatelji in znanci, vsi goriški rojaki. Prišel pa je ne le formalno, temveč tudi dejansko z naslovom in službo »izseljenskega korespon-denta«. Dobil si je pravioo hoditi v civilni obleki in je delal na jugoslovanskem konzulatu kot uradnik. Prav tisto lato je praznoval svojo srebrno mašo. Ko smo to ugotovili, smo takoj pohiteli, da ga za to priliko primemo počastimo. Zbralo se je za tisto priliko konec oktobra veliko Slovencev kot še nobenkrat dotlej in sicer na Avenidi del Čampo pri sv. maši; nato pa se je vsa izbrana družba jugoslovanskih vidnih osebnosti, itako v uradniškem kot v trgovskem območju, udeležila slavnostnega banketa, ki se je vršil istotam. Hrvatov, tistih ki so bili ustaško usmerjeni, ni bilo zraven. Gospod Kastelic se je nekaj dni prej vrnil 'iz Evrope, itako da smo bili vsi trije slovenski duhovniki navzoči. Ko smo si nato razmejili svoje delovno polje, je na nasvet dr. Izidorja Cankarja prevzel g. Doktorič skrb za Slovence in Jugoslovane sploh v Urugvaju. Konec januarja 1937 je začel s svojim delom v Montevideu. Skupna zadeva nas vseh treh duhovnikov je pa bito »Duhovno življenje«, katerega je g. Doktorič nato podpiral ne le z dopisi in članki, temveč tudi s pridobivanjem naročnikov v Urugvaju. Decembra 1936 se je vršilo tudi prvo slovensko romanje na največjo argentinsko Marijino božjo pot v Lujan. Ob tisti prilika je imel g. Doktorič slavnostni govor. G. Doktoriča som spoštoval kot pobožnega duhovnika in velikega narodnega delavca, ki si je stekel posebnih zaslug ob strani nadškofa dr. Sedeja, čigar osebni tajnik je bil; zato je bil po fašizmu preganjam in dobil nato oporo pri ljubljanskem škofu. G. Doktorič je bil tudi moj osebni prijatelj, pri katerem sem bil nato večkrat na obisku v Urugvaju. Plemenita duša, iki je vse razdelil med potrebne, ni nazadnje imel ničesar, niti za lasten pogreb. Le kupi papirjev, ki so pričali o njegovi natančnosti in nekaj dragocenih knjig je ostalo za njim. Umni je leta 1961 10. aprila. DR. IZIDOR CANKAR Slovenski pisatelj, literarni kritik, vse-učiliški profesor in, na žalost, odpadli duhovnik dr. Izidor Cankar je prišel leta 1936 v decembru za poslanika v Buenos Aires. Argentina je bila za jugoslovansko politiko trd oreh. Tukaj je bila namreč močna skupina hrvaških ustašev, iki so se še posebno okrepili po marsejskih strelih, kateri so padli prav tedaj, ki je bil v Buenos Airesu mednarodni evharistični kongres. Hrvatski separatisti so zelo izrabili tisto priliko in navzočnost sarajevske-da nadškofa dr. Šariča. Razdalja med Srbi in Hrvati v Argentini se je s tem še povečala. Kje dobiti osebo, iki naj duhove ublaži? Dr. Korošec, tedaj vodilni jugoslovanski politik, je pogledal tudi v to zadevo in tako je bil za poslanika imenovan dr. Izidor Cankar. Verjetno je bila Koroščeva skrita misel, dati Cankarju možnost sprave s Cerkvijo. V diplomatskem pogledu je pa vsekakor Cankarjeva osebnost obetala lepe možnosti. Morda bo pa le pridobil koga med Hrvati? Gotovo pa bo imel zase vse Srbe in Slovence. Slovenski del je bil pa tukaj najbolj pomemben, ker je mogel nuditi nekaj kulturne opore za poslanikovo gibanje, ker so obstajala cvetoča društva in so bili .dramatski in pevski zbori dosegljivi . Takoj je razumel potrebo slovenske šole, katero je izročil slovenskim šolskim sestram. Večino stroškov za vzdrževanje te Sole je nosil on sam. Ko se je oznanilo njegovo ime, je takoj vstala opozicija proti njemu kot odpadlemu duhovniku. Tudi mene je v tej stvari vprašal kardinal Copello za mnenje, pa sem mu odgovoril, da se meni ne zdi na mestu, da bi se osporavala njegova oseba zaradi tega, ‘kajti za njim je stal dr. Korošec, ki je dobro vedel, zakaj je njega namenil za Argentino. Osebno sem imel z dr. Cankarjem vedno prijazno razmerje in mi je za vsako šte-\ilko »Duhovnega življenja« dal 50 .pesov, kar je pomenilo tedaj 25 % vseh stroškov. Iz razgovorov z njim sam razbral, da si bo nekoč poiskal pot nazaj v Cerkev. (Se bo nadaljevalo) Odkritje grobnice protifašističnih borcev Pred petindvajsetimi leti 25. aprila je v severni Italiji, kolikor je še bila zasedena od nacističnih čet, prišlo do splošne vsta-je, ki je v naslednjih dneh hitro pometla s pripadniki že itak nemočnega fašističnega režima. Zato slavi Italija vsako leto 25. aprilla »Dan odpora«. Letos je prišlo ta dan na goriškem pokopališču do značilne slovesnosti: odkrita in blagoslovljena je 'bila grobnica, v kateri naj bi počivali posmrtni ostanki vseh, ki so padli v odporniških vrstah in sedaj ležijo v raznih grobovih na glavnem pokopališču. Svečanost je odprl goriški župan Miche-le Martina, ki je dejal, da je grobnica izraz volje goriškega občinskega sveta, katera hoče na ta način počastiti vse padle 'Protifašistične borce raznih narodnosti, veroizpovedi in političnih mišljenj. Glavni govornik je bil bivši poveljnik furlanskih partizanov in sedanji poslanec iz Vidma Umbarto Zainfagnini. Omenil je, da so v grobnici zbrani ostanki 178 italijanskih in slovenskih partizanov, da so se Slovenci in Italijani na tem področju skupno borih za svobodo in človečanske pravice ter da je treba zaščititi narodne manjšine. Po 'govoru je goriški nadškof msgr. Co-coliin blagoslovil spomenik. Med prisotnimi so bili predstavniki oblasti, razni člani političnih strank in prosvetnih organizacij. Demokratične Slovence je zastopal goriški občinski svetovalec dr. A. Sfiligoj. Značilnost nove grobnice je dvojezična napis na spomeniku. Besedilo je vzeto iz spisa francoskega pisatelja Georgesa Ber-nanosa in se v prevodu glasi: »Svobodni ljudje, ki umirate v tem trenutku in vam ne vemo imena; svobodni ljudje, ki emirate osamljeni ob zori med golimi pustimi zidavi; svobodni ljudje, ki umirate brez prijateljev in duhovnika, ko v vaših očeth še vedno trepeče mala podoba domačega ognjišča; svobodni ljudje, ki umirate s preziram na ustnicah in vi, iki umirate jokaje; vi, oh vi, ki se z grenkobo sprašujete, ali ne umirate zaman: nihče ne sliši vzdiha iz vaših prsi od krogel prestreljenih; ta neslišni vzdih je vzdih duha.« Občni zbor SDS v Gorici V nedeljo, 19. t. m. se je vršil v Gorici občni zbor Slovenske demokratske skupnosti, ki s Slovenskim ljudskim gibanjem sestavlja Slovensko demokratsko zvezo na Goriškem. Na občnem zbonu so pretresali vprašanja slovenske manjšine v Italiji, od že doseženih uspehov v korist slovenskega življa do nadaljnjih načrtov za narodnoobrambno delo v duhu svobode in demokracije. Na občnem zboru so se udeleženci spomnili soustanovitelja SDZ in mučenika Slav-ka-Andreja Uršiča, urednika »Demokracije«, globokega učitelja demokratičnih idej. Občnii zbor je nadalje obravnaval vprašanja povezave in sodelovanja vseh slojev našega ljudstva, še posebej pa se je dotaknil problema volitev. Udeleženci so še izvolili enajstčlanski širši odbor, ki bo nato izvolil člane ožjega odbora. Udeleženci so 'tudi poudarili željo po čim večji združitvi vseh zdravih slovenskih sil, kar bi gotovo povečalo možnost sodelovanja med čim širšimi plastmi naše skupnosti. Predavanje o Ugandi Spet je prišel med nas g. Vinko Zaletel s Koroškega. S seboj je prinesel 'kar 260 barvnih posnetkov, da nam pokaže deželo afriških mučencev — Ugando. V nedeljo, 26. aprila 'popoldne je nastopil v Katoliškem domu v Gorici, zvečer v štandrežu, naslednji dan v Števerjanu. Dveumo predavanje je nudilo vse polno zanimivosti. Poslušalcu se je na prijeten način razširilo kulturno obzorje: zvedel je, kje leži Uganda, kakšna je njena zgodovina, 'kako živi sedaj, odkar je od leta 1962 samostojna država. Seznanil se je z načinom življenja tamkajšnjega prebivalstva, z njegovimi navadami in z njegovim 'verovanjem. Odkrile so se mu čudovito lepe pokrajine, tropsko rastlinstvo in živali, ki jih poznamo 'le 'iz knjig. Z eno besedo: predavanje 'g. Zaletela je bila kakor učna ura iz zemljepisa, priroduslovja in na rod oslovja. Obogatili smo se vsi: otroci, mladina in odrasli. Toda predavanje je imelo še drug (namen: odkriti nam svet Cerkve v tamkajšnji deželi, ki je zrastla na krvi mučencev. Tudi tu je kri mučencev postala same novih kristjanov. Kakor nevidna sila je njih žrtev dihala iz vsakega posnetka. Gledali smo misijonarje, tudi slovenske, kako so zavzeti za gradnjo božjega kraljestva med ondotnimi domačini. Spet smo začutili, da smo pravzaprav nehvaležni kristjani. Vse preveč vidimo sebe in svoje potrebe in vse premalo čutimo s potrebami vesoljne Cerkve. Predavanje g. Zaletela nam je na nevsiljiv način služilo za izpraševanje vesti v marsičem: koliko znamo ceniti svojo vero kot novi kristjani v Afriki, kaj storimo za njeno razširjanje in kako se naša vera odraža v našem vsakdanjem življenju. Predavanje g. Zaletela je zato res bilo nekaj posebnega: učna ura, razvedrilo, pa predvsem pridiga in vzpodbuda k življenju po veri. Hvaležni smo mu za vse to in ga vabimo, da se čimprej oglasi spet med nami. Lepih stvari je naša 'duša vedno lačna. -Jk Živahno kulturno delovanje v Štandrežu V marcu in aprilu je bilo prosvetno društvo »Štandrež« zelo delavno. Dvakrat smo povabili na naš oder poklicni gledališči in sicer tržaško in novogoriško. Prvo je uprizorilo komedijo Jake Štoke »Moč uniforme«, in to na dan sv. Jožefa, novogoriško pa Linhartovo veseloigro »Ta ve-seli dan ali Matiček se ženi«. Nastop obeh dramskih skupin je privabil v župnijsko dvorano veliko občinstva in je prav vse zadovoljili. Izvajanje tako tržaških kot novogoriških igralcev je bilo prepričljivo in na veliki umetniški ravni. Prijetni igri sta s svojo komiiko vseskozi vzbujali med gledalci veliko smeha in dobre volje. Ob odprtju župnijskega mladinskega doma v Doberdobu je naš dramski odsek uprizoril Vilharjevo veseloigro »Poštena deklica«. Na povabilo prosvetnega društva »Igo Gruden« smo nastopili 11. aprila v Nabrežini z Lipahovo komedijo v treh dejanjih »Glavni dobitek«. Isto smo ponovili tudi v Doberdobu preteklo soboto 25. aprila. V aprilu sta bili na programu tudi dve skioptični predavanji. Zdravnik dr. Jože Andlovič iz Šempetra, član jugoslovanske ekspedicije na Himalajo, nas je s prijetno besedo in lepimi barvnimi slikami popeljal prav do vrha Anapurne. S Koroškega nas je 26. aprila ponovno obiskal g. Vinko Zaletel in nam predvajal zanimive barvne slike iz Ugande v Osrednji Afriki. Uradniški odbor našega društva »Štandrež« je izdal v aprilu 4. številko »Štan-drešlkega zvona«, ki prinaša poleg poročil o vaškem življenju in delovanju tudi daljši prispevek o Jožefu Kosovelu, 'ki ga je napisal dr. Rudolf Klinec. Številka vsebuje tudi športne vesti in humor. Jazbine V četrtek so v osnovni šoli na Jazbinah imelu kulturni večer, na katerem je dr. Jože Andlovič iz Šempetra prikazal slovensko odpravo na Himalajo. Številni vaščani so z zanimanjem sledili predavanju. Kulturni večer je oskrbelo prosvetno društvo »F. B. Sedej« iz Števerjana, kateremu se domačini priporočajo, da bi se s takimi večeri na Jazbinah še nadaljevalo. V imenu vaščanov in društva se je predavatelju zahvalil podpredsednik društva M. Humar. Števerjan V vrsti kulturnih večerov, ki 'jih v Domu organizira SKPD »F. B. Sedej«, je bil v ponedeljek, 27. aprila na vrsti kulturni večer, na katerem je gostoval naš koroški znanec g. Vinko Zaletel. Prikazal nam je svoje potovanje po Ugandi. G. Zaletelu se je za zalo zanimivo in doživeto predavanje zahvalil predsednik društvo E. Hlede. Na povabilo prosvetnega društva »štandrež« bo nastopilo v župnijski dvorani v štandrežu v nedeljo, 3. maja ob 20“ Slovensko katoliško društvo »Hrast« iz Doberdoba z znano ljudsko igro v štirih dejanjih PRISEGA OPOLNOČI (Cigan Marko) Napisala Marica Komanova Vsi toplo vabljeni! ZA KMETOVALCE Prispevek za oljčno olje Samo do 15. maja je čas za vlaganje prošenj za državni prispevek 270 lir na kg oljčnega olja. Tiskovine so rinenui 14 15 (samo oh de lavnikih) Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: G. Fanciuili: »Cvet«. Prvi del. Izvaja Radijski oder. 11.45 Ringaraja za naše malčke. 1.2.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 M. Soldati: »Resnica o zadevi Matta«. Dram. zgodba. 16.45 Parada orkestrov. 17.30 »Primorska poje«, •revija primorskih zborov (1. oddaja). 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Reharjeva: »Pelki«. Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Vokalni 'kvartet »Stella Alpina« iz Cordenansa. 19.15 Znane melodije. 21.25 Romantične melodije. 21.45 Slovenski solisti. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Andrej Budal o sebi in o svojem literarnem delu. 19.45 Moški zbor »M. Filej« iz Gorice. 20.35 Menotti: »La mednim«, opera v dveh dejanjih. Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Iz potne torbe Milka Matičetovega. 20.35 Simfonični koncert. četrtek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za orgle. 10.30 Krek: Sinfonietita. Izvaja simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije. 11.00 Folklorna skupina »Tamburica« iz Pittsburga. 11.15 Radivoj Rehar: »Berač Lazar«. Dramatizirana pravljica. 12.00 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Proselk-Kontavel«. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba 'Iz vsega sveta. 15.55 Slavni valčki. 16.45 Noliani: Hrvaški ljudski plesi; Old America, rapsodija na ljudske motive. 17.00 Francoske popevke. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako in zakaj. 18.15 Na citre igra Tovornik. ;19.00 Ansambel orglic u Gradca. 19.10 »Pisani balončki«, radijski tednik za 'najmlajše. 20.30 Finžgar: »Naša kri«. Drama v štirih dejanjih. 22.10 Skladbe davnih dob. Des Presovi, Ruffovi in Grancinijevi moteti. Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šal. 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: Manllio Bellomo (10) »Dvomi in negotovosti med preteklo in sedanjo ureditvijo«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 19.10 W. Cesarini Sforza: Pravo in krivo - o razvoju moralnih in pravnih pojmov (6). 19.25 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Revija orkestrov. 16.30 I. Pregelj: »Otroci sonca«. Šesti in zadnji ‘del. 17.45 Ščepec poezije. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Moški vokalni kvintet vodi Mamolo. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v .Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: »Železna krinka«. 21.20 Veliki orkester Fonorama. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. SKAD (Slovensko katoliško akademsko društvo) v Gorici javlja, da bo predavanje pral. Sandija Sitarja »Najmlajša generacija v slovenski umetnosti« v sredo, 6. 'maja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Istega predavanja pretekli teden ni bilo, ker so nastale nepredvidene težave. V četrtek, 30. aprila ob 20.30 bo v Katoliškem domu v Gorici gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s Cankarjevo igro KRALJ NA BETAJNOVI Priporočamo vsem, da si igro ogledajo, zlasti še naši dijaki, za katere bo valjala znižana vstopnina. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Velika noč je vedno praznik miru, bratske povezanosti in Izkazovanja dejavne ljubezni. V tem smislu so jo praznovali tudi uslužbenci ter člani uprave slovenskega hotela »Bled« v Rimu. Lastnik hotela Vinko Levstik jim je skupaj s svojo ženo pripravil velikonočno kosilo v obednici hotela. Tedaj so bili vsi ena sama družina. Dve tretjini osebja sta slovenskega porekla