P RILO C^^^^^^^^^^J^OM^im^
Leto IX.	V Ljubljani, dne Z. novembra 1933.	Štev. 44.
MOČ
MALE
ANTANTE
Na povratku iz Ankare in Aten, kjer je s svojim obiskom zelo učvrstil prijateljstvo Turčije in Grčije do Rumunije in s tem do Male antante, se je rumunski zunanji minister Titulescu ustavil v Beogradu. Na sliki sta (levo) naš zunanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič in g. Titulescu v razgovoru o uspehih Titulesco-vega potovanja.
Novo predsedništvo senata in Narodne skupščine
Levo: Novi predsednik senata dr. Tomašič čita svoj govor. Spredaj sedita predsednik vlade dr. Srškič in minister dr. Kramer. Desno: Skupščinski predsednik dr. Kumanudi govori, poleg njega pa stojijo podpredsedniki dr. Hasanbegovič, Kovaee-
vic in dr. Popovič.
Pokret Jadranske straže v Mariboru
Pokret »Jadranske straže« se razveseljivo širi. Najnovejše v njem je nedvomno ustanovitev mornarske sekcije v Mariboru, katera je imela ustanovni občni zbor 13. pr. m. Soglasno je bil izvoljen prvi odbor, ki ga predstavlja slika. Od leve proti desni sedijo gg. Joško Kokot odb., Franjo Jarc podpredsednik, Kari Salomon odb., Drago Jug predsednik, Julij Jereb odbornik, Slavko Rosman tajnik in Janko žagovec blagajnik. Namen mornarske sekcije je: voditi zvezo vseh odsluženih mornarjev, združiti vse bivše oficirje, podoficirje in mornar-
je, ki so služili v mornarici, r propagandi za Jadransko morje, katerega pomen za naše narodno gospodarstvo in za tujski promet se pri velikem delu našega naroda žal mnogo premalo ceni. Nadalje ima mornarska sekcija namen svoje člane vezati v medsebojni družabnosti, nuditi jim predavanja, potrebnim pomoč, gojiti vodne panoge športa (veslanje, plavanje itd) ter pritegniti mladino, zlasti tako, ki ima namen po-setiti naše mornarske podofi-cirske šole, ter ji vcepiti osnovne pojme pomorskega življenja.
r
J
©b stoletnici rojstva ing. Alfreda Nobela je bila na njegovem grobu v Stockholmu spominska svečanost, ki so se je udeležili najodličnejši predstavniki Švedske.
Bratomor na Trojanah
že v zadnji številki smo poročali o grozovitem umoru na Trojanah. Danes pa prinašamo slike in žrtev zločincev, ki so zaprti v ljubljanskih zaporih, kjer čakajo na zasluženo kazen.
TONE TRDIN, brat pokojnega Valentina Trdina, ki je nagovoril svojega svaka Jožeta Herleta k umoru
JOŽE HERLE, svak Valentina in Antona Trdina, ki je za 3000 Din »nagrade« hladnokrvno iz zasede ustrelil Valentina
Tudi y tem zločinu je bila ženska središče dogodkov in glavni vzrok zarote. ANTONIJA, žena pokojnega Valentina Trdina, s katerim je bila štiri leta poročena, je na glasu lepotice.
Kraj, kjer je izkrvavel Valentin Trdin, je ob cesti, ki vodi iz Trojan proti Zagorju, dober kilometer od znane Konkove gostilne, pod klancem za drugim ovinkom. Trdin je ležal, kakor kaže slika, navzgor proti cesti, obrnjen k zemlji, okrvavljen zlasti
na rokah.
Na Dolenjskem ustreljena medvedka
V Modicevem revirju je ustrelil oskrbnik Ivan Hegler iz Pod-tabora v struški občini lepo medvedko. Ko je šel lovec v Spičnik na srne, se je pred njim pojavila medvedka z dvema mladičema. Boječ se za svoj naraščaj, je navalila na lovca kar po zadnjih šapah. Hegler jo je z dobro pogojenim strelom usmrtil, čeprav nerad, ker se ti redki kosmatinci, kar jih je še v dolenjskih šumah, človeka le redko lotijo! Lovec pravi, da je kosmatinko že večkrat srečal, pa jo je pustil, ker je bila s samcem edina zastopnica kosmatinskega rodu pri nas. Sedaj je ostal samec sam in bo on moral skrbeti za mladiča. Ustreljena medvedka je bila stara pet let. Hegler sam je ustrelil že tri medvede, lovci v njegovi rodbini pa vsega devetnajst. Na sliki lovec Hegler z ustreljeno medvedko.
C
doma in na tujem
Nedavno je v Ljubljani preminul MILAN PATERNOSTER, finančni svetnik in šef računovodstva finančne direkcije, ki je bil znan zlasti našim upokojencem in državnim uradnikom. Pokojnik se je rodil v Ljubljani 1875. Po maturi je služboval nekaj časa v Trstu in nato v Gradcu, odkoder je ob prevratu prišel v domovino. Mravljično pridnost, ki jo je od njega zahtevala služba, je pa posvečal tudi mnogim društvom, ki jim je bil najvnetejši sotrudnik, ne da bi kdaj terjal hvale in priznanja. Tiha požrtvovalnost — to je bila najlepša odlika njegovega značaja, po katerem ga bomo ohranili v častnem spominu.
IVAN ROMOLD, starešina slovenjgraškega sodišča je umrl v slovenjgraški bolnišnici. Rodil se je leta 1879. v Vodicah v Istri, odkoder se je njegov oče preselil v Kranj, kjer je njegov sin Ivan obiskoval osnovno šolo. Po dovršeni gimnaziji je študiral pravo na Dunaju. Naj počiva v miru!
JUBILEJ JOŽETA VOLAVŠKA. 70 letnico
rojstva je pred dnevi obhajal v Mariboru g. Jože Volavšek, izvršilni uradnik v p. v Mariboru. Po rodu je iz Ješovcev pri Kozjem. Do svoje upokojitve v oktobru 1929 je nepretrgoma služboval nekaj nad štirideset let. V srečnem zakonu z gospo Betko se mu je rodilo dvoje sinov in troje hčera, ki sta jih najskrbneje vzgojila in jim vsem lopo ugladila pot v življenje. Ob lepem jubileju pridružujemo čestitkam željo: Na mnoga leta!
PRIJATELJICA PODGAN. Ta mačka je vzor posrečene dre-sure. Njene soigralke so štiri podgane, s katerimi se igra, ne da bi katero napadla in požrla
V Norimberku so napodili režimovci na ulico nekega Žida, ki je imel odnošaje s krščanskim dekletom. Moral je nositi sramotilno tablo, pred njim pa je korakala godba rjavosrajčnikov in igrala koračnice
Prošlo soboto se je začel v Marseilleu pred ondotnim porotnim sodiščem proces proti odvetniku Sarretu, ki je grškega porekla in se piše prav za prav Sarajani, ter sestrama Katarini in Filomeni Schmidt. Trojica ima na vesti grozovite zločine. Sarret je izvabljal žrtve v svoj »sanatorij«, sestri Schmidt pa sta skrbeli, da so izginile na drugi svet, nakar je advokat pobasal zavarovalnino, ker je pred usmrčenjem vsakogar visoko zavaroval. Na sliki zgoraj: Obtoženi sestri Schmidt in odvetnik Sarret. Slednji si z dlanjo zakriva obraz.
(HctffiCed po Urnem svetu
Naš kralj na Turškem
Kakor smo že poročali, je obiskal naš kralj nedavno Turčijo, ki obhaja te dni desetletnico vladavine Kemal paše, ki je do temeljev preobrazil Btaro Turčijo in jo uvrstil med moderne države.
^ Kemal paša, predsednik turške republike
Katastrofa brzovlaka Cherbourg - Pariz
35 mrtvih, 19 hudo in 20 lahko ranjenih je zahtevala nedavna polnočna železniška katastrofa v pri St. Elieru na Francoskem. Silen dež je zadržal reševalna dela do jutra naslednjega dne. Vzroki te nesreče so še sedaj zaviti v temo. Domnevajo, da je kriva okvara na lokomotivi sami, morda prelom osi pri sprednjih kolesih.
Prizorišče razdejanja, posneto iz
Naš kralj Aleksander z Mustafo Kemalom o priliki poseta v Carigradu
Palača državnega predsednika v Angori
Francoska letalca Assolant in Lefevre hočeta ponoviti svoj nepretrgani polet iz Orana v Karahi. Proga meri 6000 km.
Prve žrtve, ki so jih potegnili izpod razvalin