TONE HAFNER Konservatorska delavnica Loški muzej je na sedanji lokaciji — na gradu v Škof ji Loki - pričel z delovanjem leta 1959. Z razvojem muzeja so se pokazale tudi potrebe po konsen atorski delavni ci. Leta 1979 je kot prva redno zaposlena konservatorka pričela z delom Zdenka Kramar. Začasno delavnico je imela v L nadstropju severnega trakta Loškega gradu, kjer je ostala vse do leta 1982. Po končani adaptaciji grajskih kletnih prostorov in nabavi nove opreme je Loški muzej dobil novo, za tisti čas moderno konservatorsko delavnico. Opremljena je bila po osnovnih normativih za opravljanje konserva- torskega dela, upoštevajoč splošno varnost in skrb za zdravje. Delavnica je bila razdeljena na več oddelkov, od katerih je bil vsak namenjen drugemu delu. V prvem oddelku se muzejski predmeti po potrebi grobo očistijo, daigi del je bil namenjen konservaciji kovinskih predmetov, tretji, splošni del pa je bil namenjen dokončni konservaciji predmetov. Prva leta je bilo treba poskrbeti za eksponate iz arheologije, etnologije, kulturne zgodovine in novejše zgodovine, ki so bili pridobljeni še pred začetkom obratovanja delavnice, kakor tudi za predmete, ki so prihajali sproti. Do leta 19H3 je bila ob novljena večina zbirk v vseh oddelkih Loškega muzeja. Poleg oddelkov v Loškem muzeju pa je konservatorska delavnica skrbela tudi za eksponate v zbirkah v Železnikih in Žireh. Po odhodu Zdenke Kramarjeve v Narodni muzej v Ljubljani sem mesto konservatorja v Loškem muzeju prevzel jaz. Z mojim prihodom se je poleg rednega konservatorskega dela pričela obnavljati in širiti še prirodosiovna zbirka, pripravljati arheološka in prenavljati etnološke zbirke: Poljedelstvo, Stavbarstvo. Platnarstvo, Sitarstvo, Klobučarstvo. Klekljarstvo, Loški kruhek in Umetno cvetje. Na prirodoslovnem področju smo v zadnjih treh letih pripravili razstave: Metulji, Sokolarstvo na Loškem in Ribištvo na Loškem. V obdobju od 1979 do 1999 je bilo v konservatorski delavnici konservirano naslednje število eksponatov (po zbirkah): arheologija 572, etnologija 2207, kultur na zgodovina 462, novejša zgodovina 1011, naravoslovna zbirka 115, zbirka v Železnikih 317 in zbirka v Žireh 187. V veliko pomoč pri delu konservatorjev je osrednja konservatorska delavnica v Narodnem muzeju v Ljubljani. Nudi nam strokovno pomoč in pomaga pri nabavi materialov in opreme, ki jo neposredno financira Ministrstvo za kulturo. Z novite tami, kupljenimi s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo, pa je v sedanji konser vatorski delavnici nastala prostorska stiska. Nujna bo prenova prostorov in tudi kadrovska razširitev za še bolj uspešno delo. 269 Il ih Grajski prostori v kleti severnega trakta nh prenovi za konserratorsko delavnico Konsetvatorska dela rute a ob šestdesetletnici muzeja 270 K()XS/iRVATC)RSK4 I)l IA\ MCA ZUSAMMENFASSUNG Sechzigjabre des Museums Skofja Loka \m Jahr 1999 hal das Museum Skofja Loka seinen sechzigsten Griindungstag gefeiert. Zu Ehren des Jubilaums wurden neue Gewerbesammlungen in der eth- nologischen Abteilung und eine neue padagogische Werkstatt errichtet. So vvurde auch der erfolgreiche Zeitraum der letzten funf Jahre abgeschJossen, in dem man am meisten fur die Erneuerungen von Sammlungen und fur reiche padagogische Programme gesorgt hat. Das Resultal dieser Bemiihungen ist eine grofle Besucherzahl, jahrlich konimen ins Museum mehr als dreifšigtausend Besucher, davon mehr als zweitausend Auslander. Das Museum Skofja Loka ist ein aligemeines Museum mil einer arehaaologisehen, geschichtlichen, kunsthistorischen, ethnologischen und natunvissenschafdichen Abteilung. Bei seiner Tatigkeit begrenzi es sich aul das Gebiet der ehemaligen Grundherrschafl von Skofja Loka (973— 1H03), beherrscht von Bischofen aus dem bayerischen Freising. 1 leute ist dieses Gebiet auf Gemeinden Skofja loka. Gorenja vas-Poljane, Železniki und Žiti unterteilt. Das Museum haben im Jahr 1939 die aktiven Mitglieder des Musealvereins Skofja Loka gegriindet. Seine ersten Kaume hatte das Museum im Kathaus am Mestni trg. \Vahrend des Zweiten \\eltkrieges haben die Deutschen diese Kaume beset/t und die Museumse\ponate in die Kaume des kapuzinerklosters gebraehl. Im Jahr 19 !(> vvurde das Museum ins Schlofš von Puštal verlegt, seit L959 hat es aber seine Kaume im Schlofš von Skofja Loka. im ehemaligen Sit/ der I lenschahsvenvaltung. Im sehlolš von Skofja Loka konnen die Besucher heute die Dauersammlung mit mehr als 1200 m Ausstellungstlache besiehtigen. Hier wird ein reiches Kulturgut des Gebiets von Skofja Loka ausgestellt. das das Leben in der Gegend von Skofja Loka in versehiedenen historisehen und prahistorisehen Epochen darstellt. Den Besuchern stehen professionelle Fiihrungen, Unterrichtsstunden, und andere Formen padagogiseher Tatigkeit zur Verfiigung. In der Musealgalerie veranstaltet das Museum gelegentliche. auch Internationale Kunstausstellungen und im Schlolšgarten befindet sich ein Freilichtmuseum mit dem Skopar-Haus aus dem 16. Jahrhundert. Im Beitrag vverden die einzelnen Abteillungen in ihrer sechzigjahrigen Entwicklung umi ihte Perspektiven fur die Zukunft dargestellt. 271