90,6 95,1 95,9 INJ
Kako pa kaj »drekci
pekci«?
Še kar nekaj let nas loči od takrat, ko bo morala čistilno napravo imeti vsaka hiša. Nekateri, spodbujeni z izkušnjami ob rjavih zabojnikih, o tem razmišljamo že danes. Kaj pa vi?
Turbo napadalec ugnal Olimpijo v kozji rog
Beda nekoč lepega dvorca Plevna
PROSTOVOLJSTVO
Življenje za drobiž, dostojanstvo zastonj
Takole so čakali na Menini planini ...Pa veste na kaj?
EKOLOŠKE KMETIJE
Foto: URŠKA SELISNIK
PISMO IZ ...

G°l°bovi z Vranskega: Vaši znanci tokrat iz
»Ker nam ni vseeno Bruslja, Nikozije za zdravje ...«
Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
Ekološka tržnica
UVODNiK
BISERKA POVSE TAŠIČ
»Drekca pekca« pod preprogo
Pod preprogo lahko zasebno in v družbi pometemo marsikaj. Na primer tudi takšne neumnosti, da o medijski zakonodaji odločajo ljudje, ki o medijih ne vedo kaj veliko, jim je pa zelo blizu, za kaj vse jih lahko uporabijo in zlorabijo. Tudi javnost se velikokrat tolaži, da ji ni treba vedeti za vsak »drekec pekec« ali če hočete bolj učeno, »drekus pekus«. No rezultat je isti ne glede na to, v kakšen celofan zavijemo vsebino.
V nadaljevanju razmišljam o tistih »drekcih«, ki slišijo na ime iztrebki in običajno smrdijo ter se nam pač ne pustijo spravljati pod preprogo ali prezreti kar tako. In spomin mi seže kar kakšno desetletje nazaj, povezan je s tem kamnom modrosti, kot se Drekec Pekec sicer še imenuje v ljubki zgodbi za otroke, saj ve, da na svetu nič ni večno, noben človek, noben kamen, nobena zvezda...
Pod Rožnikom sem opazovala lastnika konjev luštne islandske pasme. Primerni naj bi bili predvsem za jahanje otrok. Po kramljanju z lastnikom sem ugotovila, da je to bila njegova prvotna zamisel za podjetništvo, a je hitro spoznal, da mu gre dosti boljše od rok kar prodaja konjskih fig. Kar nekaj let za tem sem kot nepremičninska posrednica prodajala, med drugim, domove in med njimi tudi individualne hiše na podeželju. Zanimivo je bilo opazovati potencialne kupce, kaj jih pravzaprav zanima pri nakupu nepremičnine. Nikogar med strankami ni zmotilo, da bo s hišo nekje na podeželju pač »obsojen« na sobivanje z greznico, njenim občasnim praznjenjem in dejstvom, da se bo le redkokje lahko priključil na komunalno omrežje. Razpršena gradnja pač, ko si vsak želi najti košček zelene narave samo zase, ne misleč tisti hip na to, kaj vse to še potegne za seboj.
Čistilne naprave, ki se obetajo lastnikom individualnih hiš, ki se ne bodo mogli priključiti na kanalizacijska omrežja, so sicer še nekaj let oddaljene, vendar . Predlagam vam, da že danes krepko razmislite o tem, ali boste imeli tipsko ali rastlinsko - čistilno napravo namreč. Greznicam je, čeprav jih nekateri projektanti menda še vedno vključujejo v projektno dokumentacijo ob gradnji hiše, odzvonilo, dokončno jim bo odklenkalo leta 2017, ko bodo prepovedane.
Obnašajte se torej malce bolj racionalno kot država ob uvajanju rjavih zabojnikov za biološke odpadke. Prijazno nas sicer vabi h kompostiranju, ampak pri tem pozablja, da si v nekaterih občinah tisti v bloku s kakšnim balkonom česa takega ne moremo privoščiti. Medtem pa nekatera za odvoz odpadkov pristojna podjetja, kot je na primer mozirska komunala, ve-hementno oznanjajo, da bodo še malce počakala, da vidijo kakšne težave se bodo pojavile na terenu pri tistih, ki predpise že spoštujejo...
Navaditi se bomo morali torej na to, da nas bo pregovor kjer osel leži, tam dlako pusti vse bolj udarjal po žepu. Po eni strani nam bo račune izstavljala država, po drugi narava. V dneh, ko je divjalo neurje, mi je bilo prijetno ob misli, da še imamo kopico povesti o dobrih ljudeh, ki so priskočili na pomoč drug drugemu. Vendar malo glasov je bilo slišati o tem, da samo pomoč v prihodnje ne bo dovolj, če ne bomo sprevideli, da po starem preprosto ne bo šlo več. In to na vseh področjih, od odlaganja odpadkov, iztrebkov, pridelovanja hrane, preskrbe z energijo, varovanja pred točo .
Napačno je, da se iščejo rešitve še vedno v boju proti... državi, naravi, boleznim. Dobra zgodba se namreč rodi le tam, kjer se srečata reka in breg, in še kako dobro vemo, da ni breg tisti, ki bi reki diktiral, kako si bo urezala strugo. Umetnost preživetja je v prilagajanju, v sožitju z naravo tudi, ko to ni oblika prijazne vode, ki jo pijemo, v kateri se tuširamo, čofotamo in hladimo v poletni vročini. Drekec Pekec nas v eni od zgodbic uči, da smo ljudje preprosto del vesolja...
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
n Eta ista EQ[H
novitednik
www.novitednik.com
Zaplata zelenja na fotografiji v ospredju je v resnici rastlinska čistilna naprava, občutno večja, kot bi jo potrebovali pri domači hiši, saj je ta zgrajena za celotno Ponikvo pri Grobelnem.
Vsaka hiša s čistilno napravo!
Pri vseh hišah na območjih, kjer ni priključkov na kanalizacijo, jih bodo morali lastniki zgraditi do konca leta 2017 - Povprečen strošek med dva in tri tisoč evri - Na voljo tipske in rastlinske čistilne naprave
Se še spomnite, kako smo se v začetku meseca spogledovali in zmigovali z rameni, češ, čemu in kako bomo ločevali odpadke, ko pa zanje ni povsod po Sloveniji zagotovljenega tudi ločenega zbiranja in odvoza. Pa je bilo že dolgo prej jasno, do kdaj je treba na območju cele države zagotoviti takšen, najbolj racionalen način ravnanja z odpadki, sicer sledijo kazni. Podobno - le da bodo tokrat kazni udarile po žepu lastnike hiš in ne države - se zna zgoditi tudi pri urejanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Že od leta 2007 je namreč v veljavi Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki zavezuje lastnike stanovanjskih hiš, da se na območjih, kjer je to mogoče, priključijo na kanalizacijska omrežja, tam kjer ni, pa morajo postopoma opustiti greznice in zgraditi lastne čistilne naprave. Skrajni rok, da to storijo, je 31. december 2017, povprečen strošek za lastno čistilno napravo pa znaša med dva in tri tisoč evri.
Čeprav se zdi, da je na voljo še dovolj časa, pa v zraku vendarle visi bojazen, da bo dobrih šest let minilo kot v hipu, potem pa se bo v zadnjih mesecih na vrat na nos reševalo, kar se rešiti še da. To potrjujejo nenazadnje tudi številke. »Ocenjujemo, da bo moralo biti na območju občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna zgrajenih nekaj več kot tri tisoč malih komunalnih čistilnih naprav. Zdaj je zgrajenih približno 60,« pravi mag. Marko Cvikl, direktor podjetja Vodovod-Kanalizacija Celje (Vo-Ka). »Pogrešam jasno opredelitev države z marketinško podpr-
to akcijo za osveščanje javnosti, da bo leto 2017 kmalu tu. Da bi ljudem jasno povedali, kakšni bodo ukrepi, nenazadnje tudi kazni za tiste, ki ne bodo imeli urejenih malih čistilnih naprav.« Za razliko od urejanja ločevanja odpadkov je namreč pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda resnično individualna odgovornost uporabnikov. »Ob prehodu z analognega na digitalni signal smo imeli medijsko močno podprto akcijo, pa se je ta prehod neposredno dotikal le malo ljudi. Za večino, ki ima priključke na kabelske sisteme, so vse uredili operaterji. Če se čaka
Male čistilne naprave si morajo uporabniki zgraditi sami, na svoje stroške - predpisuje uredba. Čeprav ne gre za zanemarljiv strošek (dva do tri tisoč evrov), zaenkrat ne morejo računati na pomoč države. Aprila letos je Eko sklad za kreditiranje okoljskih naložb razpisal osem milijonov evrov, iz te vsote pa se kreditira tudi »naložbe v odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo ali učinkovito rabo vodnih virov, na primer nakup malih čistilnih naprav, namestitev naprave za zbiranje deževnice«. Občani lahko s kreditom Eko sklada financirajo celotne priznane stroške naložbe. Obrestna mera za kredite je letos spremenljiva in je določena v višini trimesečni Euribor (izračunan za 365 dni) + fiksni pribitek 1,5 odstotka. Za razliko od države pa so nekoliko več posluha pokazali v občinah. Tako nekatere občine svojim občanom že ponujajo do polovično subvencioniranje gradnje malih čistilnih naprav, vendar zanimanja med ljudmi ni prav veliko. Če pa ste med tistimi, ki boste morali obstoječo greznico zamenjati z lastno čistilno napravo, se le splača pozanimati, kajne?
čisto na zadnje mesece, pa izkušnje kažejo, da potem časa zmanjka,« še opozarja Cvikl.
Kanalizacije nima smisla nerazumno podaljševati
»Investicijo v gradnjo kanalizacije še izpelješ, sploh zdaj, ko je na voljo tudi evropski denar za sofinanciranje, ampak potem
so problem stroški vzdrževanja,« opozarja Cvikl. Ti stroški namreč neposredno »tepejo« uporabnika oziroma višajo ceno odvajanja in čiščenja odpadnih voda. »Če pa sistem ni vzdrževan, ne funkcionira. Zato je povsem realno vprašanje, koliko je v občinah smiselno pretirano širiti kanalizacijsko omrežje. Za pet, šest hiš, kjer bi se še radi priključili na kanalizaci-
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
3
Med občinami, kjer geografska lega omogoča priključek na kanalizacijsko omrežje zelo velikemu deležu ljudi, je tudi Dobrna. Na lani zgrajeno čistilno napravo bo odpadne vode vodilo kar 22 kilometrov kanalizacijskega omrežja.
Pri izbiri male komunalne čistilne naprave je treba biti še posebej pozoren, da se izbere takšno, ki je v celoti skladna z zahtevanimi standardi. Pri zbornici Komunalnega gospodarstva GZS so zato oblikovali seznam ustreznih malih čistilnih naprav, ki ga redno dopolnjujejo. Julija v celoti izpolnjuje zahtevane kriterije sedem naprav: nemške Klarofix proizvajalca UTP GmgH, Klaro easy 4-53 in Picobell proizvajalca Otto Graf, WSB clean 04 A-S1-2500-D proizvajalca Bergmann Abwassertechnik, Roto MČN SBR proizvajalca Mall, angleška Diamond DMS2 5 proizvajalca WPL Limited in slovaška Eco 6 proizvajalca Ecowa.
jo, stroškov nikoli ne moreš obesiti samo njim, pač pa se porazdelijo na vse. Praksa v Evropi je, da strošek investicije na populacijsko enoto, v katerih merimo zmogljivost čistilnih naprav, ne sme biti višji od 800 evrov.«
Prizadevanja, da bi za vse odpadne vode v Sloveniji uredili odvajanje in zagotovili njihovo čiščenje, preden »se vrnejo« v naravo, sicer segajo že leta nazaj, a zaostrila so se z letom 2007, ko je bila sprejeta uredba. »Od tega leta ne >poznamo< več greznic. Za novogradnje na območjih, kjer ni predvidena ureditev kanalizacije, se odtlej investitorjem sploh ne izdaja več gradbenih dovoljenj brez zagotovila, da bo odvajanje urejeno z malo komunalno čistilno napravo. V praksi to izgleda tako, da ne moreš biti priključen na pitno vodo, če nimaš urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda,« pravi Cvikl in dodaja, da na območjih, ki so opredeljena za gradnjo kanalizacije, sploh ne moreš graditi, dokler ta ni zgrajena. Za hiše v gradnji, kjer so bila izdana gradbena dovoljenja še pred sprejetjem uredbe,
mora investitor namesto v projektu predvidene pretočne greznice ali pa tam, kjer je predvidena skupna kanalizacija, pred priključkom na vodovodni sistem zgraditi lastno malo komunalno čistilno napravo. »Rez je enkrat treba narediti, drugače ne gre. Greznic na novo se ne gradi več, ampak >rešiti< je treba še obstoječe stanje. Na Celjskem je sicer v primerjavi z ostalimi predeli Slovenije komunalno področje urejeno zelo dobro. Kjer se zatika, kjer imamo probleme, pa je to na račun države, ker ta zamuja pri operativnem reševanju določenih vprašanj, ko preprosto ne dobiš ustreznega odgovora, kako mora biti kaj rešeno.«
Izbrati tipsko ali rastlinsko?
Za gradnjo malih čistilnih naprav ni potrebno gradbeno dovoljenje, investitor pa mora pridobiti vodno soglasje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje. Pri čistilnih napravah zmogljivosti do 50 populacijskih enot ločimo dva tipa: tipske (male čistilne naprave) in rastlinske čistilne naprave. Pri individualnih stanovanjskih hišah
seveda zadoščajo čistilne naprave zmogljivosti štiri do šest populacijskih enot. »Tipske mehanske, ki jih kupimo pri dobavitelju, morajo ustrezati točno določenim standardom. Pri tem morajo biti ljudje zelo pozorni, saj se na trgu pojavljajo tudi male čistilne naprave, ki nimajo potrdil, da so skladne s predpisanimi standardi,« opozarja Cvikl. Če namreč uporabnik postavi takšno neustrezno čistilno napravo, še vedno ni izpolnil zakonske obveze. »Drug tip pa so rastlinske čistilne naprave, ki so projektirane za vsakega investitorja posebej in jih ta potem tako tudi zgradi,« pojasnjuje Cvikl in poudarja, da je pomembna razlika med obema tipoma tudi ta, kako lahko začnejo obratovati. »Pri tipskih potrebujemo samo oceno obratovanja, ki temelji zgolj na vizualnem pregledu brez meritev, vse ostalo je v dokumentaciji. Pri rastlinski čistilni napravi morajo biti izdelane prve meritve - rezultat teh pa mora biti zadovoljiv in skladen s predpisi.«
V podjetju Vo-Ka so se v začetku meseca lotili izdelave ocen obratovanja za 60 malih komunalnih čistilnih naprav, ki so že zgrajene na območju vseh štirih občin. Nekateri na oceno obratovanja res čakajo že nekaj časa, a po svoje se jim to vsaj splača. »Čakali smo na nov pravilnik, ki je bil sprejet 4. julija in je občutno, s 300 na 90 evrov z davkom vred, znižal stroške investitorjem. Po prejšnjem so bile namreč predvidene za oceno obratovanja tipske male čistilne naprave tudi analize njenega delovanja, zdaj pa zadoščajo podatki iz deklaracije. Glede na to, da je oceno obratovanja za malo čistilno napravo tre-
Mag. Marko Cvikl
ba narediti na vsaka tri leta, je zdaj za kontroliranje naprave letni stroške trideset, prej bi bil pa sto evrov.«
Ureditev male komunalne čistilne naprave bo uporabnika stala med dva in tri tisoč evri. Cenovno ni razlik med obema tipoma, saj lahko pri rastlinskih posameznik veliko prihrani z lastnim delom, sam skoplje jamo, zagotovi vodotesnost, nasuje granula-cijo ... Ljudje si skušajo stroške zmanjšati tudi tako, da se poveže več sosedov in skupaj zgradijo malce zmogljivejšo malo komunalno čistilno napravo. »Čistilne naprave zmogljivosti do 50 populacijskih enot lahko ljudje sami upravljajo,« pravi Cvikl, ki ob tem opozarja, da morajo ljudje res dobro razmisliti, ali naj se spustijo v skupen projekt. »Le če se točno dogovorijo za način financiranja in delitev stroškov že na začetku in določijo med seboj tudi upravljavca, ki bo z malo čistilno napravo gospodaril. Sicer je lahko tak skupen projekt kasneje vir prepirov,« opozarja. In tudi, če se na
začetku vse dogovorijo, se še lahko zaplete; kdo se odseli in proda hišo, pa je vprašanje, ali bo nov sosed tudi za tak dogovor. Seveda je k ceni takšne skupne čistilne naprave treba prišteti tudi stroške za individualne priključke. »In je takoj spet vprašanje, ali se sploh še kaj prihrani.«
Opuščene greznice še kako uporabne
In kaj bo z opuščenimi greznicami? Jih je najbolje zasuti ali jih lahko lastniki morda tudi kako koristno uporabijo? »Za območje, kjer za kanalizacijo skrbimo v našem podjetju, imamo utečen sistem opuščanja greznic. Uporabnik zaprosi za soglasje k opustitvi, izdamo mu jasna navodila, na kak način naj to stori in kako naj zgradi vmesni kanal do kanalizacijskega omrežja. Na splošno pa je tako, da je treba greznico najprej izprazniti, sledi dezinfekcija, nato se skladno
ob močnem deževju vsaj začasna razbremenitev kanalizacije in prispevajo k večji poplavni varnosti,« še pravi Cvikl.
Glede na to, da se nam v prihodnje obetajo položnice z ločenim obračunom cene za odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih voda, so na prvi pogled seveda najbolj privlačni zadrževalniki meteornih voda na ponik. Tisti, ki bo imel urejeno odvajanje meteornih voda v celoti s ponikanjem, bo privarčeval, saj ne bo plačeval te storitve. »V Celju imamo že vse pripravljeno, saj bi morali ločitev obračuna izpeljati do konca lanskega leta. Predlog smo vladi posredovali februarja, 24. avgusta smo dobili potrditev novih cen z veljavnostjo s 1. septembrom, a 28. avgusta je bila sprejeta uredba o zamrznitvi cen komunalnih storitev,« pojasnjuje Cvikl in dodaja, da ne gre toliko za podražitev kot za prerazporeditev obremenitev med uporab-
Posebej pozorni morajo biti pri izbiri male čistilne naprave lastniki počitniških hišic, saj so za občasno uporabo primerne le tiste, ki so izdelane v skladu s standardom SIST EN 12566-1 - v Sloveniji pa jih zaenkrat še ni na trgu. Tako je najbolje, da se odločijo za rastlinsko čistilno napravo. Največ povpraševanja pa je po napravah, ki zadoščajo standardu SIST EN 12566-3.
s projektom, ki je za opuščanje priporočljiv, ugotovi, kako naj nam služi naprej. Ali bo zadrževalnik meteornih voda za zalivanje, na primer, ali jo bomo uredili kot zadrževalnik s ponikanjem meteornih vod. Če je mogoče slednje, potem ni potrebno, da bi preko preliva speljati te meteorne vode v kanalizacijo. »A tudi če meteorne vode na koncu pritečejo v kanalizacijo, so ti zadrževalniki
niki. »Končno bo na boljšem tisti, ki je nekaj storil za to, da zmanjša količino meteornih voda, ki obremenjujejo čistilno napravo.« Sicer pa se bo uporabnikom odvajanje in čiščenje meteornih voda obračunavalo glede na petletno povprečje padavin na območju in število kvadratnih metrov njihove strehe.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
GOSPODARSTVO
Na zdravje z vinom Emino
V Kmetijski zadrugi Šmarje se pripravljajo na predstavitev prenovljene vinske znamke Emino, hkrati pa se s skrbjo ozirajo na uničene pridelke
Kmetijska zadruga Šmarje, ki »pokriva« precejšnje območje od Rogatca in Rogaške Slatine preko Šmarja do Bistrice ob Sotli in Kozjega, je na pomembnem razpotju. Konec avgusta bo namreč na trgu predstavila novo vinsko blagovno znamko Emino, svojo klet Imeno preimenovala v Hišo vin Emino, prvič v zgodovini pa bo v skladu s sodobnimi vinskimi smernicami na tržišče uvrstili tudi penino.
V KZ Šmarje se je namreč lani uspešno končala prenova kleti Imeno, ki se ponaša s posodobljeno tehnološko opremo za pridelavo zadružnih vin po najsodobnejših metodah protektivne tehnologije, kar bo v prihodnje prispevalo k slogovno spremenjenim vinom iz šmarsko-virštanjske-ga vinorodnega podokoliša. Na novo urejen degustacijski prostor že omogoča sprejeme zaključenih družb v zadružni kleti. Kot je povedal direktor zadruge Vinko But, so za posodobitev pridelave zadružnih vin ter za izvedbo gradbenih del doslej vložili približno 300 tisoč evrov. Dokončna prenova zadružne kleti, za kar so porabili 700 tisoč evrov, se bo po dveh letih in pol končala avgusta s prenovljeno vinsko
Direktor Kmetijske zadruge Šmarje Vinko But
restavracijo in z novo vinsko blagovno znamko. Pri prenovi zadružne kleti so si pomagali tudi z denarjem EU.
Emino po sveti Emi
Eden od ciljev je tudi povečanje prepoznavnosti vrhunskih in kakovostnih vin iz šmarsko-virštanjskega vinorodnega podokoliša, seveda pa želijo s tem izboljšati in popestriti celotno turi-
stično ponudbo Obsotelja in Kozjanskega. »Prizadevali si bomo, da bo posodobljena zadružna klet postala pravo razvojno središče vinorodnega območja Šmarje-Virštanj, ki se ponaša z vrhunskimi in s kakovostnimi vini ter z bogato vinsko tradicijo, povezano z likom svete Eme,« je vizijo Kleti Imeno strnil But. »Odločili smo se, da v sklopu tehnološke obnove
Nova podoba vin Emino
zadružne kleti temeljito prenovimo tudi vinsko blagovno znamko Kapljice sonca ter ji tako zagotovimo potrebno prepoznavnost in dodano vrednost. Pri prenovi vinske blagovne znamke smo se naslonili na tisočletno vinsko tradicijo in lik svete Eme, edine slovenske svetnice, ki je tesno povezana z našimi kraji in ljudmi. V zavetju njene dobrote bodo naša vina
Pivovarna pred novo skupščino
V skladu z odločitvijo nadzornega sveta so v Pivovarni Laško že objavili sklic izredne skupščine, ki bo 30. julija.
Predvsem morajo delničarji odločiti glede nekaterih poslov za katere uprava, po zakonu o prevzemih, potrebuje njihovo soglasje. Pred objavo namere o prevzemu, ki ga je napovedala družba KS Na-
ložbe, je namreč uprava že sklenila posamezne posle, ki še niso bili izvedeni in ne sodijo v redno poslovanje družbe. Tako je uprava sklenila sporazum o skupni prodaji delnic družbe Poslovni sistem Mercator, ki predvideva tudi sklenitev mandatne pogodbe z izbranim svetovalcem. Za sklenitev pogodbe
uprava potrebuje soglasje skupščine. Uprava pivovarne mora sklep delničarjev pridobiti tudi za kakršnekoli aktivnosti pri prodaji in prenosu delnic Fructala.
Čeprav na dnevnem redu razprava o ustanovitvi pogodbenega koncerna ni predvidena, v Pivovarni Laško ne izključujejo možnosti,
da bi delničarji le odločali o ustanovitvi omenjenega kon-cerna. Spomnimo, da naj bi družba Ks Naložbe prevzemno ponudbo objavila do 7. avgusta. V pivovarni so agencijo za trg vrednostnih papirjev tudi uradno obvestili, da jim vsebina ponudbe KS Naložbe ni znana.
US
Zahtevno leto za rudarje
Potem ko so v Premogovniku Velenje lani realizirali vse zastavljene cilje in izpolnili zastavljen poslovni načrt, ocenjujejo, da bo letošnje leto zelo zahtevno.
V poslovnem načrtu so predvideli odkop več kot štirih milijonov ton premoga. Do petka so ga odkopali dobra dva milijona, na deponiji pa je več kot 500 tisoč ton premoga. Letos
bodo 80 tisoč ton premoga prodali tudi Termoelektrarni Trbovlje. V premogovniku optimizirajo in modernizirajo delovne procese, zastavljenih imajo nekaj novih razvojnih korakov. Tudi zato so po pol leta zadovoljni z odkopom premoga. Z dvema odkopoma bodo zagotavljali načrtovan odkop, saj bodo dnevno izkopali približno 19 tisoč ton premoga.
Zaradi dobre kurilne vrednosti lignita se ne bojijo, da ne bi izpolnili letnega načrta. Letošnji delovni koledar so prilagodili gibanju odkopne fronte v jami in dinamiki porabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Tudi kolektivni dopust so uskladili z remontom bloka 5, zato bodo letos velenjski rudarji na dopustu do 29. julija.
US
NlMIlMilUiOlI
in zadružna klet s ponosom nosila njeno ime. Želimo si, da bi vina Emino na temelju ponovnega obujanja tako pomembne, a žal prezrte zgodovinske osebnosti, kot je bila v naših krajih kneginja Ema Pilštanjska, dolgoročno zaživela kot integralni turistični produkt Obsotelja in Kozjanskega.«
Da bi ime in podobo svete Eme preko zadružnih vin in kleti približali potrošnikom, so v KZ pripravili obsežno strategijo prenove zadružne vinske blagovne znamke. Kot je navedla Marta Jagrič, so v okviru marketinških aktivnosti pripravili tudi krajši promocij sko-dokumentarni film o liku svete Eme ter vinski tradiciji Obsotelja in Kozjanskega. Da bi dolgoročno izboljšali socialni položaj najbolj ranljivih prebivalcev te regije, pa je kmetijska zadruga v sodelovanju s Centrom za socialno delo Šmarje pri Jelšah in poslovnimi partnerji ustanovila tudi dobrodelni sklad Emino, s katerim bodo pomagali socialno ogroženim družinama iz Obsotelja in s Kozjanskega urediti nevzdržne bivalne razmere.
Ob boljših številkah negotovi časi
Ponedeljek, 25. julij, vodni stolp
20.00 MEDNARODNI KOMORNI ZBOR GLASBENE MLADINE SLOVENIJE
Sobota, 6. avgust, vodni stolp 20.00 KONCERT: LARA JANKOVIC IN QUARTET
V Steklarni Rogaška se lahko pohvalijo z bistveno boljšim poslovanjem v lanskem letu, saj so prihodke zvišali za slabo tretjino
Še v letu 2009 so v steklarni namreč beležili 3,6 milijona evrov izgube, lani pa so ustvarili malo več kot 460
tisoč evrov čistega dobička, medtem ko je dobiček v Skupini Steklarna Rogaška nižji in znaša nekaj nad 13 tisoč evrov. Ob tem so tudi zaposlovali, saj je bilo v steklarni predlani 898, letos junija pa 966 zaposlenih. Kljub dobremu poslovanju
pa je steklarna zaradi lastniških odnosov vpeta v negotovo usodo Zvona Ena Holding, saj je njegov porok pri najemu 13 milijonov evrov posojila, ki je zavarovano s premoženjem v višini 17 milijonov evrov.
US
2011 Poletje v CELJU, knezjem mestu
V primeru slabega vremena bosta prireditvi v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3.
wigrvi rurW ri/ijf
ZAVOD CEL£IA CEDE
Posledice toče
Prizadevanja in aktivnosti so v KZ Šmarje predstavili pred uničujočo točo, katere posledice v teh dneh skupaj s svojimi člani še kako občutijo. Najslabše so jo odnesli koruza in vinogradi, posledice pa bodo kmetje verjetno čutili še kar nekaj let. Resda nekateri z grenkobo omenjajo, da so toče na tem območju že kar vajeni, vendar je letošnje neurje prizadelo izjemno velik okoliš. Kot je povedal But, so na nekaterih območjih vinogradi uničeni, ponekod na trti ni niti listja. Spet drugje je škoda manjša, vsekakor pa bo vsaj na območju Bistrice ob Sotli in Kozjega pridelka bistveno manj.
V KZ Šmarje letno odkupijo 250 do 300 ton grozdja. »Odkup sicer ne bo ogrožen, bo pa treba vložiti bistveno več truda za zadostno količino odkupljenega grozdja. Res je tudi, da bo na pridelek vplivalo tudi vreme v prihodnjih mesecih, saj je grozdje, ki je ostalo, precej bolj občutljivo,« je omenil But in izpostavil, da uničeni vinogradi niso edini problem njihovih članov, ki z žalostjo gledajo tudi uničena koruzna polja.
»Precejšen problem bo nastal zaradi pomanjkanja silažne koruze. Dobro, tudi zrnja, vendar je tega kljub višji ceni lažje kupiti, silažne koruze pa se zaradi stroškov ne da prevažati tako daleč.« Čeprav But računa na podjetnost in iznajdljivost kmetov, se v zadrugi vseeno zavedajo, da si njihovi člani ne morejo »privoščiti« manjšanja črede molznic, kar pomeni, da bo krma za živino precej dražja. Stalež bo na dolgi rok treba ohraniti, vendar se lahko zgodi, da se bodo kmetje zaradi tega precej finančno izčrpali. Kot je še omenil But, tudi v zadrugi razmišljajo, kako bi lahko ogroženim kmetom pomagali prebroditi najhujše čase.
URŠKA SELIŠNIK Foto: MARTA JAGRIČ

BBm
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
5
Nekdanji slatinski blišč se vrača
Osamosvojitve zdravstvenega doma v Rogaški Slatini zakonodaja ne omogoča, prav tako ni več drugih pogojev, je v intervjuju ob občinskem prazniku odkrit župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič
ROGAŠKA SLATINA - Danes bo osrednja prireditev občinskega praznika, ki ga Slatinčani in okoličani praznujejo v počastitev godovanja sv. Ane, zaščitnice kraja, ko so se od davnega leta 1821 vrstile različne prireditve, med njimi znameniti Anin ples. Slatinčani lahko občinski praznik praznujejo z zadovoljstvom, saj je v kraju in okolici, ki sta bila takoj po osamosvojitvi v težkem položaju, v zadnjih letih viden napredek, turistični kraj pa pridobiva vse bolj mondeno podobo, znano iz preteklosti, ko so ga obiskovale celo kronane glave. Praznik je seveda priložnost za pogovor o utripu zanimive občine, ki jo poznajo po vsej Sloveniji ter širše.
V Rogaški Slatini veliko vlagate, zato potrebujete veliko denarja. Pred časom je Slatinčane razburila novica o vladni uredbi, po kateri občina Rogaška Slatina ni uvrščena med obmejna problemska območja, za razliko od na primer Postojne in Slovenj Gradca. Kako se ta uredba kaže v praksi, koliko ste z njo prikrajšani?
Tudi sami smo bili presenečeni ob predlogu vladne uredbe. Zato smo, še preden je bila uredba sprejeta, napisali pritožbo, ki smo jo podkrepili z argumenti in poslali na službo vlade za lokalno samoupravo. Na primer: Občina Rogaška Slatina ima dvanajst kilometrov meje s sosednjo Hrvaško, celotno območje leži v 10-kilometr-skem obmejnem pasu, vendar to nista zadostna kriterija za uvrstitev v tovrstna območja. Zaenkrat se to v praksi kaže kot nekoliko slabše za podjetniško sfero, ki se na razpis za pridobitev ugodnih kreditov ni mogla prijaviti.
Med novimi pridobitvami je celovito prenovljen, zaščiten Zdraviliški park, ki je simbol Rogaške Slatine ter ste ga uradno predali namenu pred nekaj dnevi. Kako je z upravljanjem parka?
Pred šestimi leti smo se dogovorili, da bo nosilec vzdrževanja parka njegov lastnik, to je Zdravilišče Rogaška, d. d. Vsa leta - po dogovorjenem ključu in obsegu - poleg občine sofinancirajo vzdrževanje še nekateri drugi turistični subjekti, ki imajo lastnino ob zdraviliškem parku.
Občinski praznik je nasploh priložnost za inventuro občine o tem, kaj vse je od prejšnjega praznika postorila. S čim ste osebno najbolj zadovoljni?
Med največje investicije v zadnjem letu dni sodi zagotavljanje varnosti na cestno-že-lezniških prehodih. Rogaška Slatina je verjetno edinstven primer v slovenskem prostoru, saj je na zelo kratki razdalji razmeroma veliko cestno-železniških prehodov. Vsi še niso bili na ustrezen način zavarovani, zato smo tri prehode, ki so bili dokaj nepregledni, ukinili. Zgradili smo pol kilometra povezovalnih cest in najbližji prehod nadgradili s polzapornicami in svetlobnimi signali. Vrednost investicije je znašala 900 tisoč evrov. Največji projekt v centru Rogaške Slatine je nadgradnja zavarovanja, še enega cestno-železniškega prehoda,
ob vstopu na Tržaški hrib in v sklopu tega smo morali obnoviti tudi 240 metrov regionalne ceste. Tudi pri tem projektu smo sledili elementom, ki polepšajo videz kraja, in smo v sredinske otoke zasadili cvetje. Vrednost tega projekta je znašala 815 tisoč evrov. V sklopu občinskega praznika bomo namenu predali tudi novozgrajena parkirišča, pločnike ter javno razsvetljavo v športnem centru, ob nogometnem štadionu in balinarski dvorani. Ta parkirišča bodo v sklopu evropskega prvenstva za balinarje služila tudi kot območje za postavitev začasnega šotora v katerem bo postavljeno štiri-stezno balinišče. Zadovoljen sem tudi z gradnjo še enega otroškega igrišča pri vrtcu in šoli pri Sv. Florijanu, s čimer smo omogočili enakovredno izvajanje predšolske vzgoje na območju celotne občine.
Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič
Pomembno je tudi to, da bodo lahko vsi starši otrok, ki so to potrebo in željo izrazili, jeseni svoje otroke vpisali v naš vrtec.
V gospodarstvu ni kritično
Pričakovanja občanov so tudi pri vas zagotovo velika, kakšni pa so vaši letošnji občinski načrti?
Pred dvema letoma smo naredili analizo obstoječih tako imenovanih javnih objektov in ugotovili, da imamo glavnino najpomembnejših zgrajenih. V mislih imam ustrezno posodobljene osnovne šole, novo knjižnico, kulturni center, novo glasbeno šolo, podjetniški inkubator, čistilno napravo, da ne govorim o šestih križiščih, trinajstih kilometrih kolesarskih stez skozi mesto in tako dalje. Prav tako imamo ustrezno število parkirišč, zgradili smo še eno parkirno hišo, pred petimi leti dom za
starejše občane, imamo tudi pet kilometrov sprehajalnih poti ob zdraviliškem parku, kjer smo promet povsem izločili. Na osnovi te analize smo se leta 2009 odločili za gradnjo še enega objekta, ki ga v Rogaški Slatini nimamo, to je kulturno-turistično središče, v katerem bomo na enem mestu prikazali tradicijo in zgodovino občine. Objekt bomo začeli graditi jeseni letos in naj bi bil zgrajen do jeseni prihodnje leto. V njem bodo na simbolni ravni prikazani voda, parkovni gozdovi in parkovne površine, izdelovanje kristalnega stekla, na ogled bo stalna razstava grafične zbirke Kurta Mullerja, gosta, ki je vrsto let prihajal v Rogaško Slatino in svojo zbirko skoraj 40 tisoč grafičnih listov podaril Zdravilišču Rogaška. V tem objektu bo svoj prostor dobil tudi domači ustvarjalec Aleksander Jurkovič, ki bo predstavil domoznansko zbirko, zbirko podpisov in kraljevo zbirko.
Slovenijo muči gospodarska kriza, ki tudi Rogaški Slatini ni prizanesla. V kakšni kondicije je slatinsko gospodarstvo danes?
Res je, podjetje Steklarska nova je šlo v stečaj kot edino od večjih v zadnjem obdobju. Ampak vsi, ki so se želeli zaposliti, so dobili novo zaposlitev petdeset metrov stran, v sosednjem podjetju Steklarna Rogaška. Še danes primanjkuje strokovnega kadra v tem podjetju, ki trenutno dobro posluje in ima proizvodnjo zasedeno ne le do konca letošnjega leta, ampak po besedah vodstva podjetja še v prvi polovici prihodnjega leta. Slatinski turizem je ponovno v vzponu. Največ ruskih turistov, ki pridejo v Slovenijo, pride ravno v Rogaško Slatino, večje promocijske aktivnosti se vršijo tako v
Sloveniji kot tudi na nekaterih tujih trgih, od koder gostov do danes v Rogaško Slatino še ni bilo. Nenazadnje je občina tudi v letošnjem letu poskrbela za širšo predstavitev v centru Beograda oziroma v Srbiji in prvi znaki te promocije se že kažejo. Sicer pa so
bile izboljšave. Ob tem je treba upoštevati vse vidike. Najprej finančnega, saj bi bilo potrebno zagotoviti iz občinskega proračuna nekaj več stotisoč evrov, če bi želeli ohraniti enako raven storitev, kot je danes. Vemo, da je Občina Rogaška Slatina sestavni
Na današnji osrednji občinskega praznika Rogaške Slatine, 22. julija, bodo podelili občinska priznanja, med drugim plaketi občine predsedniku uprave Steklarne Rogaške Davorju Šeniji ter Antonu Tepešu, ki je bil do lani dolga leta v občinskem nadzornem odboru ter deluje v društvu upokojencev. Priznanji občine namenjajo Vokalni skupini Pegazove muze, ki bo tudi nastopila v današnjem kulturnem programu, ter Lovski družini Rogaška Slatina.
ostala večja slatinska podjetja v relativno dobri kondiciji. V mislih imam Kozmetiko Afrodita s 130 zaposlenimi, Or-glarstvo Škrabl, ki zaposluje več kot 60 ljudi, in tudi gradbeno podjetje GIC Gradnje je kljub težavam v gradbeništvu uspešno pri uresničevanju svojega programa. Na osnovi tega ocenjujem, da stanje ni kritično, res pa je, da se moramo vsi, ki smo na vodilnih položajih - tako v podjetjih kot na občini in tudi tisti, ki se ukvarjajo s podjetništvom -za doseganje podobnih ciljev kot v preteklosti precej bolj potruditi, kot je to bilo pred dvema letoma ali tremi.
Občina hoče odškodnino
Večno vprašanje, ki se posebej pojavlja v zadnjem letu, je možnost, da bi Rogaška Slatina imela samostojen zdravstveni dom. Kot je videti, te možnosti vsaj zaenkrat ni. Se motim?
Res je, da zaenkrat kaže, da ni možnosti, da bi Rogaška Slatina imela samostojen zdravstveni dom, saj veljavna zakonodaja tega ne omogoča. Potrebno se je vprašati, zakaj bi ga imela, kaj bi se s tem pridobilo, kakšne bi
del skupnega javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, kjer naša občina še s petimi občinami, kot edini primer v Sloveniji, plačuje nadstandardno izvajanje dežurne službe. V kolikor bi to zagotavljali samo v Rogaški Slatini mi iz proračuna, bi to bil precej višji znesek. Prav tako je dejstvo, da danes v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, tudi v Rogaški Slatini, in kako bi jih potem pridobili v kratkem času dovolj samo za Rogaško Slatino, če se že zdaj prerazporejajo znotraj celotnega javnega zavoda. Tretji vidik je, da je potrebno zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za vozila zdravstvenega doma in za izvajanje nujne medicinske pomoči in še bi lahko našteval. Tako da tisti, ki za vsako ceno zagovarjajo zdravstveni dom, še nikdar po mojem vedenju niso prišli na plan s podatki in z argumenti, kaj bi nam samostojni zdravstveni dom tudi prinesel.
Občina denarja za najstarejša vlaganja občanov v telefonijo za čas pred letom 1980 ni prejela, zato je novembra na sodišču v Ljubljani vložila predlog za odškodnino. Kako kaže?
Sodišče obravnave še ni razpisalo in podatkov, kdaj jo namerava, tudi nimamo. Dokler ni odločeno, je težko soditi o zaključkih, upamo pa, da bodo naši argumenti v primerjavi z mnenjem pravobranilstva dovolj tehtni in da bo sodba v prid našim občankam in občanom.
V občini ste se lotili še ene izjemno zahtevne naloge, ponovne ojezeritve umetnega Vonarskega jezera, na mejni reki Sotli.
Res je, da smo si že pred leti zadali enega od prednostnih ciljev razvoja turizma ne le v Rogaški Slatini, temveč na širšem območju, to je ponovno oživitev Vonarskega jezera s projektom Turistično rekreacijski center Vonarsko jezero. Poleg naše občine sta v projekt vključeni tudi Občina Podčetrtek in hrvaška Občina Hum na Sotli. S sodelovanjem v evropskem projektu Flood - Wise izdelujemo projektno dokumentacijo za nekatere konkretne vsebine oživitve Vonarskega jezera, ki se nanašajo na nastanitvene kapacitete, na naravoslovni muzej, restavracije, parke in kamp. Istočasno izdelujemo občinski podrobni prostorski načrt, ki bo omogočal izvedbo tega projekta. Žal smo pred kratkim ugotovili, da država glede realizacije dogovora iz leta 2007 ni storila nič. Dogovorili smo se, da bo ministrstvo določilo raven možne višine vode v jezeru ter izdelalo projekte za sanacijo obeh pregrad na obmejni reki Sotli ter projekte za očiščenje območja, ki naj bi bilo ob vzpostavitvi jezera ponovno poplavljeno. Zato smo v neke vrste pat poziciji, kajti občinskega podrobnega prostorskega načrta ni mogoče nadaljevati, dokler država ne bo potrdila ravni možne ojezeritve tega jezera.
BRANE JERANKO
6
iZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Spet dela na Starem gradu
Na obnovljeno ploščad bodo brez skrbi obiskovalci lahko stopili spet v nekaj dneh.
CELJE - Marsikaterega obiskovalca celjskega Starega gradu je v tem tednu presenetil pogled za zaprt most, po katerem se z osrednjega dvorišča dostopa na razgledno ploščad. Gre le za redna vzdrževalna dela, ploščad in most pa naj bi bila spet neovirano dostopna že v teh dneh.
Kot so nam pojasnili na oddelku za družbene dejavnosti pri celjski občini, gre le za redno vzdrževanje. Most je namreč bil že dotrajan in zato nevaren, prav tako so se ugreznili leseni podi ploščadi. Že konec tega tedna naj bi bila 40 tisoč evrov vredna dela končana, tako da zapora ne bo vplivala na izvedbo prireditev na celjskem gradu. V okviru del bodo sanirali krono kamnitega zidu na objektu medzidja, zamenjali prekritje razglednih ploščadi ter obnovili leseni most čez obrambni jarek.
Sicer pa po lanskem koncu obsežnih del na gradu občina v kratkem ne načrtuje novih. Faze obnov so se z ureditvijo dostopa do Fride-rikovega stolpa in stopnišča, zunanjo ureditvijo in gradbeno stanacijo stolpa končale, občina pa je z razpisov za ta namen počrpala maksimum razpoložljivih sredstev. Če se bo izkazalo, da vendarle obstajajo možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz kakšnega razpisa za obnovo kulturnozgodovinskih spomenikov, pa želi celjska občina na Starem gradu sanirati še gotski palacij. Vanj bi v skladu s projektantsko zasnovo umestili jekleno steklen kubus, kjer bi mesto lahko dobila katera od stalnih zbirk. Sicer pa bo celjska občina letos nadaljevala obnovo Knežjega dvorca.
PM
Foto: SHERPA
Sv. Antona so rešili kar dvakrat
VITANJE - V nedeljo so slovesno blagoslovili obnovljeno zunanjost podružnične cerkve sv. Antona v Breznu, ki jo je prejšnji župnik preimenoval v cerkev sv. Jerneja, in sicer po svetniku z glavnega oltarja.
To je takrat vzbudilo med Vitanjčani ogorčenje, zato je cerkvena oblast prisluhnila želji vernikov, saj se za poimenovanje cerkve spet pojavlja staro ime. Prejšnji župnik, ki zaradi zdravstvenih težav z občani včasih ni uspel najti skupnega jezika, v bistvu ni ravnal narobe, saj je po svetu običajno, da se cerkve imenujejo po svetnikih z glavnega oltarja. Zakonik cerkvenega prava namreč glede poimenovanja cerkva nima posebnih določb, Vitanjčani pa že tristo
let imenujejo to podružnično cerkev po zaščitniku živali, sv. Antonu, ki je postavljen na stranskem oltarju. Patrocinij, glavna cerkvena slovesnost v Breznu, je tako že tristo let v Antonovo počastitev sv. Antona. Na Pohorju je takšnih primerov, da se cerkev imenuje po svetniku s stranskega oltarja, še nekaj.
Še pomembnejše kot ime cerkve je bilo to, da je bil ta starodavni kulturni spomenik v zelo slabem stanju, zato so letos obnovili tako pročelje kot streho ogrožene cerkve sv. Antona. Nedeljskega blagoslova obnovljene cerkvene zunanjosti, ki ga je opravil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, se je udeležilo okoli šeststo vernikov.
BRANE JERANKO
Pozdrav škofu, ki je v Vitanju posredoval kar za dve podružnični cerkvi. Na blagoslovitvi obnovljene zunanjosti podružnične cerkve v Breznu se je zbralo na stotine vernikov.
Na prenovljenem odseku ceste skozi obmejno vonarsko dolino so trak prerezali (z leve) Vladimir Kamenšek, Jožica Kobale in župan Branko Kidrič.
Približana vonarska dolina
ROGAŠKA SLATINA - Pred občinskim praznikom Rogaške Slatine so uradno odprli prenovljen in razširjen odsek ceste, ki je najkrajša povezava s turističnim Podčetrtkom.
Med Rajnkovcem in Ni-mnim prenovljena cesta ima prav tako velik pomen za obmejno dolino Vonarja, kjer imajo slovenske in hrvaške obsoteljske občine po načrtovani ponovni ojezeritvi Vonarskega jezera velike turistične načrte. Cesta je prav tako priljubljena med kolesarji in drugimi, ki se posvečajo rekreaciji, prenovitve pa so seveda najbolj veseli domačini, saj cesta ni bila temeljiteje
prenovljena že tri desetletja, odkar je bila asfaltirana.
Občina Rogaška Slatina je celovito prenovila ter razširila skoraj kilometer ceste ter med drugim poskrbela za javno razsvetljavo ter za novo pokrito avtobusno postajališče v Pristavici. Naložba je stala 130 tisoč evrov, od česar je približno četrtina denarja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na odprtju so trak prerezali župan mag. Branko Kidrič, občinski svetnik, domačin Vladimir Kamenšek ter najstarejša domačinka Jožica Kobale.
BJ
Foto: J. STRNIŠA
Javna
razsvetljava v roke zasebniku
ŠENTJUR - Svetniki so na zadnji seji sprejeli odlok o podelitvi koncesije za javno razsvetljavo.
»Našo občino javna razsvetljava letno stane 210 tisoč evrov, pri tem so na naših plečih naložbe v opremo, tokovina in vzdrževanje. Skrajni čas je, da poiščemo bolj inovativne načine financiranja tega področja,« je odlok o koncesiji za to dejavnost komentiral župan mag. Marko Diaci. Kljub temu, da množičnih
izkušenj na tem področju še ni, pa je zunanji svetovalec in strokovnjak z to področje dr. Aleksij Možina potrdil, da gre za primere dobre prakse. Na razpisu bodo tako izbrali ponudnika, ki bo od sedanje vsote ponudil največji prihranek. Zasebnik bo v določenem času infrastrukturo posodabljal, uvajal varčnejšo tehnologijo, prihranek pa si delita oba - tako občina kot investitor. Svetniki so odlok potrdili.
StO
Zvonjenje po toči ali pred njo?
V treh občinah Kozjanskega ter v občini Brežice, ki jih je silovito neurje s točo najbolj prizadelo, pričakujejo pomoč države. Župani Bistrice ob Sotli, Brežic, Kozjega in Podčetrtka, so se zato v ponedeljek sestali v Ljubljani s kmetijskim ministrom De-janom Židanom.
Župani so zadovoljni zaradi hitrega ukrepanja kmetijskega ministrstva ter z ministrovim posredovanjem na seji vlade, ki je namenila prizadetemu območju 250 tisoč evrov interventnih sredstev. Znesek je v primerjavi z nastalo škodo izjemno nizek, poleg tega za ta interventni denar še ni znano,
nodaji občine oškodovanim kmetovalcem iz svojih proračunov ne smejo pomagati, pa še denarja jim manjka. V podobnem položaju je država, saj so v državnem proračunu zagotovljena sredstva za subvencioniranje zavarovanj kmetom, kar za kmetovalce kljub temu ni ugodno, zato je denarja na tej postavki ostalo. »Naši kmetje tako ne morejo računati na noben denar, kar je žalostno, zato bo za nekatere problem, kako sploh preživeti zimo,« ugotavlja na primer župan Kozjega, Andrej Kocman, s katerim se njegovi županski kolegi še kako strinjajo. Kmetijski minister je na sestanku
Župani iz prizadetih občin so na ponedeljkovem sestanku s kmetijskim ministrom med drugim predlagali oprostitev plačila zborničnega prispevka za letos in prihodnje leto, odpis plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, spremembo davčne zakonodaje za ponovno omogočanje znižanja katastrskega dohodka, razpise za dodatna sredstva za posodabljanje prizadetih vinogradniških kmetij, pripravo razpisov za oškodovance v neurjih in poplavah za sredstva za posodobitev kmetijskih gospodarstev na obmejnem območju, sistemsko ureditev načina pomoči oškodovancem s sto odstotno poškodovanostjo trajnih nasadov in podobno.
kako ga bodo sploh razdelili. Župani predvidevajo, da bo to po odstotkih nastale škode na komunalni infrastrukturi in stavbah. V primeru, če bo država ugotovila, da je škoda v vseh štirih občinah višja od treh promil državnega proračuna, je za komunalno infrastrukturo in stavbe mogoče pridobiti tudi denar od države. V tem primeru mora ta škoda znašati vsaj 2,5 milijona evrov. Po prvih, »grobih« ocenah škode po zadnjem neurju in torkovem sklepu republiške uprave za zaščito in reševanje o popisu škode, se na točno ocenjevanje škode na komunalni infrastrukturi in stavbah že pripravljajo.
Največja škoda je nastala seveda na kmetijskih površinah, vendar po naši zako-
s štirimi župani napovedal, da bodo za kmetije, za katere bo prijavljena več kot petdeset odstotna škoda, opravili izplačilo milijona evrov akontacije za območje z omejenimi dejavniki v oktobru. Prav tako naj bi pohiteli z izplačilom milijona evrov neposrednih izplačil, kar naj bi se zgodilo decembra.
Proti toči
Na sestanku pri kmetijskem ministru na problematiko obrambe proti toči, ki se na Kozjanskem pojavlja vedno znova. V naši soseščini namreč letalsko ali raketno obrambo proti toči izvajajo. »Vsi župani smo zahtevali, da najdejo neko rešitev. Minister je obljubil, da bodo rešitev skušali najti v obliki, kot jo imajo bližnje države, tako Madžarska, Hrvaška in Avstrija,« je po sestanku povedal župan Podčetrtka, Peter Misja, kjer je toča uničevala v tednu dni kar dvakrat. Naša stroka ocenjuje, da je takšna obramba neučinkovita, vendar župan Bistrice ob Sotli, Franjo Debelak, s katerim smo se prav tako pogovarjali po sestanku, v to ravno ne verjame: »Jaz pravim, da je strošek letalske obrambe - 80 tisoč evrov na leto za eno letalo, kot nam je povedal minister - upravičen. Nastala škode namreč samo na Kozjanskem znaša 12 milijonov evrov. V Mariboru letalo proti toči imajo in kaže, da se to tam pozna. Boljše je ukrepati vsaj malo namesto nič, tako kot je pri nas,« je razmišljal župan Debelak iz kozjanske občine, kijo je neurje najbolju prizadelo. V Bistrici ob Sotli pravijo, da so, ko slišijo pokanje s hrvaške strani, veseli ter zato pričakujejo, da jim bo z neurjem prizaneslo. Tokrat je prišlo neurje z druge strani, vendar naj bi bila toča na hrvaški strani, kjer so proti njej ukrepali, veliko drobnej ša kot v Bistrici.	BJ
V torek, dan po sestanku pri kmetijskem ministru, so štiri občine, ki jih je najbolj prizadelo silovito neurje s točo, v torek poslale poziv vladi. V prizadetih občinah so ogorčeni zaradi predvidenega rebalansa državnega proračuna, ki krči sredstva tudi v škodo občin, občine pa so le-ta v svojih proračunih že predvidele. »Zato prosimo in pozivamo vlado, da nam v letu 2011, zaradi izredno težkega položaja in zaradi izjemnih okoliščin, omogoči črpanje vseh pripadajočih sredstev, v skladu s poslanimi načrti porabe za koriščenje sredstev za financiranje investicij in določili 21. in 23. člena Zakona o finančnih obveznostih,« pozivajo iz prizadetih občin slovensko vlado.
S sestanka štirih županov s prizadetega območja pri kmetijskem ministru Dejanu Židanu, ki je bil v ponedeljek v Ljubljani.
Bo naša fotomontaža kdaj meso postala?
Priključek
Šentrupert
zmaguje
Vlada bo verjetno dovolila nadaljevanje priprave državnega prostorskega načrta za hitro cesto Šentrupert-Velenje
Po ugibanjih, različnih neuradnih informacijah v prid Šentrupertu ali Arji vasi in tudi po precejšnji zmedi se je med delovnimi gradivi, pripravljenimi za obravnavo v vladi, znašlo tudi poročilo medresorske delovne skupine za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug. Če povzamemo, se bo nadaljevala izdelava državnega prostorskega načrta (DPN) za že izbrano traso oziroma priključek na Šentrupert, vendar je treba izbrano traso še enkrat utemeljiti.
Po pripravljenem predlogu naj bi vlada zahtevala, da se študija različic dopolni skladno z izpostavljenimi dilemami delovne skupine, predlog najustreznejše različice naj se še dodatno utemelji, pri čemer naj se jasno navedejo tisti ključni razlogi, ki so v procesu sinteznega vrednotenja in primerjave različic pretehtali v prid različici F2. »Po izvedeni dodatni utemeljitvi se bo postopek nadaljeval do priprave državnega prostorskega načrta,« naj bi se glasil glavni sklep vlade.
Zaradi številnih pomislekov glede vrednotenja in ocenjevanja vpliva načrtovanih prostorskih ureditev na kmetijska zemljišča vlada poziva ministrstvi za okolje in kmetijstvo, da takoj pristopita k pripravi metodologije za vrednotenje posegov v kmetijska zemljišča, ki bo določala tudi kriterije glede nesprejemljivosti posegov. Ob tem naj bi v vladi ocenili, da so v okoljskem poročilu za izbrano traso realno opredeljeni vplivi na posamezne sestavine okolja, med njimi tudi na kmetijska zemljišča. »Zato dopolnitev okoljskega poročila z vidika varstva kmetijskih zemljišč ni smiselna,« se glasi še eden predlaganih sklepov.
Vlada naj bi tudi odgovorila na pomisleke, da bi bilo bolje posodobiti obstoječo cestno mrežo: »Zaradi izvajanja strateških dokumentov za gradnjo avtocest vlada ne soglaša z oceno, da sta načrtovanje in izvedba katerekoli od različic nove cestne povezave med avtocesto A1 in Velenjem vprašljiva in bi bilo bolj smiselno in racionalno usmeriti pozornost na razvoj in posodobitev obstoječe cestne mreže,« naj bi sklenili na seji vlade.
Pomisleki delovne skupine
Spomnimo, da so delovno skupino ustanovili z namenom, da se ocenijo izvedeni postopki za pripravo strokovnih podlag za DPN. Če zapišemo poenostavljeno, naj bi skupina zaradi številnih pripomb ter različnih številk, ki so se pojavljale v javnosti, še enkrat preverila merila za izbor trase med Velenjem in Šentrupertom. Kot so ugotovili v delovni skupini, sta bila
študija različic in okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje izdelana v skladu s prakso, z usmeritvami in s predpisi, ki so veljali v času njune priprave, da pa predlog najustreznejše različice ni dovolj jasno argumentiran in bi ga bilo treba dodatno utemeljiti. Hkrati v svojem poročilu navaja, da je metodologija vrednotenja vplivov, kot jo določa uredba o okoljskem poročilu za področje ocenjevanja vpliva na kmetijska zemljišča, neprimerna in omogoča različne interpretacije glede uvrstitve posamezne različice v velikostni razred vpliva. Znano pa je, da ministrstvo za kmetijstvo v postopku priprave DPN ni dalo pozitivnega strokovnega mnenja in je opozarjalo, da je različica F2 najmanj sprejemljiva. Tudi zaradi tega so trije člani delovne skupine menili, naj se za vse različice na odseku F (od avtoceste A1 do Velenja) ponovno opravi celovita presoja vplivov na okolje z vidika varstva kmetijskih zemljišč.
Na podlagi podrobne analize so na ministrstvu za promet, kjer so pobudniki priprave dPn, sprejeli del ugotovitev in že podali usmeritve za njihovo realizacijo. Za del ugotovitev delovne skupine so na ministrstvu ugotovili, da presegajo njene pristojnosti. Kot navajajo, tudi ponovno vrednotenje vseh možnih tras od Velenja do avtoceste brez določene in sprejete metodologije ter natančne opredelitve ne bi dala verodostojnih rezultatov.
US, fotomontaža: GrupA
Za Braslovčane presoja ustavnosti
Vlada je na seji ta teden sklenila, da bo na ustavno sodišče poslala zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče. Predlog za to je dalo ministrstvo za okolje in prostor.
Kot navajajo v obrazložitvi, občina Braslovče med pripravo osrednjega prostorskega akta ni upoštevala mnenj ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo. Ker v občini niso upoštevali mnenj ministrstev, prostorski akt v nasprotju z zakonodajo omogoča gradnjo na zemljiščih, ki bi morala ostati kmetijska. Tako pa so bila uvrščena v
poselitveno območje oziroma med stavbna zemljišča. Zato vlada za nekatere člene v bra-slovškem prostorskem redu zahteva presojo ustavnosti in zakonitosti.
Vlada še predlaga, da Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvajanje prostorskega reda v spornih delih. Če bodo na zemljiščih, ki bi morala ostati kmetijska, izdana gradbena dovoljenja in zgrajeni objekti, bodo v primeru odprave spornih delov v prostorskem redu te posledice težko popravljive in bodo povezane z upravnimi postopki ter z velikimi stroški lastnikov teh zemljišč.
US
8
DAN SMO PREŽIVELI
NOVI TEDNIK
Brez hrastov tudi mesa ne bi bilo
Poletno vročino lahko ukanete tudi tako, da se umaknete v gozd - Po Gozdni učni poti Modrijanov
»Mlak je bore malo, pa veste, kakšno deževje je bilo včeraj ... Gozd pobere večino, 80 odstotkov vode počrpajo drevesa. Zase iz teh zalog porabljajo toliko, kolikor potrebujejo, ostalo se nam potem vrača v sušnih časih,« je po nekaj metrih prehojene poti razlagal gozdar Rajko. »Brez gozda bi hitro izgubili pitno vodo,« je še pribil, preden nas je vojniški Gump »posrkal« vase.
»V tretje gre rado,« pravi pregovor in sama se ga bom držala. Ko so se sredi maja prvi pohodniki podali na pot po Gozdni učni poti Modrijanov (Gump), ki vodi od cerkvice sv. Florjana do Planinskega doma na Tomažu, je v Vojniku deževalo, nad Celjem pa se je razbesnela ena prvih letošnjih neviht. Ravno toliko grozeča, da sva s fotografom ocenila, da bo bolje ostati doma, ker »se v tisti hosti še slikat ne bo dalo«. Potem sva se z Milo Kočevar, brez katere te poti zanesljivo nikoli ne bi bilo, dogovorili, da se v gozd podamo enkrat na začetku poletja, lepo med tednom, ko bo dovolj časa. In sva - smola - izbrali minuli torek. Dan po neurju s točo, ki je klestila po Kozjanskem in Ob-sotelju, na dan, ko se je na Celjskem toliko dogajalo, da smo zaradi dopustov zdesetkani novinarji skoraj srečevali sami sebe. Zato spet kompromis - in namesto da bi skupaj prehodi-
slabih treh urah vseeno prileže malo posedeti in se odžejati v planinskem domu.
Kolonizatorji so se vrnili vsaj s krompirjem
»Maklen sodi v družino javorjev, zaradi trdega in trpežnega lesa ga kmetje uporabljajo za izdelovanje >špil<. Kar pogosto drevo pri nas je to,« se je že ob prvi označevalni tabli razgovoril Rajko Čater, gozdar in eden od posebej usposobljenih vodnikov, ki najavljene pohodnike popeljejo v svet skrivnosti gozda. »Pa smo že pri bezgu ... Veste, da velja za naravni antibiotik? Listi znižujejo pritisk, cvetovi pospešujejo potenje in čistijo telo; jagode so za vse: za marmelade, z njimi barvajo vino, za sokove, ša-beso. Če ob sušenju klobas primaknemo olupljeno lubje, se razširi plemenita plesen in ubije neplemenite ter tako pomaga do kakovostnega izdelka. Ni čudno, da se kmet bezgu še danes odkrije, ko gre mimo.«
Še sreča, da je Rajko tako gostobeseden, da nisem prišla do besede. Menda Gump, ki ga je Društvo Izvir ob pomoči evropskega denarja uredilo skupaj z vojniškim planinskim društvom in občino ter Geodetskim zavodom Celje, nima še kakšnega »skritega« sponzorja? »Vsa prašičereja je nekoč temeljila na bukvi in hrastu; ljudje so jedli meso na
»Naš gozd je bila tukaj 500 tisoč let nazaj v glavnem bukev, v dolini dob, pa slaba tretjina bresta. Ko je človek začel steljariti, pasti živino v gozdu in potem sekati bukev, je avtohton gozd praktično izropal. Tako je šlo nekaj let, potem je vsega zmanjkalo, pa je površine požgal, drugo leto zasejal rž, potem pa tretje leto smreko. Celo Pohorje je bilo včasih bukovo,« pravi Rajko Čater.
li vso slabe tri kilometre dolgo pot, smo malo »goljufali« in se po prehojenem prvem delu z avtom zapeljali do konca poti pri Planinskem domu na Tomažu. Zato bom do jeseni zagotovo »ponovila vajo« in na prosto nedeljsko popoldne poiskala hlad v zavetju mogočnih dreves nad Vojnikom. Zakaj v nedeljo? Zato ker se kljub temu, da pot res ni naporna, po
račun teh dreves. Prašiči so se pasli v gozdu in njihova glavna hrana sta bila želod in žir. Ampak potem so začeli graditi ladje. Za eno samo je moralo pasti tudi štiri tisoč hrastov. Si predstavljate!? Še sreča, da so kolonizatorji ob vrnitvi prinesli s seboj krompir, drugače bi bili v Evropi lačni.« Po teh besedah mi je bilo pa že jasno, da govori o gospodarskem pomenu
Gozdna učna pot Modrijanov, na kratko Gump, je dobila ime tako po glasbeni skupini, ki je ureditvena dela podprla s koncertom, kot po otrocih, malih modrijanih. Zaključek poti pri Planinskem domu na Tomažu - z leve: Rajko Čater, Mila Kočevar, Urban Podergajs in Petra Pehar Žgajner.
gozda in da ne gre za kakšno »prikrito« reklamo.
Zakaj trkamo na les?
Pa v ospredju ni le gospodarski pomen gozda, brez katerega bi se človek le stežka obdržal na planetu, Rajko pohodnikom postreže tudi z vrsto legend in pogosto poseže tudi v mitologijo. »Kelti, ki so živeli tod, so imeli brest za najpomembnejše drevo, saj ste brali Asterixa ... Pa trkanje na les, ko želimo, da se kaj uresniči. Zakaj? Ker so v brestu doma dobri duhovi!«
Germani menda verjamejo, da v hrast najraje udari strela. Slovanski predniki so živeli v prepričanju, da naj bi v njegovi krošnji domoval bog groma Perun, v koreninah pa bog podzemlja Veles. »Hrast je tudi simbol rodnosti, v Rimu so ob porokah v dar prinašali tudi vejice hrasta.« In brez tega drevesa bi bili naši gozdovi revnejši za rogača in hrastovega kozlička jekleno modre barve ... »Če vam zmanjka kave, bo pražen želod tudi dober nadomestek za prvo silo,« še navrže, ko se nasloni na enega od hrastov.
Pogled na peščenjak - zdaj je ves obraščen, a gotovo so iz njega zgrajene bližnje cerkve in stare hiše. »Z žago se je odžagalo, kolikor se je potrebovalo ...«
»To je tipično drevo gozdnega roba - nagnjeno, ker išče sonce, še bolj pa zato, ker brani notranjost gozda. Hrast je tako močan, da prestreza veter, sicer bi se šibkejša drevesa za njim podirala kot domine.«
V prvem delu je Gump speljan po gozdni cesti, dovolj široki, da se hodi tudi vštric. A vseeno je dobro gledati pod noge. Sploh v naši skupinici, ki jo je vodil Rajko. V hipu je namreč počepnil in kazal: »Tole so pa kunini iztrebki, poglejte, v njih je češnjeva koščica. Na tak način se češnja širi in
se prva škrlatno obarva. Raste do 80. leta, izjemoma stotega, potem propade,« Rajko opozori, da - resda cepljena - ne raste samo zato, da mi zobamo njene plodove ali pa iz njih kuhamo kompote in marmelade. »Pomembna je v prehranjevalni verigi v gozdu, pa zelo dobro steljo ima.«
Za otroke tako, za starejše drugače
»Vodenja je treba vselej prilagoditi skupini, s katero hodiš. Otrokom iz vrtca pripoveduješ druge stvari, kot jih želijo sliša-
»Že v iztrebkih mostiščarjev so našli njegove koščice. Torej je skorš praktično najstarejše gojeno drevo na Slovenskem. V Evropi je gojen že 5 tisoč let, v Sloveniji pa smo pustili, da je praktično izginil. V Celju smo imeli samo še dva, zdaj zadnja leta pa se je k sreči spet zasadilo nekaj teh dreves,« o skoršu, letošnjem drevesu leta, pripoveduje Rajko.
Ne, fotografu Edu se ni zatresla roka, pa tudi Rajko ni tako močan - ta hrast se na gozdnem robu upira vetru in ščiti drevesa v notranjosti.
potuje po gozdu, na tak način hodi.« Češnje »razsajajo« širom naokoli seveda tudi ptiči in prav zaradi njih je na številnih območjih tudi zaščiteno drevo. »Zdajle gredo plodovi h koncu, pa je še polna ptičev. To je eno najlepših dreves pri nas. Ima izjemno kvaliteten les, smolo, ki je užitna. Prva zacveti, jeseni
ti na primer upokojenci,« Mila razlaga, zakaj so med vodnike pritegnili ljudi različnih strok. »Mnogo pohodnikov pa gre po poti tudi samih. Njim v pomoč je nameščenih 22 tabel,« še pravi. In seveda vmes klopce, ki pridejo prav za počitek, ter v malo bolj strmih in nevarnej ših predelih še zaščitne ograje. »V
dveh mesecih je Gump prehodilo več kot 500 pohodnikov. Njihovi odzivi so dobri, dobimo tudi kakšen predlog, kako bi še lahko bilo, ampak zdaj je, kar je,« pravi in doda, da je pot večplastna - po eni strani izobražuje, po drugi, nič manj pomembni, pomirja. »Človeka v tej tihoti >zmoti< le ptičje petje.«
Za jesen v Društvu Izvir načrtujejo z mladimi tek po gozdni učni poti. »Ta bi lahko postal tradicionalen,« razmišlja Mila, ki bi rada, da bi oktobra Gump gostil čim več otrok. »Lahko bi imeli kostanjeve piknike. A ni lepše najprej sprehod skozi gozd, za konec poti pa sladek kostanj? Ampak ne samo z vzgojiteljico, skupaj s starši bi morali prirejati te piknike, to je pa pogoj. Da bi bilo to skupno popoldne.«
In tako je tudi prav. Čeprav je Gozdna učna pot primerna tudi za za rekreativce - kar nekaj jih je menda, ki po njej redno tečejo ali kolesarijo - se mi zdi, da je še bolj za druženje. In če vmes izveš še kaj zanimivega, na primer to, da se je navadnega volčina najbolje na daleč ogniti, še toliko bolje.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
EKOLOŠKE KMETIJE
9
Pogled na pravkar požeto njivo, kjer se je v soncu zlatilo v snope povezano žito, je bil, kot bi zavrteli čas nazaj.
Ker jim ni vseeno za svoje zdravje
Golobovim želja in načrtov ter volje do dela ne manjka - Strogi pogoji ekološkega kmetovanja
Golobove z Vranskega, ki ekološko kmetujejo že skoraj desetletje, smo obiskali ravno na dan žetve. Že od daleč je bilo videti, da imajo na kmetiji zares spoštljiv odnos do narave in vsega, kar rodi zemlja. Na njivi pod domačijo so se v vročem popoldanskem soncu lesketali zlatorumeni klasi pšenice, skrbno povezani v snope in postavljeni v kopice. Golobo-vi še vedno žanjejo na star način, s tako imenovano snopovezalko.
»Zvečer, ko se bo malo ohladilo, bomo po njivi skrbno pobrali tudi vse klase, ki so poko-šeni ostali na tleh. Vsako zrno da moko,« nas je že od daleč pozdravila Helena Golob, ki z možem Markom vodi kmetijo, in nas povabila v senco za hišo. Hči Maja je postregla z domačim jabolčnim sokom ter zvrhano skledo sočnih malin in borovnic z domačega vrta. Osemletni Robi, ki je celo dopoldne pomagal pri žetvi, je v album zlagal sličice, ki jih zbira, iz hiše pa se je zaslišal še en otroški glasek. »To pa je naš najmanjši,« je po bratca odhitela Maja. Debela solzi-ca se je lesketala na ličku, a že isti hip se je po obrazku razlezel širok nasmeh, ko se je 14-mesečni Jakob stisnil v mamino naročje. Kmalu je prisedel tudi gospodar Marko. Sicer na kmetiji Zahojnik, kot se ji reče po domače, pod isto streho živijo tri generacije. »Z možem imava pet otrok, najstarejša hči ima 20 let in v Mariboru študira kemijo, najmlajši sin je star dobro leto. Z nami živita tudi moja starša,« je družino predstavila Helena.
Dela na kmetiji je vedno dovolj, še posebej, ker je treba veliko stvari opraviti ročno. »Smo majhna kmetija, imamo 4,7 hektarja zemlje, tako da finančnih sredstev ni toliko, da bi lahko kupili različna orodja,
ki so precej draga, a sčasoma si bomo tudi to privoščili. Počasi, vse naenkrat ne gre,« se ne pritožujejo.
»Da vemo, kaj pojemo«
Helena in Marko sta začela ekološko kmetovati pred osmimi leti. Heleno je že od nekdaj privlačil takšen način kmetovanja, dokončno pa sta se za ta korak odločila zaradi zdravja. »Da vemo, kaj pojemo,« povesta. Na začetku so Golobovi hrano pridelovali večinoma le zase. Ko pa je Marko ostal doma, se je družina odločila, da bo svojo dejavnost razširila in pridelke ponudila tudi kupcem. Pred tremi leti so se Golobovi vključili tudi v postopek pridobivanja ekološkega certifikata, ki so ga pred približno mesecem tudi dobili. Kmetija Zahojnik se tako zdaj tudi uradno ponaša z nazivom ekološka kmetija.
»Postopek traja tri leta. Lahko sicer daš vlogo za skrajšanje postopka, ampak mi smo se odločili, da gremo po redni poti,« pripoveduje Helena. Ko se torej kmet odloči, da bo kmetoval ekološko, se prijavi v ekološko kontrolo, izbere kontrolno organizacijo in podpiše pogodbo. Potem kmetijo napovedano ali nenapovedano obišče kontrolor. Sprehodi se skozi hlev, skladiščne prostore in po polju. Če posumi, da z rastlino nekaj ni v redu, da je pognojena z umetnimi gnojili, naredi analizo. Potem je na vrsti še pregled dokumentacije. »Voditi moramo vso evidenco o vsakodnevnih opravilih, kdaj okopavaš, kdaj seješ, o vsem. Če dokupiš hrano za živino, moraš imeti certifikate, da je ekološka. Živina mora imeti možnost izhoda iz hleva. Sestavljen moraš imeti kolobar za pet let ...« Helena našteva stroge pogoje ekolo-
EKOLOŠKE KMETIJE
Ekološko pridelovanje, predvsem pa povpraševanje po tako pridelanih živilih je vedno večje, saj se ljudje vse bolj zavedajo pomena zdrave prehrane, ki je povezana z okoljevarstvenimi vprašanji, a tudi s skrbjo za dobro počutje živali in kakovostno prirejo mleka, mesa in jajc. V letu 2011 je bilo pri nas registriranih le 2.100 ekoloških kmetij in na prebivalca v Sloveniji je le še okoli 800 m2 obdelovalne zemlje, kar nas uvršča skupaj s Finsko na zadnje mesto v Evropi. Predstavitev ekoloških kmetij na območju Savinjske regije je spodbuda tem kmetovalcem in delček v prizadevanjih za boljšo samooskrbo s hrano.
škega kmetovanja. A Golobovi so šli še korak dlje, saj kmetujejo po biodinamičnih načelih. Gnojijo le s kompostom. Ne uporabljajo niti sredstev za gnojenje, ki so v ekološkem kmetovanju dovoljena. Za zaščito in krepitev rastlin sami izdelujejo naravne pripravke. Tudi sejejo in sadijo v glavnem le z doma pridelanim semenom, kupijo le kakšnih pet odstotkov semen.
Sosedska idila in partnersko kmetovanje
Njive Golobovih so pisane in cvetoče. Med zeljem, čebulo in ostalimi vrstami pridelkov boste namreč našli tudi rože in zelišča. A ne zato, ker bi se Heleni pred sejanjem pomešala semena, ampak Golo-bovi tudi na njivi poskrbijo za sosedsko idilo. »Upoštevamo dobre in slabe >sosede<. Korenček in čebula se varujeta pred
Večino zelenjave, ki odlično uspeva, Golobovi prodajo sproti. Kupcev imajo iz leta v leto več.
Družina Golob na svojo kmetijo z veseljem sprejme tudi obiskovalce. Postati želijo ogledna kmetija. Z leve: Helena, Jakob, Marko in Maja.
muho, koromač ob krompirju odganja hrošča ... Letos sem med zelenjavo posadila tudi dišavnice,« me pouči Helena.
Na Zahojnikovi kmetiji imajo praktično v vsakem letnem času kaj ponuditi, saj ves čas kaj raste in zori. Sezona se vsako leto začne s šparglji, sledijo jim jagode, na vrtu za hišo uspevajo maline, robide, borovnice in drugo sadje, na njivi pa različna zelenjava, od kumaric, bučk, fižola, čebule, česna, ohrovta, brokolija, špinače, blitve, solate, pese, krompirja ... Posejali so tudi belo koruzo, ki jo Golobovi uporabljajo za peko kruha, ter druge vrste žit: pšenico, ajdo, piro, rž, sojo ...
»Predvsem je bila naša želja, da postanemo samooskrbna kmetija. Menim, da že okoli 80 odstotkov hrane pridelamo sami. Razmišljamo tudi o nakupu čebel - potem bo ta odstotek še višji,« pravita zakonca Golob, ki jima želja in načrtov, kako svojo ponudbo še obogatiti, ne zmanjka.
Radi bi postali ogledna kmetija. »Otroci iz osnovne šole že prihajajo k nam, gostili smo tudi že študente z mariborske univerze. Čeprav še ni vse tako urejeno, kot bi si želeli,« omeni Helena, ki opaža, da otroci o življenju in delu na kmetiji veliko vedo, najbolj pa jih seveda zanimajo živali. Na kmetiji imajo trenutno tri glave govedi, koze z mladički, tri prašiče ter perjad - kokoši, race, gosi, purane. Radi bi kupili še konje .
Prihodnje leto imajo namen registrirati tudi predelavo sadnja in zelenjave. Tako bi lahko prodajali tudi čaje, marmelade, kompote, vloženo zelenjavo, v načrtu imajo tudi peko kruha ter izdelavo domačih testenin in drugih dobrot. »Verjetno bomo v prihodnjem letu začeli tudi s partnerskim kmetovanjem, ki je v Evropi zelo moderno,« povesta Helena in Marko. To pomeni, da kmet in potrošnik skleneta pogodbo, pri čemer se kmet zaveže, da bo kupcu enkrat ali dvakrat tedensko dostavljal zabojčke s sezonsko zelenjavo, kupec pa, da bo to zelenjavo tudi redno jemal. »Če bo povpraševanja veliko, bomo pa še kakšno njivo zorali in povečali obseg kmetovanja,« se nasmejeta Golobova.
Dolgoročno razmišljata tudi o usmeritvi v kmečki turizem. »Bomo pa še videli, kaj bo prihodnost prinesla,« se Helena in Marko ozreta po otrocih, ki vsi po vrsti radi pomagajo na kmetiji. »Če bodo hoteli nadaljevati, kar sva z ženo zastavila, bodo lahko. Osnovo bodo imeli. Da bi pa koga v to silil, mi pa niti na misel ne pade,« pravi Marko, prepričan, da bo v teh negotovih časih marsikdo rad ostal doma, samo če bo imel to možnost. Ljudje se namreč vse bolj zavedajo, kaj pomeni, če imaš lasten vrtiček, kjer lahko pridelaš svojo hrano brez umetnih dodatkov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TimE
Blišč in beda dvorca Plevna
Bo dvorec nad Gotovljami še kdaj užival nekdanjo slavo? - Obisk z Dunaja
Elizabeth je v tem dvorcu leta 1945 privekala na svet. Družina je Plevno zapustila leta 1948.
Še pred stoletjem je graščina Plevna, skrita sredi gozda nad Gotovljami, blestela v sijaju takratnega državniškega življenja. V njej so se zbirali visoka aristokracija, diplomacija in ministri. Danes od nekdanje slave in blišča ni ostala niti senca. Nekdaj glamurozna stavba je preurejena v socialna stanovanja, nekoč skrbno urejena okolica graščine s parkom pa danes bolj spominja na barakarsko naselje. Tudi plemičev modre krvi na Plevni že davno ni več.
Zadnja plemiška družina je Plevno zapustila kmalu po koncu druge svetovne vojne. Posest je nato postala last države, razen manjšega dela, ki je ostal družini Allmayer-Beck. Potomka te plemiške družine Elizabeth Wildburg, ki živi na Dunaju, je pred kratkim obiskala Plevno, svoj rojstni kraj, kjer je preživela tudi prva leta svojega življenja. Nad tem, kar je videla, je bila vse prej kot navdušena. »Življenja v dvorcu se sicer ne spominjam, bila sem še premajhna. Ko je moja družina leta 1948 odšla od tod, sem imela komaj tri leta. Sem pa zelo žalostna, ko vidim, v kakšnem stanju je graščina danes,« je ob pogledu na svoj prvi dom dejala Elizabeth.
Dvorec je nekoč obdajal park z mnogimi eksotičnimi drevesnimi vrstami, do graščine pa je vodil dolg smrekov drevored, ki je delno še ohranjen in skupaj s parkom predstavlja del zavarovanega graščinskega kompleksa. A še pred dobrimi dvesto leti je tu stala le lesena hišica, ki je bila v lasti rodovine Žuža iz Žalca. Leta 1840 je prišla stavba v posest Jožefa Ludvika Hausmanna, lastnika dvorca Novo Celje, ki je posest v Plevni pridružil novoceljski gospoščini. Hausmann je graščino pozidal v klasicističnem slogu. Imela je dve nadstropji. Stavba je pozneje prešla v posest italijanskega državljana Proso-glia, ki je na posestvu začel gojiti murve. Za njim sta bila lastnika upokojena avstrijska oficirja Strohhuber in Stiglic. Po letu 1876 je postal lastnik posestva grof Bobrovsky, ki je graščino povišal za eno nadstropje. Prav on naj bi zasadil tudi več sto metrov dolg smrekov drevored.
Telefonska povezava z Dunajem
Od Bobrovskega je Plevno leta 1890 kupil Anton vitez pl. Beck, ki pa se je svoje posesti veselil le borih pet let. Umrl je namreč leta 1895 in je kot prvi pokopan v grobnici, ki jo je dal sam zgraditi ob cerkvici sv. Jedrti nad Gotovljami. Ob njem v grobnici počivajo še njegova žena, hčeri in zet.
Nedvomno najvidnejša osebnost Plevne pa je bil Antonov sin - dr. Max Wladimir baron pl. Beck. Baron je bil predsednik vlade avstrijskega cesarstva v letih 1906 - 1908. Dvorec Plevna, takrat last njegove mame, mu je služil kot poletna rezidenca. Ker je vselej moral biti dosegljiv, so Plevno opremili s telefonsko zvezo, tako da je imela direktno telefonsko povezavo z Dunajem. Prav zato je hkrati s Plevno telefon dobil tudi Žalec. Takrat je bila to posebnost v Savinjski dolini, če pomislimo, da je Celje le malce
pred tem dobilo prvi telefon. V tem času je bila Plevna tudi prizorišče mnogih slovesnosti in sprejemov. V dvorcu so se zbirali visoka aristokracija in pomembni državniki.
Plevno dvakrat izgubili, a ostali živi
Minister Beck nikoli ni bil lastnik dvorca, ampak je njegova mama Plevno zapustila svojemu vnuku Maximilianu baronu pl. Allmayer-Becku. Tu pa zgodba okrog lastništva Plevne šele postane zanimiva. Ker minister Beck ni imel svojih otrok, je posvojil svoja nečaka, torej Maximiliana in njegovo sestro. Maximilian je nato leta 1923 Plevno prodal Oskarju pl. Rainerju. »Tako je Plevna prišla v last družine moje mame,« pripoveduje Elizabeth. Ko se je aprila 1939 Maximilianov sin Franz Joseph pl. Allmayer-Beck (Elizabethin oče) poročil z Rainerjevo hčerjo, Mario Alexandra pl. Rainer (Elizabethino mamo), pa je Plevna ponovno postala last
Allmayer-Beckov. Družina je posest po drugi svetovni vojni sicer ponovno izgubila, je pa za razliko od ostalih graščakov v Savinjski dolini ob prevzemu oblasti komunistične vlade vsaj ostala živa.
Po vojni, leta 1948, se je družina najprej za kratek čas preselila v Zagreb, od tam v Avstrijo ter nato v ZDA. »Oče Franz Joseph je umrl pred 30 leti, mama Maria Alexandra pa je preminula februarja letos, stara 97 let. Oba sta pokopana na Dunaju,« pove Elizabeth, ki se je po 40 letih življenja čez lužo leta 1971 preselila v avstrijsko prestolnico, medtem ko sta njena brat in sestra ostala v ZDA.
Plevna danes ...
Del dvorca Plevna, ki ga država po drugi svetovni vojni ni nacionalizirala, je zdaj Elizabethin. Prvo nadstropje dvorca in nekaj zemlje okoli njega ji je zapustil stric, mamin brat, medtem ko do vračanja podržavljene posesti ni bila upravičena. »Ker nisem slovenska državljanka in ker ne znam slovensko. Tako so mi rekli.« Večina dvorca je zdaj v lasti Občine Žalec, pri čemer lastniška razmerja še niso v celoti urejena.
Plevna je danes preurejena v socialna stanovanja. V 13 stanovanjih je nastanjenih 27 najemnikov. Veliko je brezposelnih. »Nekoč sem imela občutek, da živim v dvorcu. Danes je tu nemogoče živeti. Nekateri stanovalci niso pripravljeni sodelovati pri vzdrževanju dvorca. Nekajkrat sem okoli njega posadila rože, a so bile še isti dan povožene ali po-hojene,« je nazorna stanovalka, ki na Plevni živi že več kot 50 let. Pove tudi, kam so pred leti iz zaščitenega graščinskega parka izginile 300 let stare smreke. »Barake so si postavili iz njih,« pokaže, »v njih redijo domače živali: kure, krave ...«
Ker so stanovalci barake postavili na zemljišču Elizabeth Wildburg brez njenega soglas-
ja, jim je sodišče že pred več kot enim letom naložilo njihovo odstranitev, a se na odločbo sodišča požvižgajo. Okolico dvorca kazijo tudi zapuščeni avtomobili in ostala navlaka. Nič bolje ni v dvorcu. V temne hodnike in na stopnišče so se naselili netopirji. S sten in stropov odpada omet ...
Ko Elizabeth vprašamo, kaj namerava storiti s Plevno, skomigne z rameni, rekoč: »Ne vem. Prodajati se mi svojega deleža ne splača. Nič ne bi dobila zanj. Upam, da bo oblast našla kakšno rešitev in bo dvorec obnovila. Jaz sem pripravljena prispevati svoj delež.«
Žalski župan Janko Kos prizna, da občina v tem trenutku nima denarja, da bi v Plevno kaj veliko vlagala. »Razen če bi dala dvorec komu v upra-
vljanje. V tujini so takšni dvorci urejeni. Ampak tukaj je bil problem lastništva. Res pa je tudi, da če nek investitor ne bo videl možnosti zaslužka, ne bo kar tako vlagal v obnovo,« razmišlja Kos. In doda: »Sem pa občinskim službam naročil, naj preverijo, kakšna so lastniška razmerja, da se to končno uredi. Prvi stik z gospo Wildburg sem imel pred nekaj dnevi in bilo ji je povedano, da je premoženje tudi velika obveznost .«
Pri čemer kanček upanja, da se bodo dvorcu vendarle nasmehnili boljši časi, vendarle obstaja. Ko je Elizabeth ob tokratnem obisku odhajala s Plevne, je namreč tik ob dvorcu uzrla štiriperesno deteljico .
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Elizabeth Wildburg, rojena Allmayer-Beck (na sredini), s svojo mamo Mario, sestro Rosemary in z bratom Alexandrom pred dvorcem Plevna. »Pred vojno je imela moja mama na Plevni nekakšno jezikovno šolo. Otroci od vsepovsod so tu preživljali počitnice. Vsak dan so se pogovarjali v drugem jeziku. Mama je bila nadarjena za jezike. Študirala je na Sorboni. Govorila je srbohrvaško, francosko, nemško in angleško,« pravi Elizabeth.
Okolico dvorca Plevna kazijo lesene barake, za katere je sodišče že izdalo odločbo za rušenje.
- Št. 57 - 22.
Dvorec, kjer se je nekoč zbiral državniški vrh, danes kaže žalostno podobo.
Mimohod, kot se »šika«.
Praznik, na katerem je manjkal samo kupček
Volovska ruleta je na Menino planino ponovno zvabila številne obiskovalce - Do glavnega dobitka z žrebom
Za nekatere v Gornjem Gradu se je nedelja po »napornem« čebelarskem dnevu iztekala, drugi pa so jo začenjali z organiziranim pohodom na Menino planino. Tokrat so namreč sicer tradicionalni, 14. pastirski praznik v organizaciji Pašne skupnosti Gospodnja Globače začenjali z jutranjim pohodom po novo urejeni poti.
»Ni nas bilo veliko, noč je bila očitno huda. Ampak prihodnje leto bo zagotovo bolje,« se je namuznil novi predsednik pašne skupnosti Janez Presečnik in opisal pot čez Strmi vrh: »Nekdaj so to pot uporabljali gozdarji in pastirji, ki so hodili na Menino, ter gospodarji, ki so pastirju nosili »cirngo« - torej malico. Gre za lepo, ne preveč strmo pohodniško pot, ki smo jo obnovili.« Tudi letos je sicer maloštevilne pohodnike med potjo čakala »cirngo« v obliki žgancev.
Sreča v nesreči
S pohodom se je tako začel letošnji pastirski praznik, ki že tradicionalno na »sveto goro« gornjegrajskih ljubite-
Pastir Franci Časl, daleč naokoli znan kot Striček.
Janez Presečnik
ljev narave iz leta v leto privabi več ljudi. Težko je oceniti, kaj bi številni obiskovalci opisali kot glavni razlog svoje poti: lepo naravo, druženje, rekreacijo, nabiranje cvetja? »Samo na Menini bomo še našli >tavžent< rožo za domači jagermajster,« je omenila ena od pohodnic. Druga je stikala za arniko, najmlajši so si brisali usta po zgodnjih borovnicah ... »Cesta na Menino je zagotovo ena najbolje trasiranih, na njej lahko preskusim svojega urala (gre za tip vojnega motorja z bočno prikolico, op. p.), motor, ki v
druge planine ne potegne,« se je smejal eden od domačinov, ob njem pa je nekoliko bolj bleda stala žena. Seveda se je na planino večina napotila peš, glede na številne avtomobile ob cesti pa so dolžino hoje očitno prilagodili sposobnostim. Če pustimo ob strani druženje, je marsikoga na Menino zagotovo zvabil glavni dobitek na vo-lovski ruleti.
Če kdo od bralcev ne pozna tega pastirskega običaja, vam naj pojasnimo, da so večjo površino na Menini razdelili na 441 kvadratnih polj,
skrbno in predvsem ravno označenih z žagovino. Polja so bila na prodaj, eno je stalo pet evrov. Ko so prodali vsa
-	nekaj minut pred uradnim začetkom so bili na voljo samo še robovi, kjer za dobitek po vseh verjetnostnih računih ni tolikšne možnosti
-	so v ogrado spustili mlajšega vola. Njegov novi lastnik bi postal srečnež, ki bi se pri nakupu srečke odločil za pravo polje, kamor bi vol odložil prebavljeno hrano. Po domače: kamor bi se podelal. Na vseh dosedanjih prireditvah je bila ruleta uspešna, v nedeljskem popoldnevu pa se vol ni pustil zmesti. Po dveh urah muljenja trave brez posledic na travnati površini so organizatorji srečnega dobitnika izžrebali. Tako sta celo tisti dve srečki, ki sta bili v naših družinskih rokah, imeli nekaj možnosti. Seveda pa nismo imeli dovolj sreče. Na srečo - kaj neki bi z volom?
Pravi praznik
Verjetno bi lahko ostal na planini, kjer se pase več kot tristo glav živine. Večina govedi, nekaj konj, ki jih na Menino pripeljejo kmetje iz okoliških krajev. Nekaj plemenskih telic sivorjave pasme, črnobele frizijke ali krave dojilje in mladi pitanci, med njimi tudi predstavniki slovenske avtohtone t. i. cik pasme ... Skratka, pisana pasemska druščina, ki jo že več let suvereno obvladuje pastir Franci Časl. Po suhi in topli pomladi ter kasnejših padavinah je vegetacija na planini zelo bujna. Tako je mimo obiskovalcev v špalirju precej ponosno in izzivalno tekla lepo rejena živina. »Za nami je že polovica pašne sezone in kaj kmalu bo nastopil čas, ko
bo treba živino gnati nazaj v dolino,« je z nekoliko obžalovanja omenil Presečnik in dodal, da kmetu čas očitno prehitro mine.
Pašna skupnost Gospodnja Globače (ime so si nadeli po dveh največjih pašnikih na vrhu Menine) obstaja že sto tri leta. Med člani je približno petdeset okoliških kmetov, ki so po precej dolgih denacio-nalizacijskih pogajanjih od ljubljanske nadškofije zemljo na planini prejeli v trajen zakup. Dela imajo čez glavo. »Začnemo spomladi, ko je treba vse pašnike ograditi, nato jih redno čistimo, da se površine ne zarastejo. Teh rednih akcij je kar veliko, občasno se zberemo tudi za
kakšna večja dela,« je omenil Presečnik.
Vmes se je slišalo pokanje z biči, mnogi so se nasmejali ob molži umetne krave, prikazali so še nekaj drugih pastirskih veščin in iger, s katerimi so si nekdaj krajšali čas. Tako na hitro je Menina pokazala tudi moč gore, saj se je vreme nenehno spreminjalo. Med gosti so se širile omamne vonjave iz kuhinje zakoncev Grudnik, ki sta že več let najemnika Planinskega doma na Menini. Skratka, pastirski praznik, na katerem je letos manjkal samo en kupček. Na veselje lastnika polja J20.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
St. 57-22. julij 2011
Pri organizaciji pastirskega praznika ponavadi sodeluje več kot 25 članov pašne skupnosti. Tudi za črtanje že prodanih polj.
mM
ZGODBE IZ KAMRE
Rastlinsko prebivalstvo
ACkamra
www.kamra.si
parka
Poleg umetelnih nasadov trajnic, enoletnic in eksotičnih rastlin v posodah, ki so značilno zaznamovale parkovni prostor, so bile pomembne še številne druge rastline, predvsem grmovnice in drevje, ki v bistvu ustvarjajo park. Opis iz leta 1894 govori o listavcih vseh vrst, ki se menjujejo z vitkimi, visokimi smrekami, duglazi-jami, eksotičnimi bori in s tisami, ki so jih pridobivali iz mestne drevesnice na Jožefovem hribu.
Rastle so tudi številne eksotične vrste, ki so jih večinoma kupovali v tujini in so v Celje prispele po železnici. Iz zgodnejšega obdobja, z začetka 20. stoletja, izvirajo številni primerki azijskega ginkovca, ki je slikovit zlasti jeseni z zlatoru-meno barvo in s svojimi nenavadnimi dvokrpimi listi. Rdečelistne bukve, debele lipe, povešavi gabri, celo redka maklura, sorodnica murve, jeseni žareče rdeči ambrovec in bele breze, pisane platane, jeseni rjavo obarvani ameriški hrasti, vitki, temni stebri starih
Eksotični azijski ginkovec je slikovit zlasti jeseni.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Drevesna vrsta, ki priča o starem poreklu celjskega parka, je divji kostanj.
smrek in klekov, romantične magnolije, cercidifil, jerebika, parkovne sorte jablan, tulipanovci, gledičije
-	vse to kljub zmanjšanemu prostoru še vedno ustvarja privlačno in razgibano parkovno okolje.
Nepogrešljiva drevesna vrsta, ki priča o starem poreklu parka, je seveda divji kostanj, to lepo in značilno parkovno drevo, ki zaradi bolezni žal vedno bolj izginja. Povsod tam, kjer želijo ohraniti zgodovinski spomin in duh starih mestnih in zdraviliških parkov, pa tudi gostinskih vrtov in drevoredov, ga ponovno sadijo in skrbno negujejo. K sreči z večjo pozornostjo danes tudi v Celju.
Vir: Alenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park
-	narava v mestu in mesto v naravi, Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2000.
Naslednji teden: Davek moderne dobe.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
O Anini
Rogaški Slatini
Pred godovanjem sv. Ane, velikim praznikom Rogaške Slatine, je izšla knjiga Pod krilatim Pegazom. To je osma knjiga po vsej Sloveniji znane tožilke Vlaste Nussdorfer, ki jo posveča tokrat obsoteljskemu zdraviliškemu mestu. Mestu, v katerega se je kot zdraviliška gostja zaljubila ter tam našla svoj drugi dom.
Krilasti Pegaz je namreč eden od simbolov Rogaške Slatine, saj naj bi po legendi z udarcem kopita tam odkril vrelec zdravilne vode. Iz mesta Ane in An, ki je avtorici tako zelo pri srcu, je v knjigi v ospredju življenjska zgodba prebivalke Pe-gazovega doma za starejše občane, karizmatične Ane Meglič, danes skoraj 100-letne soproge pokojnega slikarja in arhitekta Mirka Megliča. Megličeva se je odločila, da bo v Rogaški Slatini, kamor je prihajala 60 let kot gostja, preživela zadnje obdobje jeseni življenja. S slikarjem sta se spoznala med njeno vožnjo s tramva-
jem na zagrebško pokopališče, ko jo med ustavljanjem nenadoma pristala v rokah privlačnega študenta iz Slovenije, ki danes počiva na pokopališču v Vojniku. Po zaroki v Logarski dolini in poroki je par preživel največ skupnega življenja v ljubljenem Dubrovniku, kjer je bila Megličeva direktorica Titove vile Šeherezada, kjer je med drugimi gostila igralko Elisabeth Taylor, švedski kraljevski par, sultana s štirinajstimi ženami ...
Vlasta Nussdorfer opisuje v novi knjigi o Rogaški Slatini na zanimiv način prav tako nekdanjo mondeno zdravilišče ter njegov današnji utrip, opisuje lepo ime Ana ter znameniti Anin ples skozi čas, pozornost odmeri znanim Slatinčanom (med njimi posebej kiparju Vasku Cetkovicu), predstavi delovanje Kluba Janinih Slovenk, ki mu predseduje ini v katerem sta članici s slatinsko kiparko Ljubico Ratkajec Kočico ... Nussdorferjeva je začela v Rogaško Slatino
prihajati pred več kot dvema desetletjema ter je pozneje v Vili Golf kupila garsonjero, kjer so nastale tudi nekatere njene knjige, med njimi zadnja.
Dobro obiskano predstavitev nove knjige o Rogaški Slatini je povezovala prijateljica Nussdorferjeve iz Vile Golf, Ana Vodovnik Cetkovic. »Če imaš napisanih osem knjig in vse spise v tožilstvu rešene, potem kapo dol!« je med drugim dejala povezovalka. Knjigo z več kot dvesto stranmi je avtorica namreč napisala v komaj dveh mesecih. Poleg avtorice se je predstavitve udeležila Ana Meglič iz Pega-zovega doma, ki ji je knjiga posebej posvečena. »O zgodovini Rogaške Slatine lahko preberete še kje drugje, zato vas posebej vabim k branju zgodbe Ane Meglič,« je povabila zbrane Nussdorferje-va. Čisti izkupiček od knjige namenja za nakup naprave za potrebe stanovalcev Pega-zovega doma.
BRANE JERANKO
S predstavitve osme knjige Vlaste Nussdorfer (na sredini), ki jo je posvetila Rogaški Slatini. Na fotografiji (levo) Ana Meglič, ki ji je knjiga posebej posvečena, ter povezovalka predstavitve Ana Vodovnik Cetkovic.
NE ZAMUDITE
... baleta in plesa z zastavami, ki ju v petek (danes) ob 21. uri na Titovem trgu v Velenju pripravlja skupina Aglaja. Posrečena združitev baleta in atraktivnega plesa z zastavami obeta Velenjčanom spektakel, na katerem bodo videli 60 belgijskih plesalcev. Aglaja, najmlajša od treh Gracij, se je plesno »obudila« pred tremi desetletji v plesnem projektu koreografa, učitelja in režiserja Jana Dewulfa, ki je zbral študente v plesni projekt. Ker je tovrstna plesno-gibalna umetnost prava virtuoznost in je ta dejavnost pri nas praktično neznana, se nam obeta atraktiven in kostumsko zanimiv vizualni spektakel, ki temelji na eleganci, gracioznosti in lepoti. Ob slabem vremenu bo prireditev v Domu kulture Velenje. Vstop prost ...
...koncertov udeležencev 18. mednarodnega poletnega tabora Zveze Glasbene mladine Slovenije, ki bosta v nedeljo ob 20.uri v Zdravilišču Laško in v ponedeljek ob 20.uri v Celjskem domu. Glasbena mladina Slovenije je pripravila že 17 poletnih glasbenih taborov, letošnji se te dni končuje
v Gorenju nad Zrečami in je namenjen mladim pevcem in skladateljem. V zboru sodelujejo sedanji in nekdanji člani Svetovnega mladinskega zbora ter izbrani zborovski pevci iz 15 držav - Danske, Estonije, Francije, Hong Konga, Hrvaške, Italije, Litve, Mehike, Nemčije, Srbije, Španije, Švedske, Venezuele, Zimbabveja in Slovenije. Zborovski del usmerja ajdovska zborovodkinja Martina Batič, ki je po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani študij zborovskega dirigiranja nadaljevala v Munchenu, kjer je diplomirala in nato z odliko zaključila še specialistični podiplomski študij iste smeri. V SNG Opera in balet v Ljubljani je bila zborovodja opernega zbora, trenutno pa je umetniška vodja Slovenskega komornega zbora. Mednarodni zbor bo na koncertih pod njeno taktirko izvajal dela da Palestrine, Schutza, Byrda, Stanforda, Olssona, Čajkovskega, Vodopiv-ca, Gastoldija, Golob, Arlena, Gerswhina, Rožanca, Švikaršiča, Kumarja, Vremšaka, Pahorja, Lavrenčiča in Kogoja. Vstop na oba koncerta je prost.
Reinkarnacija operete
Končuje se projekt Jumum, ki s štirimi novimi kratkimi operetami in z veliko razstavo obuja že skoraj pozabljeno glasbeno zvrst
S koncertom priljubljene celjske zasedbe Gamma se danes (petek) v avstrijskem mestu Bad Ischl začenja drugi del triletnega evropskega projekta Jumum (Youth, music, museum / Mladi, glasba, muzej), ki je v sodelovanje na temo operete povezal štiri evropske države - Avstrijo, Nemčijo, Poljsko in Slovenijo.
Nosilec projekta je solnograško mesto Bad Ischl, nekdanja cesarska poletna prestolnica ter eno osrednjih operetnih središč Evrope, kjer je večino svojega življenja preživel tudi skladatelj Franz Lehar. Poglaviten vsebinski del projekta je v rokah slovenskih partnerjev - Muzeja novejše zgodovine Celje in Hiše kulture Celje, ki sta pripravila eno največjih razstav na temo operete v evropski zgodovini. Razstavo bodo odprli prihodnjo soboto, isti dan bo tudi premiera štirih novih operet, ki so jih v času trajanja projekta napisali mladi komponisti iz sodelujočih držav, slovensko je napisal mladi celjski komponist Leon Firšt.
Temeljni cilj projekta Jumum je ponovna obuditev operete, ki je po silnem uspehu v drugi polovici 19. stoletja domala izginila z odrov in se dandanes ohranja le preko del, ki so nastala večinoma pred 2. svetovno vojno. Z veliko razstavo o zgodovini operete in s štirimi novimi operetami izpod peres mladih ustvarjalcev želijo sodelujoči opereto ne zgolj ohraniti, temveč jo na novo uveljaviti, tako rekoč obuditi od mrtvih, z mladostno ustvarjalnostjo pa doseči, da bi dobila sodobno, mladi publiki privlačno obliko.
Usanjano življenje
Za prihodnost operete je bržkone najpomembnejši del premiera štirih novih operet.
Leon Firšt se je rodil 30. 6. 1994 v Celju. Pri sedmih letih je začel igrati klarinet pri prof. Bojanu Logarju, pri katerem je tudi končal osnovno stopnjo v Glasbeni šoli Celje. S trinajstimi leti se je vpisal k uram tolkal pri prof. Damirju Korošcu, kjer je uspešno končal drugi letnik glasbene gimnazije. Njegovi prvi skladateljski poskusi segajo v čas osnovne šole, prvo javno izvedeno skladbo pa je napisal pri 12 letih. Doslej je bilo v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem izvedenih že več kot 20 njegovih del, opus mladega komponista pa obsega tako komorno kot orkestralno glasbo.
Ustvarili so jih komponisti iz sodelujočih držav - Oliver Ostermann (Avstrija), Jeremias Mein-
hardt (Nemčija), Dariusz Przybylski (Poljska) in Leon Firšt. Kako zares bo šlo, so spoznali že lani, ko so bili na poletnem seminarju z avstrijskim skladateljem Kurtom Schwersikom. Svoja nova videnja te zvrsti, ki jo je v sodobnosti »povozil« muzikal, bodo krstno predsavili v Lehar Theatru v Bad Ischlu.
Leon Firšt je svojo opereto naslovil Usanja-no življenje. »Njegovo delo najbrž ne ustreza tipologiji in stereotipom, ki jih pripisujemo tej glasbeni obliki, a vendarle skuša črpati iz tradicije, zlasti v smislu dramaturgije besedila in arhitektonike glasbe. Ta v sicer kratkem času popelje poslušalca od uverture, arij, dueta, preko mediger, ki dopuščajo tudi koreografsko svobodo, do finala ... Tudi zgodba ni preveč operetna. Libreto Anje Ivakic je namreč nastal po predlogi Borgesovih Okrogličastih razvalin in se dogaja v sanjah mladega Sanjalca, ki želi v realni svet prenesti popolno žensko,« delo celjskega skladatelja opisuje Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje.
Sanjalec spregovori o ženski, ki jo sanja in jo želi prebuditi v življenje ter tako ustvariti idealno bitje. Njegovo sanjsko razmišljanje prekine prihod Starca, ki Sanjalcu skuša pojasniti nevarnost nameravanega početja. Eva, sanjano bitje, ki ga želi ustvariti, bo namreč, takoj ko bo obujena v življenje, postala nekaj drugega in nikakor rezultat njegovih sanj . Opereto bodo izvedli kvintet Gamma ob spremljavi komorne zasedbe Orkestra Hiše kulture Celje pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka, vloge pa bodo peli sopranistka Tanja Rupnik, tenorist Matjaž Stopinšek in basist Slavko Sekulic.
Obrazi operete
Razstavni del projekta Jumum obsega dva dela - prvi je naslovljen Opereta! Pridi v mali paviljon in predstavlja zgodovino ter družbene okvire operete, drugi pa Obrazi operete, kjer so predstavljene štiri velike osebnosti, povezane s to glasbeno obliko - avstrijski skladatelj Franz Lehar, nemška plesalka in koreografinja Helga Hemala Fischer, poljski tenorist Jan Kiepura in slovenski skladatelj Marjan Kozina, ki je napisal prvo slovensko radiofonsko opereto Majda. »Izhodišče za razstavo je bila želja, da bi bila ta obiskovalcem prijazna in komunikativna,« pred odprtjem pravi direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar Šega. Avtorji razsta-
ve mag. Andreja Rihter, Gregor Deleja in Matija Kovač pravijo, da je to razstava, ki predstavlja zgodovinski pomen in kreativne procese operete, je zasnovana dinamično in umeščena v sodoben kontekst. Z opazovanjem preteklosti in izkušnjami sedanjosti razstava nakazuje možne poti, ki jih lahko ima ta oblika glasbenega gledališča v prihodnje. »Razstava temelji na modernih muzeoloških metodah, z željo, da obiskovalce vseh generacij popelje skozi deset postaj operete v vseh njenih pojavnih oblikah in razsežnostih. Razstavni koncept gradi na tem, da opereta kot glasbena oblika med mladimi ni dovolj znana, še manj priljubljena. Vsebina temu ne oporeka, nasprotno, stereotipni pogled jemlje za svoj temelj in na trenutke celo polemično nagovarja občinstvo. Opereto poskuša destigmatizirati ravno z uporabo njenih najznačilnejših stereotipov, ki so lahkotnost, barvitost, perje, kič ... Vse to predstavlja prenovljeno in v skladu s sodobnim časom. Zato razstava zgodovinska dejstva in podobe operete nadgrajuje s sodobno glasbeno obliko in obiskovalcu ponuja možnost ustvarjanja lastnega vtisa o žanru operete ter mu odpira poti o razmišljanju o njenem pomenu danes in zdaj,« pravi Tanja Roženberger Šega.
Razstava bo na Solnograškem na ogled do konca oktobra, ko se bodo zvrstile tudi številne delavnice za mlade in glasbene pedagoge, potem pa se seli v partnersko mesto Eggenfelden, projekt pa se bo, z odprtjem razstave in izvedbo operet, končal aprila 2012 v Celju. Projekt sofinancira Evropska unija.
Vsebinsko je razstava razdeljena na več delov. Po vstopu v svet operete in njene zgodovine obiskovalca čaka vsebinsko in likovno intenziven del teoretičnega uvoda, ki zdrsne v vedno bolj oprijemljivo predstavitev produkcijskih umetnosti. Te nasledi prazen, bel ambient, ki domišljiji odpira pot v odrsko življenje in obiskovalca posrka v »črno škatlo« gledališkega odra. Iz nje se vrne v resničnost, na slavnostni sprejem, kjer čakajo samo še njega. Pot sklene na svetovnem zemljevidu glasbenega gledališča, ki ga vabi, da opereto in njene sorodnike spozna še podrobneje.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: KATRA PETRIČEK
Citre, cvetje in Bach
Sobotni večer sta s citrarskim koncertom Cvetje v Bachu pri Vodnem stolpu v Celju pripravili Irena Zdolšek in Franja Kočnik.
Cvetje v Bachu je tudi naslov Irenine letošnje zgoščenke, na kateri je s prijatelji in z gosti zbrala ob priredbah slovenskih ljudskih pesmi tudi veliko avtorske glasbe, pisane posebej za citre in ki so jo prispevali številni mladi slovenski komponisti. Koncerta pa obe vrhunski citrarki nista namenili predstavitvi te zgoščenke. Osredotočili sta se na predstavitev uporabe citer v različnih zvrsteh
glasbe, od ljudske do klasične in sodobne. Irena Zdolšek, ki sicer poučuje citre v več glasbenih šolah in je tudi stalna članica Slovenskega citrarskega kvarteta, vsako leto pa pripravi tudi poletni citrarski seminar, je že s prvo zgoščenko Zither moves predstavila citre kot resno koncertno glasbilo. Z novo zgoščenko Cvetje v Bachu pa je šla še korak naprej - od klasike k ljudskim motivom in zlasti sodobni glasbi, pisani posebej za to priljubljeno glasbilo.
BS
Foto: SHERPA
Franja Kočnik (levo) in Irena Zdolšek sta na koncertu Cvetje v Bachu predstavili citre kot resno koncertno glasbilo.
V Galeriji Mercator centra Celje je na ogled 30 tihožitij, nastalih med ulično slikarsko akcijo.
Na ogled kar 30 tihožitij
V začetku junija so trgovina Mravljica, javni sklad kulturnih dejavnosti Celje, cvetličarna Ocvirk in Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje v Lilekovi ulici izpeljali poletno ulično slikarsko akcijo Mravljica - Tihožitje. V petek pa so v Galeriji Mercator Centra Celje odprli razstavo takrat ustvarjenih del.
Na tradicionalno slikarsko poletno akcijo se je letos odzvalo rekordno število, kar 30 ljubiteljskih slikarjev, ki so na ulično slikanje cvetličnih tihožitij prišli iz vse Slovenije. Sodelovali so Zvezdana Zatler, Janez Ovsec, Dare Hering, Irena Pevnik, Srečko Štamol, Marjeta Špec, Amina Kolarič, Nikita Šumiga Kolarič, Rok Budrovič, Salih Biščič, Vlado Geršak st., Alica Javšnik, Nežika Horvat, Emilija Trontelj, Damjan Škorc, Magdalena Gajšek, Marinka Krajec, Peter Svet, Cvetka Plut, Vanda Žužek, Veronika Svetina, Metoda Žgeč, Cvetka Kodba, Jože Barachini, Tadeja Čander, Peter Kancler, Maša Bornšek, Monika Vešligaj, Marina Bajič in Matic Malgaj. Razstava bo na ogled do 23. avgusta.
BS
Foto: SHERPA
Hitronogi Roman Bezjak često uide nasprotnikovi obrambi, zaveda pa se, da mora biti v zaključkih akcij bolj preudaren.
»Že na malici ali v avtobusu sem bil vedno prvi«
Pogovor z napadalcem CM Celja Romanom Bezjakom - Sezono je začel izvrstno, z dvema čudovitima goloma favorizirani Olimpiji
Pred dvema sezonama je bil Roman Bezjak s šestimi goli tretji najboljši strelec celjskega nogometnega moštva. V pretekli sezoni je bil najboljši, ko je nasprotne mreže zatresel sedemkrat. Prvič je za člansko moštvo nastopil pred štirimi leti in zabeležil en nastop. V sezoni 2008/09 je zbral 11 nastopov in dosegel prvi gol. Leto kasneje je na 24 tekmah »zabil« šestkrat. V zadnji sezoni je število nastopov na prvenstvenih tekmah dvignil na 32.
Popolna eksplozija je sledila v najbolj nenavadnem trenutku. Celjski klub denarja za okrepitve pred novo sezoni ni imel, žreb pa mu je v uvodnih krogih 1. SNL namenil gostovanji pri Olimpiji in Domžalah. V Stožicah je 22-letni Roman Bezjak za senzacionalno zmago s 3:0 najprej podal za akcijo, po kateri so Ljubljančani prejeli rdeč karton, nato je priigral enajstmetrovko, pa še dva gola je dosegel!
Mnogi Korošci, tudi v državnem parlamentu, se ne odvadijo svojega močnega narečja, čeprav bi to v javnosti od njih pričakovali. Vi s tem nimate »težav«?
Razlog najbrž tiči v tem, da sem se v Celje preselil takoj po končani osnovni šoli. Doma sem s Prevalj, kjer sem pri Ko-rotanu začel igrati nogomet. V bližnje Ravne smo se s starši preselili, ko sem bil star 13 let. Trener Jani Pečnik, oče bivšega reprezentanta Andreja in sedanjega Nejca, me je povabil v NK Dravograd. V Poslovno-ko-mercialni šoli Celje so ustanovili nogometni razred in zame je bil kot naročen. Treniral nas
je Igor Fenko, ob koncu tedna pa smo se vračali domov in igrali za matične klube. Tako sem med srednjo šolo še dve sezoni igral za Dravograd.
Potem so vas zvabili v NK Celje. Se še spominjate prvega pogovora?
Največ sva tedaj komunicirala z Ambrožem Krajncem. Dravograd je izpadel v 2. mladinsko SNL in povedal sem, da imam višje ambicije. Niso mi delali težav. Kako sta se dogovorila kluba, mi ni znano.
Kako je potekalo šolanje?
Sprva sem končal triletni program, nato sem dodal še dve leti in naslednji mesec bom postal ekonomski tehnik. V maturitetnem paketu mi namreč manjka le še angleščina.
Spominjam se, da smo v Novem tedniku objavili članek o zmagi vaše šole v državnem prvenstvu.
Eno šolsko leto sem ves čas igral za ekipo, ki jo je vodil Leon Podvratnik, tedaj razrednik nogometnega razreda. Zaključni turnir v malem nogometu je bil v Šiški, toda na umetni travi, goli pa so bili široki šest metrov. V polfinalu smo Srednjo ekonomsko šolo Kranj, za katero so nastopali igralci Triglava, premagali s 7:3, v finalu pa smo bili boljši od Gimnazije Šiška, pri kateri je bila večina igralcev iz Inter-blocka, s 6:3. Moja soigralca sta bila tudi Denis Popovič in Igor Kuljanac.
Reprezentančni nastopi?
Do 19. leta sem bil redni član slovenskih selekcij. Nekaj nastopov sem zbral tudi za selekcijo do 21. leta. V kvalifikacijskih tekmah nisem igral, najbolj mi je v spominu osta-
la prijateljska tekma v gosteh z Anglijo, ko sem odigral en polčas.
Celje vodi na prvenstveni lestvici, vi pa na listi strelcev. Nenavadno, kajne?
Drži. Upam, da bom obdržal strelsko formo in niz nadaljeval v nedeljo v Domžalah.
Proti Olimpiji ste pri prvem voleju v kazenskem prostoru zapravili uvodno priložnost. Zaradi levice?
Moral bi vseeno zadeti, čeprav sem desničar. Kasneje sem žogo slabo zadel še z glavo. Predložek Raduloviča je bil odličen, toda moja slabost je igra z glavo. To moram popraviti.
Čeprav je bil za 3:0 vaš gol z glavo odličen?
Res je. Obenem moram priznati, da nisem videl, kam se je odbila žoga. Ko sem se po padcu prevalil, sem pogledal proti mreži, v kateri je obmiro-vala žoga. Vse je bilo odločeno. Zoran Pavlovič je namreč asistiral izjemno natančno, že pred vtekanjem mi je nakazal, kam bo podal. Večkrat moramo teči proti bližnji vratnici, prav pred dvobojem z Olimpi-jo je trener to poudarjal.
Kdo vam je nadel vzdevek Turbo?
Ne vem. Imam ga že od 3. razreda osnovne šole. Ni bilo toliko vezano na mojo hitrost. Povsod sem hotel biti prvi, ali na malici ali v avtobusu. Ko sem začel hoditi v srednjo šolo v Celju, so me vsi klicali Turbo, marsikdo sploh ni vedel, kako mi je ime.
V nedeljo ste šokirali celotno nogometno javnost, ko ste ugnali odlično Olimpijo, ki je narekovala ritem tudi z igralcem manj. Mnogi so
nato v ospredje postavili odločitve sodnika. Je obstajal prekršek za enajstmetrovko?
Da. Žogo sem v kazenskem prostoru odbil predse, takoj nato me je nasprotni igralec udaril po nogi in me spotaknil. Marsikaj so govorili glede tega dogodka, toda nič spornega ni bilo. Sodnik se je pravilno odločil.
Ste videli, kako je v vašem kazenskem prostoru žoga zadela Tadeja Vidmajerja?
Sem, na vrh rame. Če bi sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi igranja z roko, bi to bilo kratkomalo preveč. Domačim, ki so toliko protestirali, je nekajkrat pogledal skozi prste. Na primer naš branilec Bekim Kapič je dobil rumeni karton. Sploh ni šlo za prekršek, saj je izbil žogo, preden se je dotaknil nasprotnika.
Zadolženi ste za gole, tokrat pa vam je najprej uspela odlična podaja v prazen prostor, po kateri je sledil rdeči karton. Sta z Iztokom Močivnikom uigrana?
Ponavadi sam čakam na globinske podaje in stečem za žogo. Morda mi je podaja uspela zato, ker čutim, kam bi si sam želel, da mi podajo žogo. Tudi Močivnik je hiter. Ko se dokoplje do takšne žoge, ga je težko zaustaviti.
Ste imeli občutek, da bi morali zaigrati bolj pogumno z igralcem več?
Ne, sploh ne. Ko smo bili pomaknjeni malce nazaj, si domačini niso priigrali priložnosti v prvem polčasu. V nadaljevanju so resno zapre-tili, ključni pa sta bili izvrstni obrambi Matica Kotnika. Ko smo drugič zadeli, sem vedel,
da nam zmaga ne more uiti. Preveč smo se borili.
Za 2:0 ste opravili odlično delo, ki zagotovo ni bilo ne-opaženo. Pretekli ste 30, 40 metrov, sprejeli žogo, prei-grali čuvaja in odlično usmerili žogo mimo vratarja. Ste bili malce presenečeni nad idealnim razpletom?
Zamislil sem si tako, kot je bilo izvedeno. Zelo si vesel, ko ti uspe v takšnih trenutkih. Protinapad bi šel v pozabo, če bi zgrešil gol ali poslal žogo v naročje vratarju. Nikoli nisi povsem prepričan, da ti bo uspelo zadeti.
Bi se odpravili v tujino, na primer že naslednji teden, če bi prišla resna ponudba?
Bi. Najverjetneje bi mi bilo težko, če bi se moral v trenutku odločiti. A vendar mislim, da večjih težav ne bi imel.
Razen mature ...
Preložil bi jo za nedoločen čas. Gre le še za en predmet, ki ga bom prej ali slej opravil.
Državni prvak Maribor se je zanimal za vas in ponudil odškodnino. Vas je vabil še kdo?
Tega enostavno ne vem. Menedžerja nimam, vse prepuščam klubu, ki bo znal korektno rešiti zadevo.
Bi lahko bila ovira za selitev v tujino dekle?
Ne, Jana bi bila za, čeprav se zaveda, da v prvi fazi ne bi mogla odpotovati z mano. Ona najbolj ve, koliko vlagam v nogomet. Leto mlajša je od mene, doma iz Luč. Spoznala sva se v dijaškem domu, v katerem je ostala tudi kot študentka. Pred 14 dnevi sva se preselila v klubsko stanovanje.
Kaj počneta med treningi in tekmami?
Večinoma se druživa z Mo-čivnikom in njegovim dekletom. Hodiva v kino. Meni so ljubši znanstvenofantastični filmi, njej romantični. Enkrat potrpim jaz, drugič ona. Ko z
Močivnikom igrava tenis, gresta dekleti na pijačo.
Kdo zmaguje?
Zaenkrat sem še boljši. Na igrišču v Laškem se nama pridruži tudi Matic Kotnik, ki je prav tako kot midva Korošec.
Za kateri evropski klub navijate?
Od malega za Real. Ko sta igrala še Fernando Hierro in Roberto Carlos.
Kdo je trenutno najboljši nogometaš našega planeta?
Portugalec Cristiano Ronaldo. In tudi Argentinec Lionel Messi. Slednji je v seštevku celo boljši ... Toda bolj všeč mi je Cristiano.
Ker igra za Real?
Morda tudi zato.
Kdo pa je najboljši vseh časov?
Brazilec Ronaldo.
Očitno cenite njegovo presojo: udariti takoj ali pre-igravati. Prav instinkt loči bogataše od tistih, ki grejejo klop.
Tudi pri sebi vidim, da preveč hitim, prehitro storim potezo, ko bi lahko marsikaj postoril mirneje in bi seveda dosegal še več golov.
Glede negotovega klubskega položaja ste dejali, da ga bodo pač rešili za to poklicani. Kako je glede denarja, čutite pomanjkanje?
En mesec je bilo hudo. Pred tremi tedni pa smo dobili aprilsko štipendijo. Potem je bilo lažje. Toda če naslednje plače spet ne bo dolgo časa, bodo nastopile nove težave. Vsaj za nekaj časa sem odmislil finančne skrbi.
Kdaj vam poteče pogodba z NK CM Celje?
Čez dve leti.
Je odškodnina klubu za predčasni odhod predvidena?
Ne.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA TimE
Roman Bezjak v objemu in naročju Denisa Popoviča, soigralca v klubu in tudi prej v srednji šoli.
Tekma med Domžalami in CM Celjem bo v nedeljo ob 20. uri, sodil bo Damir Skomina. Rudar bo jutri ob 19.00 pričakal ekipo kranjskega Triglava. Da bi Velenjčani pridobili samozavest po domačem porazu v uvodnem krogu z Domžalami, so odigrali prijateljsko tekmo s Šoštanjem (6:0).
Čohadarevic v Tri lilije, Hohler na Polzelo
Prva okrepitev Košarkarskega kluba Zlatorog za novo sezono je srbski krilni center Darko Cohadarevic, visok 206 cm, na Polzelo pa se je vrnil Dejan Hohler.
Po študiju na ameriških univerzah Sewad County in Texas Tech je bil Cohadarevic pred lansko sezono na preizkušnjah pri Radničkem iz Kra-gujevca in poljskem Prokom Treflu, nakar je podpisal za atenski AEK. Grško prvenstvo je končal s povprečjem 9 točk na tekmo.
Novi član košarkarskega kluba Hopsi bo v prihodnji sezoni Dejan Hohler, ki se po dveh letih vrača na Polzelo. 25-letni branilec, ki je v svoji karieri igral za Roglo, Union Olimpijo, grški Egaleo in v minuli sezoni za Šentjur, je podpisal enoletno pogodbo. »Hoh« se je navijačem in ljubiteljem polzelske košarke še posebej priljubil v drugem delu sezone 2009/10. V minuli sezoni Lige Telemach je v dresu Šentjurja odigral 15 tekem (povprečno na tekmo 11,7 točk, 3,9 asistenc, 2,5 skoka in 1,5 ukradene žoge).
DŠ, foto: arhiv NT
Norvežani usodni za nesrečnega Mlakarja
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je bila v torek v derbiju tretjega kroga skupine A evropskega prvenstva v Grčiji s 30:24 boljša od Norveške, zabeležila je še tretjo zmago, si zagotovila nastop v osmini finala in se odločno približala prvemu mestu v skupini.
Pomembna zmaga pa je Pivovarne Laško Žiga Mla-terjala davek. Huje se je na- kar. Tekmo je sicer odigral mreč poškodoval član Celja do konca (dosegel je en gol,
Zeli si v NHL
Pred poltretjim letom so Polzelani popolnoma nadigrali Šoštanjčane, Dejan Hohler pa je izjemno spretno izigral Elektrino obrambo.
Neustrašni Žiga Mlakar je navkljub izjemno neugodnemu udarcu zdržal do konca tekme. Upamo, da hujših posledic ni utrpel.
njegov klubski kolega Gašper Marguč šest), šele po njej pa so se pokazale posledice močnega udarca v mednožje, ki ga je desni zunanji napadalec prejel med obračunom z Norvežani. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je bil operiran. Prva predvidevanja Celjanu napovedujejo vsaj dvomesečno odsotnost z igrišč. Ostalih informacij ne dajejo, gre pač za intimen del telesa. Brez njega so možnosti izbrane vrste selektorja Slavka Iveziča glede boja za najvišja mesta zagotovo nekoliko zmanjšane. Včeraj se je pomerila s Srbijo, danes se bo še s Francijo.
Medtem je Evropska rokometna zveza (EHF) objavila listo klubov, ki so se prijavili za tekmovanje v pokalu pokalnih zmagovalcev, hkrati pa postavila tudi listo nosilcev. Celjski klub bo prvič nastopil v tretjem krogu tega tekmovanja. Prve tekme bodo 26. novembra, povratne pa teden dni kasneje. V tem delu tekmovanja so Celjani med nosilci, kar pomeni, da se ne morejo srečati z nemškima Gummersbachom in Flensburgom ali s španskim Aragonom, ki veljajo za prve favorite tega tekmovanja. Žreb parov 3. kroga bo v torek na Dunaju.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Dokaz, da želijo mladi živeti svoje sanje, je gotovo Aljaž Uduč, ki se je s 16 leti odpravil v Združene države Amerike, saj mu tam nudijo boljše pogoje za igranje hokeja.
Ko sem se srečala z navidez povsem običajnim najstnikom, sem kmalu ugotovila, da vendar ni povsem običajen. Zakaj? Ker je odločen, da bo uspel v športu, natančneje hokeju, ki mu predstavlja ljubezen življenja. Aljaž Uduč se je potem, ko je najprej treniral hokej v Celju, nato v Ljubljani pri Slaviji, kasneje pa še v Mariboru, s starši odločil, da je najbolje, da nadaljuje svojo pot v Ameriki: »Tako se nam je vsem zdelo najbolj primerno, saj tam obiskujem šolo in treniram, kot tukaj ne bi mogel. Tam je konkurenca veliko večja in se je treba boriti, tudi pogoji so boljši, ker je več treningov in več je posvečanja hokeju,« pove Aljaž, ki je začel trenirati pri šestih letih.
Življenje v Omahi v državi Nebraska mu ne povzroča težav, saj se je hitro znašel. »Živim pri družini soigralca in sva kot brata. Seveda pogrešam domače, ampak tako sem se odločil in moram iti po začrtani poti,« doda član slovenske reprezentance letnikov 1994. V Omaho mu
Aljaž Uduč
je pomagal priti nekdanji član reprezentance in Celjan Davor Durakovič, ki je svojo kariero končal čez lužo. »Davor mi je v veliko pomoč, saj mi pomaga pri razvoju in mi svetuje.« Kot pove, je bil soigralcem na začetku zelo zanimiv, zanimalo jih je, kje sploh je Slovenija in katere so slovenske besede.
Prostega časa ima hokejski napadalec bolj malo, saj gre zjutraj v šolo, nato na trening, zvečer pa od utrujenosti »pade« v posteljo. Če pa že ima kaj prostega časa, se druži s prijatelji ali preko interneta komunicira z družino. V domovino se vrača dvakrat na leto. Lani je bil doma za
božič, letos, kot kaže, ne bo imel časa priti domov. »Takrat bomo imeli veliko tekem, saj smo že letos igrali tri lige. To pomeni, da imamo tekme trikrat na teden,« pove Aljaž, ki si želi priti v junior ligo. Vstop v to ligo mu lahko omogočijo skavti, ki iščejo mlade talente in jih je na težjih in zanimivejših tekmah več.
Ko je Aljaž na ledu, prizna, da ni primeren za obrambnega igralca. Zato je napadalec, vendar si želi izboljšati vse elemente igre. Za hokejiste je znano, da se večkrat na ledu pretepajo. Pri mlajših pretepi še niso dovoljeni, vendar do njih kljub temu prihaja, vsaj na treningih. »Pred kratkim sem na tak način tudi sam izgubil zob, ki sem ga zdaj v Sloveniji nadomestil z umetnim,« doda v smehu, saj je to edina »večja« poškodba, ki jo je doživel.
Cilj mladega hokejista je, da bi ostal v Ameriki in nekoč zaigral za člansko reprezentanco ter tudi v najmočnejši ligi na svetu, NHL. Zanimivo je, da njegov idol ni naš Anže Kopitar, temveč Sidney Crosby, ki je po njegovem mnenju pravi moštveni igralec s pregledom nad igro, pa še kapetanski trak nosi. Takšen si želi postati tudi Aljaž Uduč, ki se bo v začetku avgusta vrnil v obljubljeno deželo.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
Manj upanja za laška kandidata
Košarkarske reprezentance, ki bodo nastopile na letošnjem evropskem prvenstvu v Litvi, bodo lahko tekmovale le z dvanajstimi igralci in ne s po štirinajstimi, kot je zveza Fiba Europe sprva odločila lani.
Razočaranje nad novo odločitvijo so izrazili tudi pri Košarkarski zvezi Slovenije. Selektor Božo Maljkovic ima na pripravah 17 igralcev, od tega kar devet branilcev, med katerimi sta člana Zlatoroga Daniel Vujasinovič in Luka Lapornik, ki zdaj z zmanjšanimi možnostmi vseeno upata na morebitno pot v Litvo. Maljkovic se bo za sodelovanje moral zahvaliti petim reprezentančnim kandidatom.	DŠ
Nastji zmage na EP v napoto
Celjanka Nastja Kolar se je na mladinskem evropskem prvenstvu v tenisu v švicarskem Klostersu uvrstila v četrtfinale.
Premagala je Rusinjo Ilono Kremen z 2:0, po nizih 6:2 in 6:2. Kolarjevo, ki je šesta nosilka, pa bolj mika članski turnir na Češkem, kjer bi si lahko priigrala potrebne točke za uvrstitev v kvalifikacije odprtega prvenstva Združenih držav Amerike. Če bo v Švici še naprej zmagovala, bo zamudila kvalifikacije na Češkem, zato bi jo rešilo zgolj posebno povabilo na glavni turnir (wild-card).	DŠ
■	V V	■	■ I	V ■ I ■	v
Lascani priskočili na pomoč
Pri Rižnarjevih na Strenskem že raste novo gospodarsko poslopje
Martina Rižnarja in njegovo družino sta v kratkem doleteli dve tragediji. Sokrajani so takoj priskočili na pomoč in zgorelo gospodarsko poslopje že dobiva novo podobo. Z dobrodelno akcijo so Rižnarja seznanili predstavniki RK.
V Laškem so ponovno dokazali, da jim čut za sočloveka v stiski ni neznanka in v veliki dobrodelni akciji, ki jo je koordiniralo laško območno združenje RK, zbrali precejšnjo vsoto za družino Rižnar. Tudi v Novem tedniku smo poročali o nesreči, ki jih je doletela v nedavnem neurju. Strela, ki je zanetila ogenj, je namreč povsem uničila novo gospodarsko poslopje Rižnarjevih, zgorela jim je tudi celotna zaloga krme za živino, zaradi omejenih finančnih sredstev domačih pa je takoj ukrepal RK.
Vmes je Rižnarjeve s Stren-skega doletela še ena tragedija, saj je po hudi bolezni umrla tudi žena domačina Martina Rižnarja. Laščane je ta žalostna novica verjetno še dodatno spodbudila k pomoči. Sekretar območnega odbora RK Vlado Marot je potrdil, da so prostovoljci v enem tednu uspeli zbrati 8.587 evrov, ki jih je Rižnarjevim namenilo 309 darovalcev. RK Rimske Toplice in območno
združenje RK Laško sta dodala še 1.500 evrov, tako so za družino skupaj zbrali dobrih deset tisočakov. »Verjetno bo kakšen evro še nakazan na naš transakcijski račun. Naj pa omenim še, da so vzporedno prispevke ljudje zbirali tudi izven akcije rK. Gre za dobronamerno potezo, vendar je treba opozoriti, da je zato prihajalo do podvajanja pri pobiranju. O tej akciji podatkov nimamo,« je povedal Marot. Na pomoč sta priskočili tudi Občina Laško, ki je Rižnarjevim namenila tisoč evrov, KS Rimske Toplice pa 700 evrov.
Pomoč v obliki denarja, krme in dela pridnih rok
Zbranih sredstev naj bi bilo dovolj za sanacijo škode, zato je RK akcijo zaključil. Ves zbrani denar bodo namenili neposredno za plačila računov pri nabavi materiala za popravilo gospodarskega poslopja, ki žal ni bilo zavarovano. Mnogi ljudje so
na pomoč priskočili tudi z darovi »v naravi« in tako za družino zbrali okoli 14 na-kladalk krme. V požaru ob udaru strele je zgorelo kar 17 nakladalk. Kar nekaj so-krajanov in drugih občanov se je javilo za pomoč pri delu, zato so že uspešno zaključili čiščenje objekta. Pred tednom dni so že opravili tudi nanos močnejšega ometa ter zatem pričeli z vezavo ostrešja. Glavnino obnovitvenih del bodo verjetno opravili v treh tednih, gostišče Hochkraut pa skrbi za prehrano delavcev. »Načrtujemo še, da se bomo z eno od zavarovalnic dogovorili za enoletno premoženjsko zavarovanje objekta in živine v obliki donacije. Vztrajali pa bomo tudi pri tem, da na se na obnovljen objekt namesti strelovod. Iskreno se v imenu RK zahvaljujemo za vse darovane prispevke in druge oblike pomoči. Uspeh akcije je tudi dokaz, da čut za sočloveka med Laščani še kako živi,« je zaključil Marot.
PM
Življenje za drobiž, dostojanstvo zastonj
Maja Ahac iz Adre Slovenija - Tudi z izbiro torbice lahko tajsko deklico obvarujete brezna prostitucije
»Najbolj me je pretreslo, ko sem na lastne oči videla, kako malo je vredno človekovo življenje. Dostojanstvo navržejo za nameček,« je bila pretresena Maja Ahac, ki se je pred dnevi vrnila s srečanja humanitarnih delavcev mednarodne organizacije Adra na Tajskem. Tudi v Sloveniji zbirajo denar za tajske deklice, da namesto pri zvodnikih svojo prihodnost najdejo v varnih hišah.
Tokratno srečanje nacionalnih vodij je bilo v Bangkoku, ker je Tajska razmeroma poceni in ker želijo svoje programe nadzorovati vse do porabe zadnjega evra. Tako se je Maja, še nedolgo tega samostojna podjetnica, zdaj pa humanitarka s polnim delovnim časom, znašla sredi svojih najhujših nočnih mor. »V času krize smo še posebej navajeni stokati, kako nam je vsem hudo in da nimamo niti za preživetje. Tako neskončno razvajeni smo, da si sploh ne znamo predstavljati, kaj pomeni biti resnično na dnu človeško sprejemljivega.« Najtežje pa je bilo sprejeti razlago, da je stanje na Tajskem še zgledno proti temu, kar se dogaja v sosednjih državah.
»Zaradi časovne razlike ponoči nisem mogla spati. Ko se ozrem nazaj, je bilo res lahkomiselno, a s svoje domače perspektive se mi sprehod po ulicah ni zdel problematičen,« pripoveduje Maja. Nočnega življenja ni bilo treba prav posebej iskati. »Pretreslo me je,
kako lepa in urejena so ta dekleta. Le pogled jih izdaja. Kar vpričo mene so se dogovarjali, kdo s kom in v kakšnih kombinacijah bodo preživeli odmerjen čas. Praktično za drobiž ...« Kot pravi sogovornica, so otroci sredi nočnega življenja nekaj običajnega. Pa naj gre za pohabljence, ki zbujajo usmiljenje kot berači, zastonj delovno silo ali objekte sprevrženih spolnih praks. Dekleta so običajno iz najbolj revnih vasi, kamor se vrnejo kvečjemu umret. Če jih ne pobere aids, jih način življenja. Deset do 15 strank na noč ni nič posebnega. Mnoge so večkrat zašite, ker je noč z devico mogoče prodati za drag denar. »In vse to se dogaja prav zaradi povpraševanja iz našega bogatega >razvitega< sveta - Evrope in Amerike.«
Kače, mango in nasmeh
Ko so otroci in mlade ženske enkrat v krempljih teh kriminalnih združb, je njihova usoda zapečatena. In zato se ta program Adre usmerja v preventivo. »Obiskali smo nekaj najrevnejših vasi na severu Tajske. Družine nimajo drugega kot kočo, zaradi kač dvignjena ležišča, kurišče v zemlji in nekaj oblačil na drogu. Čeprav je šolanje brezplačno, pa je že nakup uniforme in zvezkov za starše prevelik strošek.« Tu njihovo nevednost in naivnost izkoristi mafija. Za nekaj denarja odpeljejo otroke, češ da bodo
delali in se šolali pri bogatejših družinah. Seveda so njihove usode v resnici grozljive. »S tem našim programom ozave-ščamo vaščane, da bodo znali prepoznati take pasti, in jih učimo preživeti, da ne bodo odvisni od nekaj sto dolarjev za ceno lastnega otroka.« Kadar otroci ostanejo brez staršev, jih vzamejo v varno hišo, kjer jih tudi izobrazijo za različne poklice. Maja ne bo kmalu pozabila gostoljubja in prijaznosti Tajcev, po drugi strani pa tudi strahu pred kačami, ki jih imajo v tistih vaseh menda ogromno. »Kljub izrecnemu odsvetovanju sem zadnji dan tam tudi jedla narezano sadje in pila vodo. Evropejci praviloma poberemo vse mogoče okužbe, a začuda mi ni bilo nič. Ampak zdelo se mi je pomembno, da ne zavrnem njihovega gostoljubja.«
Pravična trgovina naravnost do Celja
Tudi v Sloveniji bodo za ta program preventive zbirali denar. Kot pravi Maja, lahko že malenkosti naredijo ogromno. »Če bi vsak Slovenec mesečno daroval evro ... Če bi se jih odzvala vsaj četrtina ... S pol milijona evrov na mesec pa lahko narediš že ogromno!« Prijavljajo se tudi na razpise ministrstva za zunanje zadeve. To se namreč zaveda, da z dvema milijonoma evrov, kolikor jih za ta namen namenijo, sami ne bi mogli narediti skoraj nič. Nevladne organizacije
V Novem tedniku smo se aprila letos z novinarskimi prispevki na svoj način pridružili evropskemu letu prostovoljstva 2011 z geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Eden od ciljev evropskega leta je tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva
za boljšo družbo.
* t r
"¡M
Maja Ahac v varni hiši za deklice na Tajskem. Brez Adrinega programa bi večina postala belo blago v rokah mafije.
Humanitarna organizacija Adra je človekoljubna organizacija, ki jo je ustanovila Krščanska adventistična cerkev. Lahko bi rekli, da gre za protestantsko obliko Karitasa. Adra Slovenija je del neodvisne mednarodne humanitarne mreže Adra International, ki so jo ustanovili 1956 pod imenom Samaritanska pomoč. S pomočjo področnih uradov in društev deluje v več kot 115 državah sveta. Samo v enem letu so sodelavci Adre po vsem svetu pomagali skoraj 36 milijonom ljudi s humanitarno pomočjo, katere skupna vrednost je znašala približno 350 milijonov ameriških dolarjev. Adro Slovenija vodi Maja Ahac iz Velenja, vključuje pa okrog 150 aktivnih članov in prostovoljcev.
pa so bistveno bolj prilagodljive. Maja se je posvetila humanitarnemu delu, ker v njem uživa in verjame v to, kar dela. Za plačilo dobi pol minimalne plače. Krovna organizacija strogo skrbi, da administrativni stroški ne presežejo petih odstotkov zbranega denarja. »Normalno je od sedem do deset. Je pa res, da je zaradi situacije z Unicefom, kjer so ti odstotki menda prestopili vse meje dobrega okusa, danes vsem nam izredno težko. Prav
vsak mi servira to zgodbo,« pove Maja. »Z omenjenimi vasmi na Tajskem bodo tudi pri nas vzpostavili sistem pravične trgovine. Če boste želeli pomagati tem deklicam, boste lahko tudi v Celju kupili ročno izdelane torbice, pasove, rute, obeske in podobne izdelke. »V vsakem primeru jih moramo naučiti, da bodo znale poskrbeti zase. A treba jim je dati vsaj možnost. Bila sem veliko po svetu. Šolala sem se v Ameriki. Slovenija niti pribli-
žno nima take revščine, kot sem jo videla tam. In roko na srce, redko katera država ima tako razvito socialo kot mi. Do zdravnika in šole pride vsak in tudi od lakote ni še nihče umrl. Pa smo ves čas nezadovoljni. Na Tajskem sem imela v svojem kovčku več stvari, kot jih je premogla petčlanska družina. Pa vendar so bili videti srečni. Zase lahko to bolj redko rečemo, mar ne?«
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: Osebni arhiv
NOVI TEDNIK
MOJSTRI POKLICEV
17
»Čevelj je najbolj nemarna stvar ...«
Anton Mužič ostaja zvest čevljarstvu že 70 let - »Popravila? Tu in tam še kakšna petka, drugih pa praktično ni.«
»Lesene klinčke smo uporabljali za vezavo, ko še ni bilo lepila. Na starih čevljih ni gume, če bi podplat zbil skupaj le z žebljički, pa ne bi držali. Ko še ni bilo lesenih pet, se je z njimi spajalo tudi plast po plast usnja, žebljički so prišli na vrsto samo na koncu, v zadnjo plast,« je Anton Mužič hitel pojasnjevati, zakaj častno mesto sredi delovne površine v kotu čevljarske delavnice v Ulici obrtnikov Muzeja novejše zgodovine Celje zavzema prgišče lesenih >skodlic<. Kakšne tri ali štiri bi dobili iz enega zobotrebca, na hitro preračunam, ne vedoč, da sem najbrž tudi sama dobršen del otroštva prehodila v čeveljcih, ki so v podplatih še imeli lesene klinčke.
Stara »singerica« - najprej je imela delovno stran na levi, potem so jo prilagodili, da je bilo z njo lažje upravljati - je drugo, na čemer se ustavi pogled obiskovalca. »Takšne čevljarske stroje so imeli še sedlarji in drugi rokodelci, ki so delali z usnjem. Novejši so bili potem že izpopolnjeni in so šivali tudi filc,« stresa podatke 81-letni Anton, ki je kot ortopedski bandažist vse do predlani še redno pogodbeno sodeloval pri izdelavi ortopedskih čevljev in ostalih pripomočkov z Ortopedijo celjskega Centra za rehabilitacijo invalidov. »Tudi zdaj me še kdaj pa kdaj pokličejo. V zameno lahko tudi sam kdaj uporabim njihove stroje,« se nasmeje.
Le za mizo je zmanjkalo prostora
Muzejska čevljarska delavnica je veren posnetek tistih, v kakršnih so včasih delali čevljarji. »Le za mizo, kjer se je krojilo, večja je bila,« pravi Anton in že razkazuje vzorce, pa »mere« za posamezne številke čevljev in različno velika kopita. »Za izdelavo čevlja se mora najprej vzeti mero. To stori mojster, nato je na potezi krojilec, ki skroji vse potrebne dele za čevelj. Potem pride na vrsto prešivalka, ki vse skupaj sestavi.« Da se iz odvzete mere napravi model, še izvemo - potem sledi tisto, čemur danes pravimo dizajn. »Lahko dodaš našitke, ga polepšaš z raznimi vzorci, ampak vse to podraži čevelj, saj sta potrebna dodatno delo in material,« nazorno razlaga Anton in prikupno meša davno preteklost z nekoliko bližjimi desetletji in celo sedanjostjo.
»Zelo pomembna je tudi >koža< - tale je telečja - pozoren moraš biti, kateri del uporabiš. Za čevelj je dobro samo usnje z vratnega in s hrbtnega predela. Slabši deli, kjer se razteguje, so primerni le za jezik čevlja ali za podloge.« A
Ob stari »singerci« v muzejski čevljarski delavnici
tako je bilo šele v bližnji preteklosti, včasih, ko so čevljarji hodili po kmetijah in vse delo opravili sami, je bilo vse bolj enostavno. »Na kmetiji so kupili usnje, čevljar je s torbo, v kateri je imel orodje, šel po domovih in obul vso družino. No, skoraj vso, saj takrat ni imel vsak, zlasti otroci ne, svojega para čevljev.«
Anton pokaže robusten par čevljev: »Tale je bil za gozdarja, stal je okrog 120 dinarjev. Ko se je obrabil, ni imel za nov par in ga je dal >zaflikat<, to je stalo 33 dinarjev. Poglejte tele >gojzerje<, smučarske in za v hribe - če bi danes kdo šel z njimi v skalovje, bi se tako ubil ... Narejeni so iz >kravine<, kravjega usnja.« Da čevelj vodo pušča, se pogosto pritožujemo. Zakaj? »Finejše usnje seveda ni za v vodo, sneg, zdaj si pomagamo tako, da se ga na notranji strani premaže z lepilom, ki ustvari zaščitni film. >Kravina< pa je bila primerna, ker je bila mehka in mastna - zdaj lepilo na njej ne bi prijelo, a dreta in leseni klinčki so.« Negovalo pa se je takšne čevlje z ma-
stjo ali oljem, če je bil seveda na voljo. »Le slano ni smelo biti - saj veste, kakšni so čevlji pozimi ali pa če se noga hudo poti.«
Po naročilu ali na zalogo
»Do sredine prejšnjega stoletja se je delalo po starem, še sredi 50. let nismo poznali lepila. Stari čevljarji so se ga pa tudi kasneje branili. Res pa je, da sam lesenih klinč-kov nisem nikoli opustil, za ortopedsko obutev sem jih za zadnji del čevlja uporabljal ves čas,« pripoveduje Anton in priznava, da je lepilo močno poenostavilo postopke. »Včasih se je vse šivalo, tudi podplat na primer, in to je res držalo. Dreto pa je bilo treba namazati s smolo, da je še bolj >prijelo<. Ko je smola topla, pri šivanju pa se ob vsakem potegu ogreje, postane lepljiva.« Da je v celoti zašit čevelj veliko bolj elastičen od lepljenega, smo se lahko >na svoje roke< prepričali ob obisku.
»Za čevelj po naročilu si porabil okrog 12 ur, za eno-
»Dobri čevlji nikoli niso poceni - tudi zdaj se cena za par vrti tam okrog sto evrov. Tisti za 15, 20 evrov pa... kaj bi zgubljal besede. Nobeden nima usnjenega podplata več, samo prilepljeno gumo. Zato pa so lahko poceni. Da ne govorim o >adidaskah<, kjer je zašit, strojno seveda, samo zgornji del, spodaj pa je sama plastika, vse ulito.«
»Pri čevljih danes nimaš kaj popravljat - razen pet morda - to pa je komaj, komaj za preživetje. Praktično nihče ne naroča več čevljev - izjema so seveda redke butične delavnice.«
reže in zgladi v nekaj minutah, včasih pa se je na roko »rašpljalo« in gladilo, kar je trajalo vsaj tričetrt ure. »Brez >laufa< oziroma gladilca ni šlo,« še pravi in že kaže naslednje orodje, s katerim riše po podplatu. »To je bilo delo >v pra-zno<, naredil si zob v to smer, pa v ono, ničemur ni služilo, ampak brez tega čevelj ni bil gotov,« opiše nekakšen podpis čevljarja. »Pri očetu, ki je delal čevlje za prodajo na sejmih, to sicer ni bilo obvezno. Obrt je imel od leta 1929, ampak lokala v Celju ni imel, ker je bilo mestnih čevljarjev že veliko. Delo je dajal dvema, tudi štirim pomočnikom, odvisno od tega, kako je šla prodaja. Naši čevlji so bili cenejši, od 130 dinarjev navzdol - najcenejši so bili pri Bata, kjer si par dobil za 99 dinarjev - pri mestnih čevljarjih so bili tudi dvakrat dražji,« opisuje čase, ko so bile plače nekje med 600 in 700 dinarji in je sam začel spoznavati čevljarstvo. »Pri nas je bilo lažje, ker smo delali na zalogo, pa strank nikoli ni bilo v delavnici - te vzamejo veliko časa. Sam sem s čevlji zrasel gor, pri desetih, enajstih letih sem ob sobotah in nedeljah že natikal in stiskal >rinčke< ter vtikal vezalke. V enem dnevu je bilo takrat narejenih tudi do 40 čevljev. Da se s sestro ne bi potepala, je vedno rekel oče,« še obuja spomine.
Oče celjskih
Oče celjsk »kopačk«
stavnejšega, narejenega na zalogo za prodajo, pa osem ur. V Ortopediji sem ga zgotovil v devetih urah, ker so bila na voljo sodobna orodja in stroji - a hitreje ne gre, ker je še vedno večina ročnega dela,« pravi Anton in doda, da se s strojem rob pri podplatu ob-
»Pri očetu sem začel z ukom leta 1945, takoj po končani vojni. Nisem želel postati čevljar, a izbire takrat ni bilo, pa še obrt je bila v družini vse od starega očeta naprej,« pravi in pojasni, da so že generacije čevljarjev nazaj ta poklic »zašuštrale«. Veljal je za umazano delo. »Šuštar je bila grda beseda, skoraj zmerljivka. Vse drugo, >šnajder< ali frizer - samo šuštar ne. Pa saj ni čudno, v
stari Jugoslaviji so čevljarji hodili okrog s tistimi >zašmi-ranimi< predpasniki, še toliko niso bili, da bi ga vsaj za na cesto sneli. Pa razmetane delavnice .« opisuje in pribije, da je čevelj najbolj nemarna stvar na svetu. »Kaj vse je čevelj, ki so ga prinesli v popravilo, pobral nase. Na cestah so bile takrat še konjske vprege ... En čas si je človek še umival roke, potem pa se je te >svinjarije< navadil .«
Tisti časi tudi niso bili prijazni za obrtnike. »Leta 1948 sem naredil izpit v obrtni šoli, potem sem dve leti še delal doma, po odsluženi vojski pa dela ni bilo več dovolj. Za eno leto sem šel v Emo, se spet vrnil k očetu, a dela ni bilo dovolj. Potem sem se zaposlil v Ortopediji, kjer sem po treh letih opravil interno prekvalifikacijo za proteze in pasove, od leta 1958 je bilo za tako obrt treba imeti mojstrski izpit. Do leta 1975 sem bil ortopedski bandažist in delal na obeh segmentih, potem sem zaradi prenizke plače šel za skladiščnika v Aero,« opiše svoje drugo slovo od čevljarstva. »A po enem mesecu so prišli pome in tudi po upokojitvi sem vse do predlani pogodbeno še delal za njih.«
Konec 50. let se je Anton preizkusil še v nečem. Velja namreč za »očeta« čevljev za nogometaše na Celjskem. »Pri očetu sem izdeloval >kopačke< za nogometaše vse od Celja, Trbovelj do Velenja. Najprej sem popravljal stare, tiste so bile visoke. Potem pa je Vili Belcer, ki je igral pri Odredu, na Skalno klet prinesel vzorec iz Ljubljane. In te, nizke sem potem sam izdeloval,« šegavo pokaže Anton, ki se je preizkušal tudi v izdelavi rokavic za hokejske vratarje in čevljev za drsalke, enega prvih primerkov, ki je svoje mesto našel tudi na policah muzejske čevljarske delavnice.
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
Brez lesenih klinčkov včasih ni bilo čevljev.
Sončni park. Kraj, kjer se nekateri kar razbežijo, ko posumijo na kriminaliste v civilu. Enako se je zgodilo, ko smo v park s fotoaparatom prišli mi. Ta park je namreč znan po tem, da se v njem zbirajo uživalci drog.
Velenje slovi po visokem številu kaznivih dejanj prekupčevanja z drogami v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji. Lovke velenjskih prekupčevalcev segajo v prestolnico, kar pomeni, da gre za dobro organizirano mrežo pridobivanja in prodaje trdih drog. Med domnevno nevarnimi »tipi«, ki v velenjski občini skrbijo za dobavo droge na ulicah, leta in leta krožijo ista imena. Toda niso le droge tiste, ki skrbijo za odmevnost tega mesta, temveč tudi gospodarski kriminal. Na vrh lestvice po številu takšnih kaznivih dejanj je Velenje izstrelila afera z Vegra-dom. Ker pod »okrilje« velenjske policijske postaje spada tudi Šoštanj, imajo opravka tudi s preiskavami pri poslovanju tamkajšnje termoelektrarne.
Velenjčani se bojijo maščevanja kriminalcev
Bi moralo v mestu ob Paki biti več policistov?
»Rad bi, da bi bilo med ljudmi več policistov, a ne zato, da bi jih kaznovali, ampak zato, da prisluhnejo njihovim težavam, jih rešujejo. Več policistov na terenu pa je ob trenutni varnostni problematiki res težko zagotoviti,« pravi komadir Policijske postaje Velenje Drago Alenc. Vendar se bo moral vrh policije zamisliti in predvsem premisliti o možnosti, da bo treba v tem mestu poskrbeti še za več policistov. Željo po tem ima tudi lokalna skupnost. Na velenjski policijski postaji je zaposlenih 55 ljudi, od tega je 49 policistov, vendar je dogodkov v Velenju toliko, da policistom zmanjkuje časa za pogovor z ljudmi. Ti pa so ključni pri pridobivanju informacij v preiskavah, vendar se zaradi nezaupanja v policijo redko kdo odloči spregovoriti.
V Velenju namreč med ljudmi vlada strah pred prekupčevalci z drogami, bojijo se maščevanja, zato zelo težko povedo podatke, ki jih morda vedo in bi bili pri delu policije dobrodošli. »Bojijo se pričanja na sodišču, groženj, zato je pomembno, da jim nudimo popolno anonimnost, v kolikor nam zaupajo kakšne informacije, ki nam lahko pomagajo v preiskavah. Le če bomo tako stopili skupaj, bomo rešili problem z drogami v naši občini,« poudarja Alenc. »Sodelovanje z ljudmi je bistveno, v preteklosti se je policija od njih oddaljila, kar je bila napaka. Brez zaupanja ljudi v naše delo ni ničesar. Saj je večina lju-
di poštenih, mi imamo opravka z 10 ali 15 odstotki prebivalcev, ki so storilci kaznivih dejanj ali prekrškov,« še omenja. In teh
skrb vzbujajoč v njihovi občini pa je »nevidni kriminal«, trdi Alenc. To so druge davčne utaje, tihotapstvo alkohola, cigaret, oblačil, tudi orožja. In tega ni malo. Posredno je to povezano tudi s tem, da v Velenju živijo ljudje različnih kultur, razloži naš sogovornik. V ospredje vse bolj stopajo tudi organizirane tatvine. Spomnimo le na dogodek pred dnevi, ko so znanemu velenjskemu poslovnežu najprej vlomili v hišo, nato pa iz garaže ukradli kar dva visokocenovna avtomobila.
delo organizirajo tako, da se policisti vendarle na teren odpravijo tudi v skupni patrulji z redarji. Nadzorujejo predvsem dogajanje v centru mesta. To se je pokazalo za pozitivno, saj se pooblastila redarjev nanašajo tudi na ukrepanje ob kršitvah občinskih odlokov, skupaj s po-
Komandir PP Velenje Drago Alenc: »V zadnjem času smo dodatno zavarovali parkirišče pred postajo, kjer so nam pogosto poškodovali vozila, uredili smo tudi pisarno dežurnega policista.« (Foto: GrupA)
licisti pa so pri tem uspešnejši. Enkrat mesečno so v Velenju tudi policisti konjeniki. Ti so prisotni predvsem v okolici Velenjskega jezera, v parkih in na urejenih sprehajališčih. V Velenje prihajajo iz Ljubljane. S policijo zelo dobro sodeluje občina, ki je bila močno vpeta
Zaradi večjega števila dijakov je med šolskim letom opaziti kar nekaj primerov jemanja drog v okolici Šolskega centra Velenje, kjer prihaja tudi do vandalizma. Policija se zato vsaj enkrat mesečno sestaja z vodstvom šole in išče rešitve za probleme, ki se pojavljajo. Z mladimi je problem predvsem, kadar imajo na javnih parkiriščih tako imenovane »hauba partije«, kjer pijejo alkohol in kršijo javni red in mir.
V Šoštanju zaenkrat nimajo policijske postaje. Tam deluje le policijska pisarna, ki je občanom na voljo vsako sredo med 12. in 18. uro.
tudi v reševanje položaja Vegra-dovih delavcev, ki jih je vodstvo podjetja s svojim početjem dobesedno pahnilo na rob obupa. Občina ima posluh tudi za preventivo v cestnem prometu, predvsem pa za preprečevanje jemanja in prekupčevanja z mamili, o čemer smo pred časom že pisali.
SIMONA ŠOLINIČ
V uredništvu Novega tednika menimo, da bi morala policija še bolj sodelovati z lokalno skupnostjo, saj sta policijsko delo in uspešnost preiskav pogosto odvisna od sodelovanja ljudi na območju, kjer policija deluje. Največ takšnega dobrega odnosa občan - policist je ravno v manjših občinah, kar se kaže v večji preiskanosti kaznivih dejanj in večjem zaupanju v policijo. V poletnih številkah časopisa vam bomo zato predstavili vse policijske postaje, ki delujejo na Celjskem.
S konopljo naj bi zaslužili skoraj dva milijona evrov
10 ali 5 odstotkov takšnih, ki so zmožni narediti marsikaj. Grozili so tudi kriminalistom, jim pred velenjsko policijsko
V Velenju se je v preteklosti zgodilo kar nekaj odmevnih dogodkov. Leta 2008 so več dni iskali morilca 27-letnega Simona Flandra iz Škal, ki je umrl zaradi vbodov z nožem pri Rdeči dvorani. Isto leto je prišlo do poskusa umora v Janškovem selu, ko je 21-letnik z nožem zabodel sovaščana. Letos so na sedem let zapora obsodili 24-letnega Andreja Rebevška, ki je pred sedmimi leti v Velenju umoril svojega znanca. Še vedno traja sojenje 53-letnemu Bojanu Omerzi, ki je lani v Velenju sredi ulice brutalno pretepel svojo partnerko ...
Varnost v prometu se z leti na Velenjskem izboljšuje. Manj je prometnih nesreč in tudi huje poškodovanih. V zadnjem obdobju je na tamkajšnjem območju umrl motorist, lani pijan kolesar. Pred štirimi leti je na primer na velenjskih cestah umrlo kar sedem ljudi.
postajo rezali pnevmatike na vozilih, zato ni čudno, da se jih bojijo tudi ostali občani ...
Nevaren nevidni kriminal
Iz Velenja prihajajo odmev-nejši primeri kaznivih dejanj z drogami in gospodarskim kriminalom, toda to so primeri, ki so na očeh javnosti,
Rak rana velenjskega območja pa je zagotovo družinsko nasilje. Tega je iz leta v leto več. »Dosegli smo, da so naši policisti dojeli, da za nasilje velja ničelna toleranca,« razlaga Alenc. Med storilci je kar nekaj povratnikov, torej tistih, ki so bili zaradi nasilja že ovadeni, so pa policisti tudi opazili, da se po prijavi nasilneži vendarle umirijo. Res je še, da se o tem vedno več govori in tudi družba v svoji sredini ne trpi več nasilnih posameznikov. Kot temno polje v kaznivih dejanjih Alenc vidi tudi nasilje nad starejšimi, kjer je še kako pomembno, da se starejši zavedajo, da je treba nasilje prijaviti, in da vedo, kje poiskati pomoč. Ravno pri obravnavi nasilja velenjska policija dobro sodeluje tudi s centrom za socialno delo.
»Statistika je lahko še kako dobra, ne pomeni pa nič, če se ljudje ne bodo počutili varno,« pove Alenc. Čeprav jim policistov primanjkuje, pa v Velenju
Policisti so v bližini Vitanja prejšnji teden zasegli večjo količino sadik prepovedane konoplje. Po prijavi, da se v stari kmečki hiši, katere stanovalci naj bi bili na dopustu, nekaj dogaja oziroma da je tam že več dni prižgana močna luč, so policisti obiskali domačijo. Tam so kasneje v hišni preiskavi odkrili in zasegli 489 sadik konoplje, medtem ko je bilo zraven še dobrih tisoč lončkov s prepovedano drogo. Glede na ceno konoplje na trgu so se osumljenci, zaenkrat so trije, najverjetneje okoristili s skoraj dvema milijonoma evrov.
Ob ogledu domačije so policisti ugotovili, da v notranjosti res sveti močna luč, močan je bil vonj po konoplji, slišali so delujoč ventilator, skozi okna pa niso videli prav nič, saj so bila dobro zastrta. Kasneje so ugotovili, da so imeli v hiši
zadnji dve leti močno povečano porabo električne energije, poleg tega so jo še nekaj kradli (vod je bil speljan mimo števca), kar je policiste napeljalo na sum, da se v hiši goji konoplja. Hišna preiskava je trajala dva dni, v tem času pa so v zelo strokovno opremljenih petih sobah na kar 200 kvadratnih metrov velikem gojišču našli veliko količino sadik konoplje.
Oprema, ki so jo osumljenci pri gojenju konoplje uporabljali, je precej kakovostna in strokovno izbrana. Tako so poskrbeli za naprave za uravnavanje toplote, vlage in svetlobe, zelo dobro so tudi poskrbeli za dovolj električne energije. Konoplja, pridobljena na ta način, je na trgu zelo cenjena in iskana, saj ima višjo vsebnost THC. Cena za sto gramov take konoplje znaša od 500 do 600 evrov. Glede na število sadik,
ki so jih imeli v hiši, in glede na to, da lahko s takim načinom gojenja vzgojijo odrasle rastline do štirikrat na leto, na policiji ocenjujejo, da so osumljenci v enem ciklusu pridobili od 240 do 288 tisoč evrov. Če so ti izračuni resnični, so v dveh letih zaslužili skoraj dva milijona evrov.
Preiskava zaenkrat še traja, med drugim ugotavljajo, kdo je vso to konopljo kupoval, kam je torej šla in koliko so je osumljenci sploh pridelali. Enega osumljenca so tudi pridržali, vendar so ga tudi že izpustili. Policisti bodo podali kazensko ovadbo. Zagrožena kazen za proizvodnjo, predelavo in prodajo prepovedanih drog je od enega do deset let zapora, če pa osumljencem dokažejo, da so delovali v hudodelski združbi, jim grozi od pet do petnajst let zapora.
ŠK
KRONIKA / PISMO IZ
INFO 113
Poškodovan otrok
Policija išče morebitne očividce torkove nesreče na lokalni cesti izven Orle vasi.
Nesreča s 70 potniki
Pred cestninsko postajo na Vranskem na avtocesti Celje - Ljubljana sta v torek zjutraj trčila dvonadstropni avtobus s kar 70 potniki in tovorno vozilo.
Dve poškodovani osebi so morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Promet je bil na tem odseku oviran kar nekaj časa, pri reševanju in odpravljanju posledic je sodelovalo tudi devet celjskih poklicnih gasilcev.
Foto: PGE Celje
Otrok, ki je vozil kolo, je trčil z voznikom rdeče-rjavega motorja, ki je po nezgodi odpeljal. Mladoletnik se je v nesreči lažje poškodoval. Policija zbira informacije na številki 113 oziroma na anonimnem telefonu policije 080-1200.
Padel s štirih metrov
V	torek dopoldne se je v Cinkarni Celje v Kidričevi ulici zgodila hujša delovna nesreča.
Med delom je s podesta na višini okrog štirih metrov padel 49-letni delavec, državljan Bosne in Hercegovine, ki je opravljal vzdrževalna dela. Moškemu so pomoč nudili na kraju nesreče, reševalna ekipa nujne medicinske pomoči pa ga je odpeljala na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Okoliščine nesreče še preiskujejo. Delovna nesreča se je zgodila še v sredo v Interevropi v Kidričevi ulici, kjer je delavec padel s prikolice. Zaradi poškodb se zdravi v bolnišnici.
Udar strele v Brezovi
V	Brezovi v Šmartnem v Rožni dolini je v sredo zagorel stanovanjski objekt, v katerega je udarila strela.
Nesreča se je zgodila ob močnem deževju, ki se je nad Celjem razširilo v popoldanskem
času. Požar, ki je izbruhnil na opažu hiše, je začel gasiti sosed, na terenu so bili tudi celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Šmartnega. Večjih težav zaradi deževja drugod ni bilo, niti v prometu. So pa imeli probleme na Regijskem centru za obveščanje, kjer je prišlo do izpada centrale. A so napako popravili, tako da je bila številka 112 kmalu normalno dostopna.
BMW na opekah
V noči na sredo so neznanci vlomili v trgovino na Lopati v Celju, od koder so odnesli menjalni denar, cigarete, kozmetiko in prehrambene izdelke v vrednosti tisoč evrov.
Izpred stanovanjske hiše na Polzeli pa je v sredo nekdo odpeljal skuter, vreden 600 evrov. Policisti pa še iščejo nepridiprave, ki so v preteklih dneh ukradli tovorno prikolico s parkirnega prostora v Arclinu. Brez vozila je ostal tudi lastnik motorja, ki so mu ga sunili v Podvrhu pri Žalcu. V Ulici Alme Karlinove v Celju pa so se tatovi spravili na BMW, s katerega so demontirali štiri platišča s pnevmatikami. Vozilo je lastnico pričakalo kar na na opekah ...
SŠol
PISMO IZ BRUSLJA
PISMO IZ NIKOZIJE
Trenutek za izklop Ciprski mrk
Čas dopustov je in tisti, ki se še vedno trudimo z delom, moramo priznati, da nam misli vse bolj uhajajo na morje. Pogosto si dopustniki ob odhodu poleg brisač in kopalk prtljažnik napolnijo še s hrano in pijačo. Nekateri prisegajo, da se to splača, medtem ko drugi priznajo, da zaupajo preizkušeni hrani z domačih trgovskih polic.
V Evropi se trudimo, da bi notranji trg resnično zaživel. To bi pomenilo enotnejše cene izdelkov, predvsem pa enotne kakovostne standarde. Zanimivo, da smo prav o tem tik pred poletnimi počitnicami sprejeli evropski zakon, ki določa, kako mora biti označena hrana. To pomeni, da je natančno določeno, katere vrednosti bodo proizvajalci morali dovolj jasno objaviti na embalaži prehranskega izdelka. To nam bo koristilo, če se bomo na dopust odpravili v katero od evropskih držav, a žal ne takoj. Prvi rezultati te direktive bodo vidni že v treh letih po njeni delni uveljavitvi, medtem ko bo direktiva v celoti začela veljati po petih letih.
Verjetno pa ni le hrana tisto, kar nam med dopustom krepi zdravje. To je namreč čas, ko smo več na prostem, v naravi, in dihamo čistejši zrak. Sama se v poletni vročini prav potrudim, da kar najbolj izklopim službene obveznosti, saj morajo imeti počitek tudi možgani. In da se izognem stresu, ki je sicer kar stalen spremljeva-
-s
radiocelje
" a 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
lec v dinamičnem življenju evropskih politik. Kako se mi prileže, ko »telovadnico« v bruseljskem stanovanju zamenjam s telovadbo v gozdu v Sloveniji! Tudi tek v sicer lepo urejenem parku, ki se razprostira med Evropskim parlamentom in najetim apartmajem, ni enak teku doma. Mnogo lepši in bližje naravi je sprehod, včasih tudi tek v gozdu. Včasih se kar ustavim in prisluhnem gozdni govorici. A je zaradi prehitrega tempa, ko sem v Sloveniji praviloma le tri dni v tednu, mnogokrat ne slišim. Premočno sem v mislih še pri službenih zadevah, včasih pa si sploh ne utrgam tistih nekaj minut, da bi se konec tedna odpravila ven, na prosto. Spet tretjič je krivo vreme...
Zdaj ni nobenega opravičila. Evropski parlament je zaprt, delo so prekinili tudi kolegice in kolegi v državnem zboru. Nekateri sicer pravijo, da so dnevi včasih prevroči, drugič spet prehladni za poletne sprehode. Meni pa se zdijo večinoma prav prijetni, če jih primerjam z muhastim bruseljskim vremenom, enkrat z visokimi, drugič spet z nizkimi temperaturami, velikokrat pa je tam deževno in vetrovno.
Za mnoge je iskanje počitniške destinacije pravi stres, pomembna odločitev, ko morajo uravnotežiti želje z zmožnostmi, ob tem pa morajo imeti še kanček sreče, da se tisto, kar jim je bilo obljubljeno ob plačilu, tudi uresniči. Sama nimam prav nobenih načrtov. Predvsem si želim imeti malo miru in čim manj potovati, saj med letom vsak teden potujem na delo v skoraj 1200 km oddaljeni Bruselj ali okrog 800 km oddaljeni Strassbourg. Vmes pa dodatno opravim še kakšno kratko potovanje. Tako bom letos sicer za kratek čas odšla kam na morje, sicer pa je moje geslo: med počitnicami čim dlje od kovčkov in potovanj. Želim se sprostiti, si odpočiti in nabrati novih moči do konca avgusta, ko bomo spet začeli delati. Da se bom tako kot večina kolegic in kolegov vesela in dobre volje vrnila v parlament, ko se bomo spet veselo pozdravljali. Ne »po slovensko«, temveč z objemom in s poljubom. V mestu, kjer je tudi za moške poljub pri pozdravljanju obvezen, rokovanje pa že mnogo manj.
PISMO IZ ...
Ciper, sicer prekrasen otok, ki ga na leto obišče vsaj dva milijona turistov, se je ta teden odel v črno. Najverjetneje angleški turisti, ki se zabavajo v Ayia Napi, ruski turisti, ki prebivajo v svojih poletnih vilah v Limassolu, in Francozi, Nemci ter Švedi, razkropljeni med Larnako in Pafosom, niso niti opazili nič posebnega, dokler klime, ki so hladile pekočih 40 stopinj Celzija, niso obmolknile. V ponedeljek, 11. julija, je namreč zgodaj zjutraj eksplodiralo slabo shranjeno in nepravilno vzdrževano iransko orožje, ki so ga ciprske oblasti zajele na poti v Sirijo. V 1,5 megatonski eksploziji je umrlo trinajst ljudi. Prav tako je eksplozija odnesla s seboj največjo elektrarno, ki je oskrbovala otok z več kot petdeset odstotki energije.
Zaradi nesrečnega dogodka je življenje v Nikoziji ta teden precej drugačno od običajnega. V ponedeljek smo najprej ostali brez interneta, nato brez elektrike in na koncu dobili informacijo, da se začenja redukcija vode. Čeprav na Cipru človek shaja brez znanja grščine, je zaradi omenjenega
Pismo iz Bruslja, Nikozije, Londona, torej iz različnih prestolnic sveta in iz mest različnih držav na zemeljski polobli (od Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Kitajske ...), v Novem tedniku objavljamo ob petkih. K pisanju pisma o življenjskem in delovnem utripu v tujini vabimo različne bolj in manj znane posameznike, ki imajo korenine na Celjskem. V juliju se nam je s pismom iz Bruslja in Stras-bourga oglašala slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj. Pridružila se nam je Mišela Mavrič, ki živi na Cipru, konkretneje v Nikoziji, medtem ko dela kot raziskovalka na eni tamkajšnjih univerz v Limassolu. Ljudje s širšega območja Celjskega se iz različnih razlogov potepajo marsikje po svetu.
V uredništvu vas prijazno vabimo, da nam na e-naslov tednik@nt-rc.si ali morda osebno sporočite, kje v svetu živi kdo od vaših sorodnikov, znancev, prijateljev, in povabili ga bomo, da nas s kakšnim elektronskim pismom popelje v svoj svet na tujem.
ta teden precej težko slediti informacijam o političnem in energetskem dogajanju. V torek so nam sporočili, naj ne skrbimo zaradi vode, a naj vseeno pričakujemo redukcijo elektrike nadaljnjih šest mesecev. Obenem se je na Face-booku pojavilo precej skupin, ki so pozivale k odstopu predsednika Dimitrisa Christofia, saj bi on prvi moral vedeti, da se orožje ne shranjuje v kon-teinerjih na 40 stopinjah Celzija in poliva z vodo. Od ust do ust, saj je Ciper precej majhen otok, se je informacija o protestu in maršu razširila in v torek zvečer se nas je zbralo na tisoče pred predsednikovo palačo. Stari, mladi, matere z majhnimi otroki, tujci in Nikozijci smo stali in pozivali predsednika k odstopu, ko je kar naenkrat, po mojem mnenju brez posebnega razloga, začel po nas deževati solzivec. Torkov miren protest z nekaj manjšimi izgredi, kot je metanje kamenja s ceste na predsednikov vrt, so oblasti grobo zatrle.
V tem trenutku je vzdušje precej klavrno, saj bo ciprska vlada najverjetneje morala uvoziti elektriko z okupirane turške strani otoka, kar bi posledično pomenilo neke vrste priznanje okupirane strani, vsaj na idejni ravni. Še več, Nikozijci mi pripovedujejo, da gre pri nakupu elektrike od Turkov za spretne politične igre vlade, ki sama sebe naziva s komunisti, protestnike pa s fašisti (izbor terminov, zaradi katerih bi vas v Sloveniji precej postrani gledali, v Italiji pa celo zaprli), da bo ob predsedniških volitvah naslednje leto igrala na strune prijateljstva s turško stranjo in tako ohranila glasove močnega levega volilnega aparata.
Protesti se nadaljujejo in morda se nekaj tisoč prote-stnikov ne zdi veliko, vendar je trenutno dogajanje prvo takšnih po nemirih v 70. letih. Ciprčani so se po hunti in okupaciji leta 1974 zavili
MISELA MAVRIC, raziskovalka na oddelku za turizem ciprske univerze za tehnologijo
Kot vsaka emigracija se je tudi moja začela po čudnem spletu okoliščin. Služba, ki sem jo imela v Sloveniji, je precej najedala moje zdravje. Obenem sem v Veliki Britaniji delala doktorat. Pred mano je bilo mnogo poti, ki so se kar naenkrat združile in me pripeljale na Ciper. V Veliki Britaniji sem najprej spoznala svojega partnerja - Ciprčana, nato dobila ponudbo za raziskovalno delo na eni od ciprskih univerz. Trenutno živim v Nikozi-ji, delam v Limassolu kot raziskovalka na oddelku za turizem, ob vikendih pa odkrivam lepote ciprskih plaž in hribov.
v popolno tišino in mnoga leta tolerirali prav vsako nespodobnost in nesposobnost političnega vodstva. Kdo ve, morda politični veter veje iz ne preveč oddaljenega Egipta, Sirije in Libanona, vendar protesti niso nasilni. Vsak večer se pred predsednikovo palačo zbere na tisoče ljudi. V tradiciji grške agore postavijo oder. Vabljen je vsakdo, ki želi govoriti. Vsak večer prižgejo sveče, preberejo imena umrlih in jim zaželijo večno življenje. Moram priznati, da mi je navkljub tragičnemu dogodku življenje v Nikoziji ta teden v užitek, saj lahko opazujem neverjetno tradicijo demokracije, ki je globoko zakoreninjena v grških Ciprčanih.

■• odkrivamo turistične bisere naših občin
ff^i
Žička kartuzija je bila letos med štirimi finalisti za naziv evropske destinacije odličnosti Eden 2011. Naziv je sicer pripadel Idriji, vseeno pa je že sama uvrstitev v finale velik uspeh in potrditev njihovega dosedanjega dela. (Foto: GrupA)
Škalce (Vir: Arhiv TIC Slovenske Konjice)
Pojdite z menoj v Deželo Celjsko in spoznajte čudovite kotičke na Dravinjskem. Slovenske Konjice so mesto cvetja in vina in so s svojimi slikovitimi vasmi v vsakem času prava destinacija za obiskovalce. V poletnem času še toliko bolj, saj jih zaznamuje neverjetna zelena barva, ki jo lahko vidimo tako med škalskimi vinogradi, užijemo na golf igriščih, ki se skrivajo med temi vinogradi, zeleno je tudi mesto s številnimi parki, pri čemer veliko zelenja ponuja tudi Konjiška gora, ki obroblja Dravinjsko dolino.
Mestno jedro trenutno ni najlažje dostopno, saj ga obnavljajo, da bo še bolj zanimivo za obiskovalce, vsekakor pa
Tjaša Kangler, vodja Tica Slovenske Konjice priporoča obisk vinske kleti Zlati grič, postanek v gostišču Grič, obisk vinogra-
V Zrečah je veliko možnosti za kolesarstvo in pohodništvo.
Že ta konec tedna lahko uživamo v Jakobovih dnevih na Resniku. V soboto bo že četrti Jakobov pohod izpred gasilskega doma v Zrečah, na Resniku pa se bo dogajanje končalo s polfinalnim tekmovanjem v igranju na diatonično harmoniko za Pohorsko coklo, v nedeljo pa bo zjutraj slovesna sveta maša, nato pa kulturni program in od 14. ure zabava z Ansamblom Mira Klinca.
V nedeljo, 31. julija, nas Dežela Celjska še posebej vabi v Loče, ki so ime dobile ime po ločju. Na gradu Pogled, ki je žal zapuščen, je vizionar Emil Zupanc začel pripravljati Loške poletne prireditve, ki so se ohranile še danes. Osrednja prireditev bo 39. kmečki praznik s povorko in prikazom starih kmečkih običajev prihodnjo nedeljo ob 11. uri.
dniškega dvorca s slikovitimi apartmaji. Posebno povabilo velja še v en zelen del občine Slovenske Konjice - v dolino sv. Janeza Krstnika, kjer v izjemno skriti, vendar slikoviti dolini že od 12. stoletja počiva skrivnosten samostan Žička kartuzija. Tja se lahko odpravimo kar po pohodnih poteh Konjiške gore ali s kolesom oziroma z avtomobilom. V 30 letih, kolikor traja obnova samostana, je na tem mestu nastalo marsikaj. Med drugim sta na ogled dve stalni razstavi, sprehodimo se lahko po zeliščnih vrtovih in obiščemo zeliščno prodajalno, zaidemo v Otokarjevo penin-sko klet in spoznamo starodavno obrt lončarjenja.
V	Žički kartuziji so v juliju in avgustu tabori za duhovno rast, ki jih pripravlja Cvijeta Pahljina. Za že 13. tabore se še vedno lahko prijavite v Ticu Slovenske Konjice na telefonski številki 759-31-10 oziroma po elektronski pošti cvijeta.pahljina@siol.net. V Žički kartuziji so tudi odmevne gledališko-likovne kolonije Iskanja, Festival lepopisja in številne druge prireditve. Prav tako organizirajo Poletne glasbene večere z vrhunskimi glasbenimi izvajalci. 30. julija ob 20.30 bo v Žički kartuziji v soju bakel in pod nebesnim svodom koncert skupine Terrafolk.
V	Slovenskih Konjicah je tudi ogromno legend, od zmaja, ki počiva v Konjiški gori, do Jurija, ki je rešil Marjetico pred pošastjo. Obstajajo legende o nastanku Žičke kartuzije in tudi legende o potočku, ki teče skozi Slovenske Konjice. Pravo ime naj bi bilo Ribnica, a mu večina Konjičanov pravi Gospodična oziroma Zmajeva slina, tako da je potoček dejansko prevzel ime po legendah. Prvemu konjiškemu vodovodu tako mnogi name-
Cvijeta Pahljina, idejna vodja in organizatorka 13. taborov za duhovno rast v Žički kartuziji, Tadeja Waldhu-ber, v. d. direktorice LTO Rogla-Zreče, Stane Kukovič, predsednik Kulturnega društva Loče in Tjaša Kangler, vodja Tica Slovenske Konjice, pred eno najmodernejših vinskih kleti Zlatim gričem. (Foto: GrupA)
sto imena rečejo kar potoček z mnogimi imeni.
Zreče prav tako ponujajo na ogled bogato kulturno dediščino, od Skomarske hiše, muzeja ozkotirne železniške proge v Zrečah, ogledamo si lahko Ošlakovo kovačijo in kovačijo Šrekl - Zajc, ki ponazarjata tradicijo kova-
ške dediščine, Vodovnikovo zbirko v Skomarju, muzej 100 frankolovskih žrtev in razstavo Brinjeva gora, ki je na ogled v hotelu Planja na Rogli in prikazuje predmete, ki so jih našli na Brinjevi gori.
V Zrečah je tudi veliko naravnih znamenitosti, ki jih lahko raziskujemo kot
pohodniki in kolesarji. Zelo veliko raznolikih prireditev je na Rogli, kjer v juliju in avgustu pripravljajo vesele poletne nedelje, 14. avgusta bo praznik pohorskega lonca, 21. avgusta bo lepa nedelja na Skomarju, dan prej pa kolesarski skok na Roglo.
SB
| Naložba v vašo prihodnost
(MKAajOI^LL^miNANOtA EVH.OP5k\UNI|A
Evropski sklad za regionalni razvoj
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
21
BqJtexStx£cS£[z£ÍM£a
L
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... DA VAM NE BO VROČE
V dneh, ko termometer kaže čisto preveč in nam še dihati ne da, iščemo samo senco. Senca, ohladitev in osvežitev - če je vse to v paketa, toliko bolje. Za žejo je najboljša kar voda, tista, ki priteče iz pipe. Dnevno naj bi spili dva litra tekočine ali približno deset kozarcev. Ob poletni vročini spijemo več in da ne bi prijateljem postregli vode, čeprav ni z njo nič narobe, na Celjskem je pitna voda ustrezna, lahko v kozarce nalijete kaj drugega. V oddaji Kuhajmo skupaj smo »postregli« z osvežilnimi napitki, ki jih je treba preizkusiti. Najboljše stvari so preproste in enostavne, zato skuhajmo najljubši čaj, ki naj počaka v hladilniku do postrežbe. Zjutraj, ko si pripravljamo kavo, je skuhajmo več in to bo osnova za ledeno kavo. Vsaj malo ohlajeno precedimo skozi gazo ali kuhinjsko krpo in do postrežbe shranimo v hladilniku. Ledeno kavo izboljšamo s kepico vanilijevega sladoleda, z malo smetane in naribano čokolado. In povedano na uho - mrzla kava je za lepoto, kar pomeni, da se z ledeno kavo to le še potencira.
LUBENICA Z DODATKOM
Sestavine:
1/2 lubenice, 1 pločevinka energijske pijače ali 1 brezalkoholno (otroško} peneče vino
Priprava:
Lubenici malo prirežemo dno, da je stabilna (ne preveč, da ne pridemo do rdečega dela). Izdolbemo vsebino, jo očistimo pešk in vrnemo narezano na manjše koščke nazaj v »posodo«. Če imamo pripomoček, s katerim lahko izdolbemo kroglice, bo vse videti še lepše. Zalijemo z energijsko pijačo ali brezalkoholnim penečim vinom in postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Postrežemo v večjih in bolj globokih kozarcih skupaj z dekorativnimi vilicami ali s palčko, da lažje jemo koščke lubenic.
ANANASOV NAPITEK
Sestavine:
1 konzerva ananasa, voda po potrebi Priprava:
Ananas odcedimo in koščke damo v sekljalnik. Zavrtimo in dolijemo vodo iz kompota, da kaša ni pregosta. Razredčimo še z dodajanem vode, kar napitek naredi tudi manj sladek. Če imamo sekljalnik, ki zmelje ledene kocke, jih dodamo. V tem primeru damo manj tekočine in več ledu ter dobimo domačo granito oziroma zmrznjen-ko, ki jo postrežemo s slamico, ki ima spodnji del oblikovan kot žlico.
NL
Sestavine (za 1 osebo):
1 limona, 2 žlici sladkorja, 3 dl vode
> ki
Priprava:	—**
Ožmemo limono in v kozarec vlijemo sok. Dodamo sladkor in vodo ter premešamo, da se sladkor raztopi. Za malo drugačno limonado, tisto s koščki, poskrbimo z uporabo (skoraj) cele limone. Če imamo bio limone, kjer je olupek užiten, jih narežemo kar take na četrtine. Za limone, kjer je jasno, da lupina ni užitna, velja, da jih olupimo, kar se da odstranimo deli del olupka in razrežemo. Kose damo v sekljalnik, posujemo s sladkorjem in dolijemo malo vode. Zmeljemo poljubno, kar pomeni da lahko tudi pustimo kakšen večji košček limone. Po potrebi še zalijemo z vodo in dobro ohladimo v hladilniku.
Slastm
cfcvrvdja'.'.'
Cesta na Ostrožno 136, 3000 Celje Tel.: 03/ 54 73 049 Gsm: 051 212 313
Kojic Milan s.p. Opekarniška cesta 15A, 3000 Celje
GSM: 041/901760; tel.: 03/42 67 070,03/42 67 072
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
RESTAVRACIJA
TAVERNA
Kidričeva 20 3310 Žalec Tel: 710 30 90 GSM: 040 610 610
DELOVNI ČAS:
Pon,- Čet.: 9-22h Pet.-Sob.: 9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h
M
ta*.
aščičarstv ffeUca
izdelujemo torte za:	itU
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA TEL: 03 759 12 00 FAX: 03 759 12 01 DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA (8h -15h)
splet: www.tortejelka.com e-pošta: sUsdcarstvogsioI.net
Gosfščei^renoč^ Bohorč -
DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, ALA CAftO CETERIMG: Sptej«namo naročila za v^jt zaključene ctmibe Bohore Marjan s.p., Duisna Kvedra 44, 3330 Šentjur pri Celju, Tel,: -K+336 (0)3 746 14 30, Motila ++336 (0)41 666 726
PON., 25. 7. 2011
1.	MAKARONOVO MESO, SOLATA Z JAJČKO, JABOLKO
2.	GOLAŽ MAMMA MIA, LEPINJA, PECIVO
3.	KMEČKA PICA, JABOLKO
TOR., 26. 7. 2011
1.	ZREZEK V GOBOVI OMAKI, POMFRI, SOLATA
2.	OCVRTA PIŠČANČJA BEDRA, ZELENJAVA NA ŽARU, SOLATA
3.	SOLATNI KROŽNIK S TUNO IN FETA SIROM, LEPINJA, SADJE
SRE., 27. 7. 2011
1.	PURANJI DUNAJSKI ZREZEK, POMFRI, TATARSKA, SOLATA
2.	ČEVAPČIČIV LEPINJIZ AJVARJEM, GORČICO IN ČEBULO, SOLATA
3.	ŠIROKI REZANCI V PARADIŽNIKOVI OMAKI Z MORSKIMI SADEŽI, SOLATA, SADJE
ČET., 28. 7. 2011
1.	ŠTEFANI PEČENKA, ŠPINAČA, PIRE KROMIR,SADJE
2.	SVINJSKI PAPRIKAŠ, PEČENA POLENTA, KISLA SMETANA, SOLATA
3.	PICA MAMMA MIA
PET. 29.7.2011
1.	OCVRT OSLIC, KROMPIRJEVA SOLATA, LEPINJA
2.	KMEČKE KUMARE, HRENOVKA NA ŽARU, LEPINJA
3.	PEČENA PIŠČANČJA BEDRA, MLINCI, KUHANA ZELENJAVA, SOLATA
Cena dostavljene malice z embalažo je 4,00€.
včasih pa v naših najljubših lokalih,
\
m
/ CENTER
RESTAVRACIJA-KAVARNA TRAČ CENTER
Mariborska 7 3000 Celje
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
jSTIf.
- % ^oPRIc^
AHACU
t*!**
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
L TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 23. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 24. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Gorazd Mauer, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 25. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Gorazd Mauer, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 26. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 27. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
ČETRTEK, 28. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
Gorazd Mauer
Botanik izpod Rifnika
Gorazd Mauer je imel to srečo v življenju, da sta se mu poklic in konjiček zlila v eno. Vrtnar, botanik, učitelj, zbiratelj. Vse v službi rastlin, ki so mu izjemno ljube že od otroštva.
Nekoč ga je silno ujezil komentar nekoga, da Slovenija nima vrtov. V društvu za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin, ki ima naslov na njegovi domači številki, iz leta v leto združujejo več »vrtoljubcev«. Znanja,
ki ga je nabiral tudi po svetu, ni nikoli ljubosumno skrival. Svojim dijakom običajno pove, da bo kmalu prišel čas, ko bodo njihove veščine zlata vredne. Tako malo jih bo namreč o tem kaj vedelo. To nedeljo bo Gorazd Mauer s svojega vrta pod Rifnikom prišel pred mikrofon Radia Celje. V oddaji Znanci pred mikrofonom ga bo gostila Saška T. Ocvirk.
Foto: Arhiv NT
Niti dež ne odžene Braneta
Tale skrušena postava desno na fotografiji ni kakšen neznanec, ki se je pod težo vsega hudega, kar se dogaja na svetu, sesedel na obzidje celjskega Starega gradu. Je le novinar Novega tednika in Radia Celje Branko Stamejčič, ki ga je, čakajočega na enega od koncertov, ujel dež. Zagotovo pa je tale fotografija tudi dokaz, da Branetu ne pridejo do živega ne dež ne mraz ne vročina in tudi kakšna zatežena predstava ne. In tudi zato je eden najboljših poznavalcev dogajanja na lokalni kulturni sceni.
Foto: SHERPA
		
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	EVERY TEARDROP IS A	
	WATERFALL - COLDPLAY	(5)
2.	CARE - KID ROCK FEAT.	
	MARTINA MCBRIDE & T. I.	(3)
3.	SIND - WITHIN TEMPTATION	(2)
4.	IL PIU' GRANDE SPETTACOLO	
	DOPO IL BIG BANG -	
	JOVANOTTI	(2)
5.	LAST FRIDAY NIGHT	
	(T. G. I. F.) - KATY PERRY	(5)
6.	SAVE THE WORLD -	
	SWEDISH HOUSE MAFIA	(4)
7. HAIR - LADY GAGA		(1)
8.	SOMETHING IN THE WATER	
	- BROOKEFRASER	(4)
9.	SIGNALS - EVA & THE	
	HEARTMAKER	(3)
10. SOMETHING TO BELIEVE IN		
	- PARACHUTE	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1. VSE, KAR IMAŠ - SOULFOOD		
	INC.	(6)
2. PIJN - FIDŽI		(5)
3.	LE SRCE NE SPI - OMAR	
	NABER	(4)
4.	ARENA - SIDDHARTA	(7)
5. ČE TE ENA NOČE, TE PA		
	DRUGA HOČE - ADI SMOLAR	(2)
6.	PREKLETIH BAZAR - RES	
	NULLIUS	(2)
7. OB TEBI - LUCIENNE LONČINA (3)		
8.	SAMO EN MAJHEN POLJUB	
	MI DEJ - TINKARA FEAT. PERO (1)	
9.	DOBRO JUTRO SLOVENIJA -	
	6 PACK ČUKUR	(3)
10. NOV DAN - FLAMIE		(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	MY BABY LEFT ME - ROX	
	DON'T WANNA GO HOME - JASON	
	DERULO	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	POLETNA - VOYAGE	
	VSE BO VREDU - ALYA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	DRUGA PUBERTETA - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
2.	IZGUBLJENI DOM - DOMEN Z VIŽARJI
3.	BARVE JESENI - VIGRED
4.	IZGUBIL SEM SE - VIKEND
5.	VINCE JE BOG USTVARIL -ANS. SIMONA GAJŠKA PREDLOG ZA LESTVICO SANJALA SVA - UNIKAT
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	ZA VEDNO TVOJA - ROSA (5)
2.	PRIMORCI OK - ERAZEM (4)
3.	DOBRO MI GRE - VIHAR (3)
4.	VURBERK HVALA ZA PESMI
- ANS. BITENC	(2)
5.	VSE TO SI TI - VESELI DOLENJCI(l)
PREDLOG ZA LESTVICO
POMLAD NA GORSKIH STEZAH ANS. ZAKRAJŠEK
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
(4)
(3) (2) (1)
(6)
I* J,
P@@ fd
ww.raJiotElfe.wm apDrt@radiacelje.com
Prenosi[ oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.15),
Šport danes (vsak dan ob 15.00)^.
MNENJA IN RAZPRAVE
Prihodnost je v uravnoteženju
V javnosti večkrat zasledimo trditve, da ima proizvodnja premoga velik vpliv na okolje. To je seveda res, ker vsaka proizvodnja energije, pa naj bo premogovna, jedrska, hidro, plinska in ne nazadnje tudi energija iz obnovljivih virov, povzroča vplive na okolje ...
Vendar brez energije ljudje ne znamo več živeti. Energetika tako ali drugače vedno vpliva na okolje, v katerem se nahaja, tudi na globalne podnebne spremembe. Pa vendarle energetika samo zadovoljuje potrebe po energiji in ne generira njene porabe. Fosilna goriva bodo ostala glavni energetski vir še vsaj do sredine tega stoletja. Takšne so napovedi in kazalci vseh mednarodnih strokovnih in-štitucij.
Uvoz električne energije v Sloveniji se bo v prihodnje povečeval skladno z rastjo njene porabe in noben od obnovljivih ali jedrskih virov ne more v nekaj letih pokriti rastočega primanjkljaja moči po sprejemljivi ceni. Brez gradnje novega bloka 6 in po ustavitvi obstoječih blokov zaradi ekološke neustreznosti bi bila Slovenija po letu 2016 vsaj dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza električne energije kot danes, kar bi slabo vplivalo na zanesljivost oskrbe in tudi povečanje cene za čezmejne prenosne zmogljivosti, kar bi imelo za posledico dodaten dvig cene električne energije. Kljub temu se zavedamo, da je treba težiti k vlaganju v razvoj obnovljive vire energije (OVE), bo pa za to potrebno še
Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje
nekaj desetletij - v vmesnem času pa bo potrebno zdržati s konvencionalnimi viri, med drugim tudi z uporabo premoga.
Izključevanje ni rešitev
Sveta ne bodo reševali samo jedrska energija, ne samo premogovniki, ne samo obnovljivi viri, ker ima vsaka od teh opcij svoje zakonitosti. Zato sem prepričan, da je prihodnost v uravnoteženi strukturi virov, ki jo Slovenija ima že zdaj, ne glede na to, da smo tako majh-
ni. Ena ključnih prednosti dosedanje zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo je namreč ravno uravnotežena struktura virov (1/3 hidro, 1/3 jedrska in 1/3 premogovna). Vsaka od teh tehnologij ima prednosti, a tudi slabosti. To seveda velja tudi za obnovljive vire energije. Ni enoumnega odgovora, kateri vir energije bo najbolj ustrezen v prihodnosti. Fosilna goriva bodo morala še precej desetletij nositi veliko breme energijske oskrbe. Tako bo tudi v Sloveniji, kjer imamo v premogu iz Šaleške doline energetsko strateško rezervo še za naslednjih 40 let. Pomembno pa je, da ga smotrno porabljamo in za njegovo pretvorbo v električno energijo uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo.
V Sloveniji je energetika sama že zdaj v 60 odstotkih »CO2 prosta«, kar pomeni, da energetski sektor sam po sebi ni toliko problematičen z vidika dovoljenih količin CO2, ampak so na tem področju bolj problematični drugi sektorji, predvsem transport. V vsakem primeru bo cena CO2 kuponov odločilno oblikovala končno ceno električne energi-
»V Sloveniji bo ob sprejemanju nacionalnega energetskega programa potreben razmislek tudi o tem, kako vplivati na racionalno rabo energije, tako v javnem življenju, gospodarstvu kakor tudi v gospodinjstvih. Ker vse vrste energentov, s katerimi proizvajamo električno energijo, povzročajo negativne vplive na okolje, bi bila daleč najboljša usmeritev porabiti manj energije oziroma jo čim bolje izkoristiti. Ker vsi energenti tako ali drugače vplivajo na okolje, je jasno, da električna energija kot tržni produkt, če ima vključene vse pripadajoče stroške, ne more biti poceni.«
je na trgu, ne glede na to, iz katerega vira bo ta proizvedena.
V osnutku novega nacionalnega energetskega programa je obdelanih pet scenarijev, trije z blokom 6 in dva brez, ki pa sta se tudi po mnenju avtorjev izkazala kot neprimerna za nadaljnjo energetsko strategijo. Scenariji z blokom 6 so tudi glede na višino vlaganj ugodnejši in jamčijo nižje oziroma vzdržne cene električne energije za končnega uporabnika. Moramo se zavedati, da premog onesnažuje okolje, hkrati pa brez njega v energetski preskrbi ne gre, zato ga je nujno potrebno uporabljati samo v modernih termoenergetskih objektih z visokimi izkoristki in s čim manjšim vplivom na okolje. To od nas zahtevajo tako ekonomski kot ekološki dejavniki.
Blok 6 kot pravi odgovor
Nova investicija v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj je zato pravi odgovor za okoljske zahteve, ki jih postavlja EU. V Premogovniku Velenje smo prepričani, da je projekt gradnje bloka 6 dobro zastavljen, da bo z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe domačega premoga v električno energijo, ki bo izpolnjevala vse ekološke standarde, sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. Šesti blok je upravičen tako z ekonomskega, ekološkega in energetskega vidika, poleg tega pa bo novi blok proizvajal električno ener-
NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM
Javna obravnava osnutka predloga nacionalnega energetskega programa je podaljšana do 15. septembra. Zaradi izjemnega pomena te tematike smo v mesecu juliju v petkovih številkah Novega tednika v tej mnenjski rubriki predstavili poglede vabljenih gostov. Našemu vabilu k sodelovanju so se odzvali ugledni strokovnjaki s širšega celjskega območja: KSSENA, Bisol, Lifestyle natural, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. V petkovi številki Novega tednika, ki bo izšla 12. avgusta, bomo objavili tudi morebitne razmisleke naših bralcev o energetski sedanjosti in prihodnosti Slovenije. O tej temi nam lahko pišete na e-naslov: tednik@nt-rc.si v obsegu največ 2000 znakov s pripisom »Energetika«.
gijo iz domačega premoga iz Šaleške doline. Ta predstavlja edini energetski vir, s katerim si Slovenija v dolgoročnem obdobju zagotavlja določeno stopnjo energetske neodvisnosti, saj ima Premogovnik Velenje zaloge premoga zagotovljene vse do leta 2054.
Premogovnik Velenje d.d. je povezana družba Holdinga slovenske elektrarne, njegova osnovna dejavnost je pridobivanje lignita. Z več kot 135-letno tradicijo pridobivanja lignita je močno vpet v slovensko energetsko gospodarstvo. Zaloge premoga zadoščajo še za štiri desetletja delovanja premogovnika.
Želim poudariti, da nacionalni energetski program prihaja s precejšno zamudo, saj predhodna različica že dolgo ni več aktualna. Kljub temu je ob tem nacionalnem energetskem programu potreben zelo resen razmislek, tudi zaradi zadnjih dogajanj
v zvezi z jedrsko katastrofo na Japonskem. Osebno sicer menim, da bo jedrska energija tudi v prihodnosti zelo pomemben izvor električne energije - ravno tako kot tudi premog. Tudi zaradi novih odločitev v eni od vodilnih držav EU, v Nemčiji, da do leta 2022 zaprejo vse jedrske elektrarne, bo potrebno ponovno razmisliti, kako upoštevati ta vpliv tudi v slovenskem nacionalnem energetskem programu. Menim, da bi morali uravnoteženo strukturo virov, torej jedrsko, hidro- in termoener-gijo v Sloveniji zadržati tudi za prihodnja desetletja.
V nacionalnem energetskem programu bi morali posebno pozornost posvetiti tudi dosedanjim energetskim lokacijam in jih izkoristiti za energetsko proizvodnjo tudi v prihodnosti. Nedopustno bi namreč bilo, če bi se katerokoli od sedanjih energetskih lokacij opustilo (npr. Trbovlje), saj bo pridobivanje novih energetskih lokacij zaradi umeščanja v prostor postalo praktično nemogoče.
Vsa k petek v Novem tedniku
PISMA BRALCEV
V tej najstarejši rubriki časopisa objavljamo vaše odmeve na naše pisanje. S svojimi pismi nam velikokrat ponudite tudi temo za novinarsko raziskovanje ozadja zgodb, ki so se vas tako ali drugače dotaknile.
^EUjE^ Dlrj	OijSisirS šr.SfiiESs ij™
iöFjtiSSiSS0SsEäSS iSS.soHim
aj^mii	b^u'Ne^Vpiaii'm'b'O'uSi
sira^	*	Ein jSS xiolri
, da je	poslovalnic Bar
slo za napačnomentev) Dobil	Ostane grenak priokus
sem očala, na katera kcncno	nauk, da je v bodoče tr
vidim čisto, ostal pa sem	biti previden) brez progresivni za tatoa STANISL
||bSi.bilr.n,H	!§j!!	bfff;^
"stSSOSišimdl^	ap^'V^bo'0^2^.^1^ "" ' --
ie"" -jSoKh i^ip;",s;i0'oi;o,ml,"^s;;:a "-"'ffiSfeScs ni
podobnih neeksplodiranih T*- ................. "-•■••
'^ÄfSv
Florjanu pri Rogaški Sat
Äj	takratnih pogojih veliko teh v . uph Za prepr ečeaije takih Srreini<eVlhiLlu04SenaCiVnd0^že-
25. aprila lani se je v Sv. vojaških ubojnih sredstev, olj. V tem primeru ob padcu Florjanu pri Rogaški Slatini kot so ročne bombe, razni na mehka tla ni eksplodiral. --'•■' -• do telesno po trcmbloni, lahke mine... V Kljub dolgotrajnemu ležnju
1K
el, je še bi
dirjnCMDCIV) Cihjepnpravüi so jih pogostovželji ■	t
. zakopava- vljal, pokličite policijo na št
Brez TV Celje
„S-Srž,;
kdaj bodo lahko v n
Citycentru Celje kabelskega sistema nima- nikoli več!	^ jo (in ni: ne kaže, da bi ga
Nagradna križanka
0
I ii iii.l^-Jftftl
nja /nalov. Zelso hhko s-zgodi tlalinbezeT&kc.zwza Zii-smie
s^Ss -SiSZcšB.
Ona* Če bo partner izvedel Ona: ga Zijo gate, jev-.
NOVI TEDNIK ... časopis, ki vas obvešča o tem, kaj se dogaja v vašem kraju ... razkriva ozadje zgodb, ki jih piše življenje ... nove naročnike prepriča, da smo prava izbira ... in vas premami k razmisleku o tem, kaj si želimo na Celjskem in v Sloveniji danes in kako lahko z razkrivanjem resnice poskrbimo tudi za boljši jutri ...
NOVI TEDNIK - Vaš časopis!
Novi tednik vas v stalni rubriki VODNIK tako ob torkih kot petkih povabi na številne prireditve na Celjskem.
V petkovi številki si lahko uritesive celice ob reševanju križanke ali skupajznamiv horoskopu ugibate,kaj vam boprineseljutrišnji dan.

MN EN JA IN RAZ PRAVE
V rubriki Novega tednika z naslovom Mnenja in razprave vsak petek gostimo mnenja predstavnikov civilne družbe, politike, g ospodarstva, kulture, š porta. Vsak mesec odpiramo kakšno zanimivo družbeno aktualno temo, ki se dotika tako Celjskega kot tudi širše domovine, Slovenije in Evropske unije. Vabimo vas, da s svojimi pogledi na predstavljena mnenja sodelujete tudi vi. Naš elektronski naslov: ted nik@nt-rc.si
Arhit ekturno zrcalo Celja

V rubriki NAŠA TEMA odkrivamo težave in izzive v slovenski družbi, ki se nas dotikajo tudi na našem koncu in jih zagotovo poznate tudi v vašem kraju. Torej nismo le v vlogi lovcev na dogodke, na pojave v družbi tudi opozarjamo, jih odkrivamo, se nanje odzivamo. DAN SMO PREŽIVELI Z ... pa je tista rubrika, ko vam novinarji predstavimo svoje občutke in poglede na zanimive situacije, v katerih smo se znašli, da bi vam približali: delo na obdukciji, razpoloženje ob poletu z balonom, rokovnjaško poroko in še marsikaj drugega.
NASE AKCIJE
Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje
Manj kilogramov za več samozavesti
Do polnega vozička brez mošnjička
■GA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
»»Nimam časa! Čakam, da pokličejo z radia ...«
oko'dvanajste ure poklicala kaktoaprijateJjica. Telefon
mamioViCtadenSeSSOebaiPr0!Vi;0Cnja0eS.0 ' """"P ^ ''
kek$i. pecivom,čoko1ado,potem m büeia vrsti šezaimzjene



INFORMACIJE
^lUf
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
V_J
LILI JANA HOLY VERTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
r^ pdftoRjl ^^TRADICIOI •F KITAJSKE 1	www.kitajskamedicina.si
	
Mariborska 122,3000 Celje I Tel.: 040 720 189 I	Zelene ulica 17,2000 Maribor Tel.: 040 417 463 ali 05 912 43 43
Knjigovodski servis
A. MDC MANUEL JEKLK.D.
nt^r Zadobrova 34a 3211 Škoija vas i - - te Tel.: 03/490 44 00; I	I GSM: 031 380 796; GSM: 041 851418
E-mail: manuel.jekl@siol.net
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 03 7056023 Fax 03 57 26 390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE
TELRMO 5GD www.Termosgd.com
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643
molgI
-^ÍulÉTÍejan s.p.
sÍm&wSoii
mulej .dej an@siol.net
DANILO VODEBs.p. Razgledna ulica 18,3220 Store
gsm: 041 500 394
e-mail: ribe.vodeb@siol.net
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN
•	STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO
• IZOLATORSTVO •BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
Peiovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 mobltel: 041/639-837 e-poita: bror)islav.canzek@t-l .si
HIANC MAJORANC, «.p.	. pvc ¡n ALU stavbno poh|5tvo
-	graviranje, peskanje In fazetiranje stekla In ogledal	- vhodna In garažna vrata
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad,	_ zims|g vrtovi stopniščnlh ograj, stenskih oblog	- rolete, žaluzlje In komamikl
C. L. Dobrotlnška 21,3230 Šentjur	. termoizolacijsko steklo Tel.:03/74612 90 Faks: 03/74612 95 ...	. ,,
franc.majoranc@siol.net	"obdelava ravnega stekla
www.majoranc.si	-vltražna stekla
7[)rwiuSCE utra T11E R M ANA
« in.ii.—Ip.im -n	IjlUu
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.eitex.si; e-poJta: eitex@t-2.net
M^FaPUU.M =WJ - i

TOTOTOaQgtPQflQoQQGruü
prodaja, montaža, prevozi
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041787935
c-mail: frenk.nunclc@gmall.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-	ideja -svetovanje
-	izdelava ponudb
-	prodaja montaža
-peči
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
-kopalniška oprema
- sanacije obstoječih sistemov - dimniki
TfliÄ. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH laarri NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
MSNLUUE TEBHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907

Florata d.o.o. '
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879
*	poskrbimo » UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov;
*	zasaditev in vzdrževanje;
*	veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetjal
S kartico zvestobe do 7% popusta s
Šiviljstvo KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek I sobota
06:00 -19:00	07:00 -13:00
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
ZAPRTO
VITA-TERM
I OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
GSM:040 462 808 Tel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI
ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA
INFORMACIJE
S težavami s pitno čisto vodo se soočajo po celem svetu. V Sloveniji smo med redkimi, kjer si lahko za pitje še natoči-mo vodo iz pipe. Zalivanje vrta s pitno vodo je veliko zapravljanje. Če zbirate deževnico, prihranite vodo in denar in tako naredite tudi nekaj za ohranitev okolja. Prav je, da se tega zavedamo in za zalivanje, pranje avtomobilov ... vse bolj uporabljamo deževnico, ki jo zbiramo v sodu ali drugem zbiralniku.
točko dosežemo ustrezen tlak in se izognemo vgradnji črpalke. V primeru, da je podstrešje neizolirano, moramo paziti, da v zbiralniku ne pride do pregrevanja ali do zmrzovanja vode. Druga možnost je postavitev hranilnika v kletnih prostorih, kjer je voda zaščitena pred zmrzovanjem in sončno svetlobo (razvoj alg in bakterij). Tretja možnost je gradnja podzemnega zbiralnika. Ob takšni postavitvi nismo omejeni z volumnom zbiralnika. Izbiramo lahko med že narejenimi zbiralniki iz umetne mase, ki jih zakopljemo v zemljo, ali se odločimo za gradnjo betonskega zbiralnika po meri. Od varčevanja z vodnimi viri bo imelo korist tako okolje kot tudi mi, saj bodo naše rastline zdrave in bohotne.
Moderne zbiralnike lahko montiramo tako, da bo deževnica ob polnem sodu odtekala v kanalizacijo in ne bo poplavila. Pri velikem vrtu lahko razmislite celo o nabavi sistema za avtomatsko zalivanje z uporabo deževnice. Zbiralnikov za deževnico je več vrst. Za uporabo v gospodinjstvu je pri novogradnjah ugodna postavitev zbiralnika na podstrešje objekta. Z namestitvijo na tako visoko
Zbiralnik deževnice nam bo zagotovo pomagal. Delovanje zbiralnika za deževnico je enostavno in udobno. Deževnica s strehe odteče v zbiralnik, kjer se shranjuje, nato se neposredno iz cisterne, s pomočjo črpalke, uporabi za zalivanje vrta. Seveda lahko takšen sistem montirate tudi v hiši za uporabno vodo in s tem resnično zaokrožimo vašo skrb za okolje.
Z relativno enostavno povezavo plastičnih kanalizacijskih odvodnih cevi z akumulatorji v kleti ah drugem primernem prostoru (voda ne sme zmrzniti) dobimo osnovo za mali vodovodni sistem. Pri vstopu deževnice v akumulacijo je primerno vgraditi grob filter, ki zadrži listje in podobne odpadke s strehe, prah pa se nabira na dnu tega filtra, ki ga enkrat letno očistimo. Akumulatorji morajo biti v zemlji ah temnem prostoru, da se v vodi ne pojavijo alge. Višek vode, ki je akumulacija ne more sprejeti, odteče v odtok meteorne vode. Akumulatorji v zemlji ah kleti so medsebojno povezani, tako da se voda med njimi prosto pretaka. Na dodatno cev iz akumulatorjev je pritrjena črpalka, ki črpa vodo v paralelno vodovodno omrežje do straniščnih školjk, pralnega stroja, pipe za zalivanje vrta in pranje avtomobila. V primeru, da vode v cevi do črpalke zmanjka, odpre
tlačno stikalo motorni ventil dovoda vode iz javnega vodovodnega omrežja. Pred črpalko naj bo vgrajen fini filter za vodo z zapornimi ventili tako, da se ga po potrebi izpere z vodo. Pri uporabi deževnice ni opaziti nečistoč v sanitarijah. Deževnica ne vsebuje apnenca in drugih mineralov, zato ostajajo školjke in umivalniki čisti dlje. V pralnem stroju ne prihaja do izločanja oblog, voda je mehka, zato pri pranju ni potrebno toliko pralnega praška, rezultati pranja pa so odlični.
i/i E L A
ujft
■	sita tisk formatov do 100x70 cm
■	reklamne m orneCeralne table
■	siCnLtBit nalepk ravnili oblik
■	nalepke 20 avto
■	digitalni tisk miitk. letakov, vabil .
elek:051 61 2666 ldelek:051 66 62 08
d o m o f i n a 1 -tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si	-	Krovstvo -	stavbno kleparstvo -	montažo Velux oken -	izdelava nadstreškov -	izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: info@robnik.si
LESENA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
II
NAJDIW
AGENCUA ZA FÄRTMERSTVA
Ulica mesta Grevenbroich 9, SI-3000 CELJE gsm: 041 669 698 | www.r*3jdfva5e
gsm: 041314 531, gsm: 051603 579 Tel.: 03/57 71495, faks: 03/ 5771499 e-mail: brigita.bucai@amis.net
BRIGITA BUCARs.pi	ZCL ŠtKhO! ImH^SjD ^
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov —- "Ltnj ¿^T in strešne kritine; Prožinska vas 57,3220 ŠTORE, ---- --	'
www.streha-metalko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.

T: 03 / 57 30 044; INFO@DOM~STREHA.Si;
M: 031 600 420 WWW.DOM-STREHA.SI
Prodaja in montaža lesenih oken
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 šentjur

anton selič s.P.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: infb@centerselic.si
>M>MOSKK d.o.o.
Nova Cerkev IZ7, HOJ NOVA CERKEV/Celje
Tel.! 03/780 40 20; Faii 03/780 40 21 CSM: 041/78* SOS, 041/642 948 _ e-mail: moskk.oslak@siol.net
m D J li 1 11 ^ www.mosfck.si STAVBNO KLEPARSTVO • KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikk
MARJAN TERŽAN.sp.
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAH VAM NUDIMO:
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
I
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I IT I I I I I I I I I I I I I I I - Št. 57-22. julij 2011 -
26
PISMA BRALCEV / ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Laščanom zobe kazala ogenj in voda
5. 7. 2011 ob 14.45 je Regijski center za obveščanje Celje dobil klic, da je na Strenskem zaradi udara strele zagorelo gospodarsko poslopje. Šlo je za domačijo pri družini Ri-žnar. Kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško moram odgovoriti na pisanje novinarke Novega tednika Polone Mastnak z dne 8. 7. 2011, ko je bil na 2. in 3. strani objavljen članek z naslovom Laščanom zobe kazala ogenj in voda.
V	omenjenem članku je novinarka povzela ter objavila izjave g. Zdravka Rižnarja in ge. Sonje Rižnar, sicer otroka lastnika g. Martina Rižnarja. Če citiram, kar sta omenjena rekla novinarki, slednja pa je to tudi zapisala: »Totalna katastrofa! Gasilce smo klicali takoj po udaru strele, okoli 15. ure popoldne. A da so prišli do nas, so potrebovali dobre pol ure, v tem času je vse dogorelo.« Nato je g. Zdravko Rižnar še rekel, da so gasilci stali pred železniškem prehodom 20 minut.
V	članku je še izjava g. Martina Rižnarja: »Gasilci so že prišli, a brez cisterne. Nekaj smo gasili, a samo z vodo iz našega zajetja. Vse skupaj ni nič zaleglo, le toliko, da ni ogenj zajel še sosednjih poslopij in, bognedaj, hiše. Pri tem nam je malo pomagal še hud naliv. Gasilci so nas spraševali, kje imamo hidrant. Kje neki, spodaj, ob zapori ceste je najbližji.«
Naj povem, da so vse omenjene trditve močno zmotile vse gasilce PGD Laško, ki svoje delo opravljajo brezplačno, saj so prostovoljci.
Kronološki potek dogodkov te gasilske intervencije je naslednji: ob 14.45 je RECO Celje dobil klic o požaru, slednji je ob 14.46 prek pozivnikov alarmiral gasilce PGD Rimske Toplice in ob 14.47 še gasilce PGD Laško. Na zahtevo poveljnika PGD Laško je RECO Celje ob 14.48 alarmiral še gasilce PGD Rečica. Ob 14.52 je PGD Laško odpeljalo iz gasilskega doma s prvo gasilsko cisterno, ob 14.54 pa še z drugo. Ob isti uri je PGD Rečica odpeljalo iz svojega doma z gasilsko cisterno. Ob 15.06 je bila prva gasilska cisterna PGD Laško na kraju požara, tam so tudi že bili gasilci PGD Rimske Toplice. Druga gasilska cisterna PGD Laško ter cisterna PGD Rečica pa sta za okoli 10 minut obstali na železniškem prehodu pred zaprtimi zapornicami. Zaključek intervencije oziroma odhod gasilcev s kraja požara je bil ob 21.30. Vsi
časi so uradno zabeleženi na RECO Celje ter v gasilski aplikaciji SPIN.
Vse, ki so v časopisu dajali drugačne izjave, sprašujem, zakaj je treba blatiti dobro ime gasilskih društev in predvsem prostovoljnih gasilcev. Naj ga na kratko opišem. Gasilec dobi poziv o intervenciji na svoj poziv-nik, nato od doma »zdivja« s svojim vozilom na svoje stroške v gasilski dom, kjer obleče intervencijska oblačila, sede v gasilsko vozilo ter se odpelje na kraj intervencije. Pa naj zdaj tisti, ki daje »strokovne komentarje« za časopis, oceni, koliko časa je potrebno, da gasilec pride od doma ali iz službe v gasilski dom, se preobleče in z gasilskim kamionom opravi pot, dolgo okoli 15 kilometrov. Če izračuna, so naši prvi posredovalci za vse to potrebovali le 19 minut. Vsi, kakor tudi novinarka in njen fotograf, vedo, kakšna je pot do omenjene domačije.
Zato, spoštovana družina Rižnar, gasilci PGD Laško ne dovolimo, da se z neresničnimi izjavami blati naše dobro ime, saj smo že večkrat dokazali svojo odličnost ter strokovnost, nenazadnje imate tudi vi manjšo škodo zaradi naše pomoči. Če povprašate naokoli, boste izvedeli, da nas občani Laškega izredno spoštujejo, kar so nenazadnje dokazali tudi v letu 2008, ko so nam z donacijami pomagali pri nakupu gasilske cisterne. Upam, da krajani Strenskega enako spoštujete svoje gasilce, PGD Rimske Toplice, in boste tudi njim pomagali pri nakupu gasilske cisterne, ki si jo želijo. Verjemite, da boste s tem veliko naredili za svojo varnost.
Seveda z družino Rižnar sočustvujemo zaradi škode, ki jo je povzročil požar, razumemo tudi, da je bila verjetno kakšna izjava dana v žalosti, verjamemo, da se človeku, ki mu gori poslopje, vsaka minuta zdi dolga eno uro, ne razumemo pa, da novinarka povzame izjavo ene strani in jo kratko malo objavi kot dejstvo ter s tem hote ali nehote umaže dobro ime ljudi, ki nesebično pomagajo sočloveku in pri tem tvegajo svoje zdravje in življenje.
Okoli 22. ure je bilo v gasilskem domu Laško 10 izmučenih, umazanih ter prepotenih gasilcev, ki so pospravljali svojo opremo. Kot nagrado za 7-urno prostovoljno delo so dobili kos pice ter pivo ali sok, ker si kaj več ne moremo privoščiti. Nato so v petek prebrali graje na svoj račun v časopisu. Ne morem vam opisati njihovega razočaranja. Verjetno je bilo podobno pri
11 gasilcih v Rečici in pri 16 gasilcih v Rimskih Toplicah. Nekateri od njih so na požar prišli celo s svojimi vozili. Žalostno!
Ne glede na vse, gasilci smo bili, smo in bomo tu, da pomagamo ljudem. Vedno in povsod.
BOJAN ŠPILER, predsednik PGD Laško
PRITOŽNA KNJIGA
Zaprta cesta
Pivo in cvetje je lepa tradicija za nas domačine. Vse je bilo lepo in prav, dokler niso začeli »postavljati« ognjemeta. Ko je prišel dan za izvedbo ognjemeta, me je pa razjezilo to, da so nam zaprli lastno cesto, ki smo jo mi plačali. Niti občina niti Turistično društvo Laško nista dala nič. Najbolj jezi še to, ker si ogrožen, pa tudi naše živali, nihče pa ne pride niti pogledat, če je vse v redu. Lani so nas klicali iz Ljubljane in nas opozorili, da smo ogroženi, letos pa nič. Travnik bom morala tudi sama sčistiti od ostankov raket. Res pa je, da so se okoli soseda vsi vrteli, tudi ga. Križnikova, ker je sosed dovolil, da na njegovem travniku postavijo ognjemet (Strmca-Krištof). Mi pa smo med tremi hišami, ki smo bili ogroženi, pa nič, samo cesto so nam zaprli brez vednosti, da še v svoj lastni dom nisi prišel, ker te varnostnik ni spustil niti z dokazilom ne. To je absurd. Za drugo leto smo se vašča-ni dogovorili, da bomo, če se ne bodo lepše obnašali do nas, zaprli cesto, ki smo jo mi plačali in ne bomo dovoli ognjemeta, saj tako vsako leto zagori kakšen travnik.
ANA MAČEK, Strmca
Kia optima
Kia optima tudi iz ZDA
Južnokorejska Kia, ki je v lasti večjega Hyundaija, je očitno v ZdA tako uspešna, da računa na bistveno povečanje proizvodnje v svoji tamkajšnji tovarni. Tako naj bi v prihodnjem letu naredili ne le 300 tisoč vozil, kot so računali, pač pa 360 tisoč. V zvezni ameriški državi Georgia, kjer stoji tovarna, bodo ob
terenskem sorentu, ki gre v ZDA zelo dobro v promet, tako začeli izdelovati tudi limuzino optimo. Ker bodo delali v treh izmenah, bodo zaposlili še tisoč ljudi, tako da bo skupno število zaposlenih naraslo na tri tisoč. Naložba bo stala 100 milijonov dolarjev.
JK
Captiva v novi podobi
Športni terenci, zlasti malo manjši, gredo še vedno dobro v promet. Prav v tem razredu se vozi Chevroletova captiva, t. i. kompaktni SUV.
Avtomobil je narejen povsem na novo, pri čemer gre za vozilo, ki ga pri Oplu, ki je prav tako kot Chevrolet sestavni del ameriškega avtomobilske grupacije General Motors (GM), poznajo pod imenom antara. Captiva ima dve vrsti pogona, le na prednji kolesni par ali pa 4x4, kupci lahko izbirajo med štirimi motorji, in sicer dvema bencinskima in dvema turbodizloma. Začetni bencinski agregat ima gibno prostornino 2 litra in 123
kW/167 KM, močnejši je 3,0-litrski motor s 150 kW/210 KM. Oba turbodizelska motorja imata gibno prostornino 2,2-litra in različno moč; prvi zmore 120 kW/163 KM, drugi 135 kW/184 KM. Menjalnika sta dva, in sicer 6-stopenjski ročni in 6-stopenjski samodejni. Vse captive so oziroma bodo serijsko opremljene s protiblokirnim ABS, imajo tudi sta-bilnostni ESP, šest zračnih varnostnih blazin, servo volan ... V najcenejši različici (2,4-li-trski motor, pogon le na prednji kolesi) je captiva naprodaj za 20.430 evrov, najcenejša dizelska izvedenka stane 21.130 evrov.
JK
□ DRI TELEFON
Salonitke so odslužile
Bralka želi izvedeti, če država nudi subvencijo za zamenjavo salonitne kritine s kakšno bolj zdravo.
Sonja Kelšin, sekretarka Eko sklada, odgovarja: »Eko sklad omogoča za zamenjavo azbestnih strešnih kritin najem ugodnega kredita, s katerim lahko občan pokrije stroške naložbe v višini do 65 evrov na kvadratni meter zamenjane azbestne kritine. Kot dokazilo o dokončanju naložbe mora kreditojemalec končnemu računu priložiti potrdilo upravljavca odlagališča o ustreznem deponiranju azbestne kritine (tako ime-
novani evidenčni list o ravnanju z odpadki). Opozarjamo še, da lahko zamenjavo kritine, ki presega površino 300 kvadratnih metrov, izvede le izvajalec, ki je pridobil okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor. Več o ugodnih kreditih lahko zainteresirani preberejo na spletnih straneh Eko sklada www.ekosklad. si. Občasno zasledimo tudi informacije, da posamezne občine občanom občasno nudijo različne ugodnosti v zvezi z odstranjevanjem teh kritin, zato bralki svetujemo, da preveri te možnosti tudi v svoji občini.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Električni nissan esflow
Esflow kot športni električni nissan
Pri japonskem Nissanu predstavljajo (vsaj v fotografiji) športno vozilo esflow, ki pa je za sedaj šele koncept.
Bistveno je to, da ga bosta poganjala dva elektromotorja, ki bosta prenašala moč na zadnji kolesni par. Kot pravijo pri Nissanu, naj bi do 100 km/h avto pospešil v manj kot petih sekundah. Ves avto (ali pretežen del) naj bi bil izdelan iz lahkega aluminija, ponujal bo prostor vozniku in sopotniku, baterije, ki bodo shranjevale elektriko, pa so ali bodo enake kot v električnem leafu. Napovedujejo, da bo mogoče z enim polnjenjem baterij prepeljati kar 25 kilometrov dolgo pot.
JK
www.novitednik.com
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
OPEL corsa 1,2 elegance, letnik 2003 ali 2005, prodam. Telefon 031 711-199 ali 5794-605.	2770
OPEL astra 1,4, lepo ohranjena, prevoženih 122.000 km, prodam. Telefon 031 382-790.	2828
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju kupim. Telefon 041 708-497. Š 264
STROJI
PRODAM
PAJEK Sip 4550, v delovni kondiciji, prodam ali menjam za mlado živino. Telefon (03) 5792-704. 2729 SADNO stiskalnico na sleme, 50 l, domače izdelave, novo, prodam. Telefon (03) 544-2817.	2779
ČELNO kosilnico Puttinger, traktor Zetor 2511 in čelni kardan prodam. Telefon 031 480-510.	Š 300
TRAKTOR Imt, letnik 1988, prodam. Telefon 041 650-557.	2800 TRI šivalne stroje, dva električna, eden v omarici, nožni pogon, zelo ugodno, poceni prodam. Telefon (03) 5770-014.
2811
POSEST
Finančni
0 lizinS
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
PRODAM
m

LiKifl

1
BlisbijLccucLo dobreßcu (wtomobiLcu
Do 36 mesecev na osnovi OD, 5
PE CELJE. III. XIV. divizije 14. 3 03/4257000	*
02/2341000
StiiMt! Romuna 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27, lOOO Ljubljana
SVETINA, Javornik. Prodam bivalni vikend, primeren za dva upokojenca. Cena 68.000 EUR. Telefon 041 847-093.
2757
CELJE. Večjo hišo, vsi priključki, sončno, garažni objekt, parcela 700 m2, takoj vseljivo, prodam za 179.000 EUR. Telefon 051 891-861.	2727
HIŠO prodam na lepi lokaciji v Celju. Informacije po telefonu 041 733-286.
2761
ZAZIDLJIVO parcelo, Škofja vas-Zado-brova, čudovita lokacija, 1.076 m2, prodam za 86.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	2776

LÜ
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
JlTTTii™ EIME0
aslrologinja etroma
0906430
H!TRO NAROČITE
KMETIJO, velikosti 5 ha + 2 ha gozda, na odlični lokaciji v Šmarju, prodam ali menjam za drugo v Celju. Kmetija se nahaja ob golf igrišču in nudi možnost turističnega razvoja. Telefon 031 67770 7.	n
CELJE - Hudinja. Samostojno hišo, 90 m2, parcela 380 m2, potrebna manjše obnove, lastna nepremičnina, prodam za 85.000 EUR. Kapitol nepremičnine, Bežigrajska cesta 7, Celje, telefon 041 796-366.	2777
CELJE, Mariborska cesta Večnamenski poslovni prostor, na najboljši lokaciji, lastna nepremičnina, 200 m2, parcela 450 m2, prodamo za 320.000 EUR. Telefon 041 796-366. Kapitol nepremičnine, Bežigrajska cesta 7, Celje.
2777
STANOVANJSKO hišo z zemljiščem ali brez v bližini Podplata prodam. Telefon 031 340-695.	Š 298
ŠENTJUR. Prodam obnovljeno atrijsko hišo, 168 m2, na parceli 848 m2. Telefon 041 656-480.	2810
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR
NOVI TEDNIK
POZOR
Atrij
stanovanjska zadruga z.0.0. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
ŠENTJUR - prodamo lepo opremljeno in vzdrževano 2,5-sobno stanovanje z balkonom
na mirni lokaciji, v urejenem stanovanj. bloku, v neposredni bližini šole, vrtca, trgovine, zdravstvenega doma ... Vel. 67 m2, 3/4 nad., l. 1981.
Cena: 79.000 EUR Info: 031 360 072 ali karmen.dokler@sz-stnj.si http://www.sz-atrij.si
HIŠA, Studence. Stanovanjsko hišo, primerno za bivanje večje družine ali dveh družin prodamo. Hiša ima 185 m2 bivalnih prostorov, je v celoti opremljena, ima vse priključke. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave v kraju Studence in je vredna ogleda.
Informacije po telefonu 041 463-048.
p
LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo v Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila, zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, triprekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava za 240.000 EUR. Informacije po telefonu 041 216-622 ali 041 708-198. n
VOJNIK, center. Dvostanovanjsko hišo, zemljišče približno 900 m2, vsi priključki, vseljivo, prodamo ali menjamo za nepremičnino. Cena ob ogledu. Telefon 041 311-878.	2289
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Vedno več nam jih zaupa.
Akcijski izdelki za naš« nov« in obstoječ« naročnik« -več na naši spletni strani!
Vsi novi naročniki na paket T12, do 31.8.2011 plačujete samo 33 € na mesec!
CELJE, Trnovlje. Prodava stanovanjsko hišo 114,64 m2 površine (visoko pritličje+mansarda), gospodarsko poslopje 40 m2, s kurilnico in drvarnico 29,25 m2, odprta lesena nadstrešnica za avtomobile 20 m2, dvorišče 522 m2 (stavbno zemljišče), zgrajeno 1939, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, širokopasovni internet, na parceli kabel kabelske TV, lastna greznica, pripravljen priključek za priklop na centralno kanalizacijo, za 114.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ODDAM
PRIROČNO delavnico, skladišče ali podobno, Arclin-Ljubečna, mali poslovni prostor, 7 m2, v Celju blizu Citycentra, oddam. Telefon 041 262-063. 2768 BISTRO, 55 m2, v Celju, oddam ali prodam. Telefon 041 720-579. 2767
NAJAMEM
KUPIM
KMETIJO ali gospodarsko poslopje z zemljo ali večjo delavnico, s parkiriščem, v Celju (Bukovžlak, Teharje, Trnovlje) kupim, najamem ali menjam za kmetijo v Šmarju na odlični lokaciji. Telefon 031 677-707.	n
VIKEND, stanovanje, lahko potrebno obnove, v okolici Celja, Šentjurja, Šmarja, Kozjanskega, kupim. Telefon 031 783047.	2769
ZEMLJO, kmetijo za pašo ali kompleks zemlje na območju Šentjurja, Ponikve, Dramelj, Proseniškega, Teharja, Ljubečne vzamem v najem. Telefon 051 321-925.	Š 225
STANOVANJE
PRODAM
îfcrla s plinom in toplote

Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.si
Petek, 22. ji v atriju Savinove hiše Savinov večer -SANJA POLJŠAK PESAN z gosti
Vstopnice 5 EUR (3 EUR konzumacije)
Petek, 29. julij, ob 21. uri v atriju Savinove hiše Savinov večer -KITARSKI VEČER Z DUOM PETRIC - SHRESTHA
Vstopnice 5 EUR (3 EUR konzumacije)
i
Ponirkove otroške delavnice,
sobota in nedelja med 17. in 19. uro Jezdenje ponijev,
torek in petek med 18. in 20. uro
ZKŠT ŽALEC, AJkerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@sioi.net
HIŠE-NOVOGRADNJA
Ardin pri Vojniku
Na zanimivi lokaciji, v Arclinu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, se prodaja še 7 novogradenj, hiš, v podaljšani 111. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikoti 145 in 163m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči od 350 do 550m2.
CELJE, Otok. Prodamo opremljeno enosob-no stanovanje. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432, Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
DVOSOBNO pritlično stanovanje, 64,50 m2, v Celju (bližina bolnišnice) prodam. Telefon 051 229-575. 2787 DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, v mirnem okolju v Preboldu, prodam. Telefon 031 853-107.	2804
PRODAM
REGAL za dnevno sobo, kavč in termo akumulacijsko peč poceni prodam. Telefon 051 229-575.	2787
MASIVNE vrtne mize s klopmi, hrast, kostanj, prodam. Telefon 041 794-202.
2788
ENO leto rabljeno električno posteljno dno, 90 * 200 cm, ugodno prodam. Telefon 041 745-200. 2819
MLADO kravo s teletom prodam ali menjam za bika ali telico. Prodam tudi
bikca. Telefon 541-3019, 041 357-024.
2831
DVA bikca limuzin, stara 3 mesece, prodam. Telefon 041 318-144. 2645 PRAŠIČE vseh velikosti, možna dostava ali zakol, ter svinjske polovice prodam. Telefon 031 506-383. š 302 TELICO, brejo 7 mesecev, in bikca 200 do 250 kg prodam. Telefon 030 693-866.
Š 303
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, staro 6 let, prodam. Telefon 041 943-239.
2836
OSLICO z mladičem (600 EUR) prodam. Prodam tudi race in gosi. Telefon 031 436-671 (Vinko).	2852
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261 SUHE in debele krave in telice kupim. Telefon 041 653-286. Š 284
Info: LŠ PROJEKT d.0.0.,
041 751782,041797206 www.ls-projekt.si,info@ls-projekt.si
CELJE, center. 40 m2, enosobno stanovanje, v urejeni meščanski hiši, lastna nepremičnina, prodamo za 39.000 EUR. Telefon 041 796-366. Kapitol nepremičnine, Bežigrajska cesta 7, Celje.	2777
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 64.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.
ODDAM
SOBE oddamo v najem: TV, kuhinja, pralni stroj, od 80 EUR na mesec naprej. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p STANOVANJE v Celju, Čopova, 50 m2, z balkonom, opremljeno, oddam. Telefon 041 724 307.	2786 OPREMLJENO stanovanje oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329450. 2785 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2805
DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje, na Ostrožnem v Celju, oddam v najem. Telefon 031 768-711. 2830
RAZLIČNO otroško opremo prodam. Telefon 051 342-227.	2832
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p PRAŠIČE najboljše mesnate selekcije za nadaljnjo rejo prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 2439 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, možen prevoz, prodam. Telefon 041 656-078.
Š 283
PRAŠIČE od 40 do 120 kg prodam. Telefon 031 839-090.	š 245
PRAŠIČE od 30 do 170 kg, domača hrana, možno tudi očiščeni odojki, svinjske polovice in dostava, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599. Š 291 TRI koze mlekarice in štiri kozličke za nadaljnjo rejo ali zako, prodam zaradi selitve za 250 EUR. Telefon 070 859438.	2752 PRAŠIČE od 110 do 160 kg prodam. Telefon 041 742-334. 2750 MLADIČE, čistokrvne nemške ovčarje, cena 200 EUR, prodam. Telefon (03) 5773013. 2759 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, prodam. Telefon (03) 5774-577. 2759 PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 292 RJAVE jarkice, na začetku nesnosti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. V avgustu bodo v prodaji tudi črne kombinirane nesnice težkega tipa za meso in jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance ter bele brojlerje za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 2774 OVCO za zakol in ovna za zakol ali rejo prodamo. Telefon 041 334-582.
2778
KOZLIČKE stare 4 mesece in mlade zajce prodam. Telefon 041 563-725. 2790 TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam. Telefon 5739-033. 2796 TELIČKO simentalko, mlečne pasme, težko približno 330 kg, staro eno leto, prodam. Telefon 031 561-155. 2827 BIKCE, čb in simentalce, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383.
Š 302
JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 051 610-398. 2812 BIKCA simentalca prodam. Telefon 070 724-155.	Š 301
TELICO simentalko, težko 550 kg, prodam. Telefon 031 544-489. 2829
KROMPIR, domač, neškropljen, za ozimnico, prodam. Dostava tudi na dom. Cena 0,60 EUR. Telefon 031 814-512.
2647
VINO, belo, mešano (chardonnay, laški rizling), lahko z dostavo, prodam. Telefon 031 572-314. 2789 DOMAČE belo in rdeče vino ter vinsko žganje ugodno prodam. Telefon 041 326-217, 031 363-818. Š 297 RDEČO peso, neškropljeno, prodam. Telefon 051 329-533.	2809 ZELO kakovostno belo vino, integrirana pridelava, cena 1 EUR/l, možna dostava, prodam. Telefon 031 744-163.
2826
OSTALO
PRODAM
DRVA, razžagana, za centralno, možna dostava, okolica Žalca, ugodno prodam. Telefon 041 910-032. 2748 DESKE in »plohe«, češnja, suhe, ugodno prodam. Telefon 041 910-032. 2748 DESKE, letve, »štafne« ter ostrešje prodam. Možna dostava. Telefon 031 357-312.	2754
TELICO, čb/ls, brejo 8 mesecev, krožno brano in dvobrazdni plug, prodam. Telefon ((03) 5724-052. 2753 VINO jurka, slivovko, otroški gugalnik in jajčko prodam. Telefon 031 716-693.
2758
DRVA, bukova ali mešana, možno z dostavo in nažagana, prodam. Telefon 031 351-666.	2783
NOV lonec oziroma aparat za pasterizacijo kozarcev za vlaganje prodam. Telefon 070 703-019.	2797
VINO šmarnica, izabela, žganje in meso piščancev prodam. Telefon 031 480510.	Š 300 CENTRALNO peč, 40 Kw, rabljeno eno sezono, bojler in bukova drva ali mešana, z dostavo, prodam. Telefon 031 506383. Š 302 GLISER Four winns 225 sundowner, letnik 2004, prevoženih 180 ur, z ameriško zastavo, rabljen 14 dni na sezono, lepo ohranjen, redno servisiran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 666468. 2803
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, drug stroj, tovorno ali dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2237
OSEBNO, dostavno, tovorno vozilo, gotovina takoj, baker, medenino, lahko tudi neolupljene kable vodnike, kupim. Telefon 031 783-047. 2771
36-letni, urejen, išče žensko, dekle do 40 let za resno zvezo. Telefon 031 687477.	2784 56-letni moški išče žensko za prijateljstvo ali kaj več. Telefon 070 647-035.
2802
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
CEPANA bukova drva, metrska ali razžagana, cena 55 EUR/m3, prodam. Informacije po telefonu 041 864-233.
2542
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
*
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK v V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
VILEVALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Slnipina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega CJnCo/lA življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk
Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
29
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
DRAGICE ZORE
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v najhujših trenutkih.
Žalujoči vsi njeni
Spomin na tebe je še živ, preljuba naša mama, v naših srcih večno boš ostala...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, babice in sestre
JUSTINE RIZNAR
iz Strenskega 13 a, Rimske Toplice (18. 11. 1941 - 9. 7. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše, govorniku gospodu Kapunu za čudovit govor, pevskemu zboru Rimske Toplice, Manci Knez za zapete ter zaigrane pesmi, prav tako vsem ostalim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Zahvala tudi bolniškemu osebju bolnišnice Topolšica, onkološkemu osebju v Ljubljani, travma-tološkemu oddelku v Celju ter zdravstvenemu osebju ZD Rimske Toplice in Laško. Zahvala velja tudi kon-cesionarju prevozov Bergincu.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mož Martin, otroci Sonja, Zdravko, Vesna, Silvestra in Andrej ter vnuki Lovro, Tilen in Aljaž
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM voznika vlačilca na relacijah Slovenija, Madžarska in Slovaška za prevoz kontejnerjev. Telefon 041 943733. Avtoprevozništvo Martin Rožanc, s. p., Okrog 20, Ponikva. Š 296
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2799
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
www.novitednik.com
Celje
Poročili so se: Petra LEŠNIK iz Celja in Andrej JUG iz Socke, Nadica JAGIC s Hrvaške in Boris MAČEK iz Celja, Katarina HERMAN in Adi BANOVŠEK, oba iz Voj-nika.
Laško
Poročili so se: Martina
KLINAR iz Dola pri Laškem in Peter ZUPANC iz Kanjuc, Ksenja MOZIČ in Roland CIZL, oba iz Marijine vasi.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Mojca KRAJNC in Milovan GA-VRIC, oba iz Avstrije.
Žalec
Poročila sta se: Petra KU-MER in Blaž LESJAK, oba iz Miklavža pri Taboru.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Vera in Franc ZUZEJ iz Ložnice pri Zalcu. Mozirje
Poročila sta se: Barbara
ŠKET in Tadej POČIVAVŠEK, oba iz Celja.
Celje
Umrli so: Alojzija BALON iz Rimskih Toplic, 85 let, Franc ČEPIN iz Zadobrove, 75 let, Friderik ZAKOVŠEK iz Zagorja, 70 let, Aleš CAPL iz Svetega Jerneja, 79 let, Frančiška KLANJŠČEK iz Dolenje vasi, 89 let, Janez PODGORŠEK iz Celja, 83 let, Ljerka KLOAR LAKNER iz Celja, 88 let, Edvard JAN iz Velenja, 67 let, Marija KARTUŠ iz Zalca, 77 let, Jožefa OŠTIR iz Laškega, 93 let, Marin KOR-
Šel bom v goro, planike nabral in jih prinesel v dolino nazaj. Tri bele zvezde, troje oči, vsaka za lep spomin.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
FRANCIJA KOROŠCA
iz Murnove ulice 1 v Vojniku (2. 12. 1942 - 13. 7. 2011)
Od njega smo se poslovili v petek, 15. julija 2011, na
vojniškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred in molitev ter pevcem za lepo petje v cerkvi. Iskrena hvala tudi PGD Vojnik in ostalim gasilskim društvom, članom Planinskega društva Vojnik in planinskim vodnikom jeklarjev v SIJ, trobilnemu kvartetu za odigrane žalostinke, gospe Mileni Jurgec za izrečene besede slovesa ter pogrebni službi Primožič za spoštljivo in celovito opravljene storitve.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Jožica, sinovi Maksimiljan, Gregor in Silvester z družinami ter hčerke Klavdija, Darja in Bernardka z družinami
Ugasnila je luč življenja, prižgala se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina.
V SPOMIN
IVANU SALMISTRU
z Grobelnega 37 (24. 9. 1949 - 22. 7. 2006)
22. julija mineva pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ati in dedi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko.
Žena Marija
Samo tri stvari so neskončne: zvezdno nebo, morje s svojimi kapljami vode in
srce v solzah. (Gustave Flaubert)
V večnost je prerano odšel dragi življenjski sopotnik
FRANC REPNIK
Doživela sva srečo skupnega življenja, ki je bilo prekratko. Bolečina je velika, konec je upanja, a ljubezen ostaja. V spomin na tebe bodo na mojem vrtu cvetele rdeče vrtnice.
Žalujoča Štefka
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedija, pradedija, brata in strica
JANEZA PODGORSKA
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in
sveče ter slovo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Kompol, gospodu župniku in Jožefovemu domu.
Vsi njegovi
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
FRANCA ČEPINA
iz Zadobrove pri Škofji vasi (1936 - 2011)
Premalo je besed, s katerimi bi se lahko iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja ter darovane maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se župnikoma g. Lojzetu Kostanjšku in g. Antonu Pergerju za besede slovesa v cerkvi, za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, cerkvenemu zboru Ljubečna in organistu za zapete žalostinke. Hvala ge. Olgi Košec in vsem, ki ste v tako velikem številu molili za njegovo rajno dušo. Zahvala Darku Krušiču in Ivici Kos za lepe poslovilne besede in DU Škofja vas. Hvala tebi, Rok Švab, za nežne zvoke harmonike. Najlepša hvala tudi dr. Simoni Kajba-Veninšek in dr. Romani Gunzek ter osebju oddelka EIK SB Celje za vso skrb, nego in pomoč.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi najdražji: žena Marija ter otroci Branko, Janko in Mojca z družinami
NIC iz Celja, 86 let, Gabrijela KREMPUŠ iz Celja, 95 let.
Laško
Umrli so: Ida PILPAHER iz Toškega Čela, 87 let, Martin ROSSI iz Radeč, 49 let, Marjan ZAVSKI iz Šmihela, 45 let, Danica STARINA iz Radeč, 73 let.
Šmarje pri Jelšah Umrla sta: Martin ČEPIN iz Celja, 73 let, Karel AN-DRENŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 92 let. Žalec
Umrl je: Ivan SAMARŽI-JA iz Stropnika, 85 let. Mozirje
Umrla sta: Veronika TER-BOVŠEK iz Spodnjih Kraš, 59 let, Jakob KREFT iz Poljan, 64 let.
Velenje
Umrli so: Janez KOTNIK iz Šoštanja, 86 let, Ivanka VODNIK iz Ljubljane, 91 let, Justina RIZNAR iz Laškega, 70 let, Ivanka ŠTRUKLEC iz Šmarja pri Jelšah, 74 let, Frančiška STROPNIK iz Velenja, 92 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
2855
n
n
KINO
PLANET TUS
Spored od 22. do 25. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. V višave - animirana družinska pustolovščina. sinh (10.00 sobota)
Kung fu panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.20, 13.50, 16.40
Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina 3D, sinh. 11.00, 13.30, 18.00
Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 12.00, 15.15, 17.50
Transformerji 3 - znanstveno - fantastična akcija, 3D 20.30, 23.30
Transformerji 3 - znanstveno - fantastična akcija 19.00, 22.00
Nekaj sposojenega - komedija 12.50, 16.30, 18.50, 21.10, 23.40 Pingvini gospoda Popperja - komedija
14.30, 17.00, 19.10, 21.20, 23.25 Cukrček 2 - komedija 13.00, 15.50, 18.20, 20.40, 23.00 Izvorna koda - akcijski triler 20.20, 22.20
Harry Potter in svetinje smrti 2 - domišljijska pustolovščina, 3D 12.30, 15.20, 18.10, 21.00, 23.50 Harry Potter in svetinje smrti 2 - domišljijska pustolovščina 11.30, 14.20, 17.10, 20.00, 22.50 Svet oceanov - dokumentarni film, 3D 16.00
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
^■TTTTTTTTTTTTTTTTr^B
BRASLOVCE
PETEK
21.00 Sfinga - igrano-dokumentarni film
PETEK in NEDELJA
19.00 Štirikrat - drama
21.00 Skrivnost njihovih oči - drama
SOBOTA
19.00 Štirikrat - drama

PETEK, 22. 7.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Ivana Krivca
20.00 Zdraviliška dvorana Dobrna
Večer slovenskih narodnih pesmi
nastopata Nataša Loborec Perovšek (mezzosopran) in David Kostanjevec (klavir)
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Sanja Poljšak Pesan z gosti
Savinovi poletni večeri
21.00 Titov trg Velenje
Aglaja - balet in ples z zastavami
večerni plesno-glasbeni spektakel
SOBOTA, 23. 7.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Maček Muri
lutkovna predstava; Družinsko gledališče Kolenc
10.30 Travnik pri domu kulture Velenje O ljudeh, živalih in kamnih
poletje na travniku - lutkarije
17.GG Ribnik Vrbje
17.00 Dobrina
Folklorna prireditev
kulturni program z ansamblom Mogu
20.00 Podružnična osnovna šola Prevorje
Astronomska noč na Prevorju
predavanje Jurija Kunaverja, opazovanje nočnega neba
PETEK, 22. 7.
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
21.30 Atrij Celjskega mladinskega centra
MCC mali oder - part I: disko po domače, disko malo drugače
impro glasbeni večer
SOBOTA, 23. 7.
LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE
SOBOTA
22.00 Turneja - komična drama PONEDELJEK
21.00 Kuhinja z dušo - komedija PETEK
19.00 Boljši svet - drama
21.30 Možje X: Prvi razred - ZF akcija
SOBOTA
19.00 Možje X: Prvi razred - ZF akcija 20.30 Boljši svet - drama NEDELJA
16.00 Zlatolaska - animirana pravljica, sinh.
18.00 Možje X: Prvi razred - ZF akcija 20.30 Boljši svet - drama
11.00 Mestna plaža
Iz muzeja na plažo Muzej v kovčku: Na plaži pred desetletji
predstavitev starih kopalnih kostumov in druge kopalne in sprehajalno poletne opreme
20.00 Vodni stolp
Skupina Sedmina
koncert
21.00 Atrij Celjskega mladinskega centra
Razstava in projekcija Celje Fokus
zaključna projekcija fotografskih del in razstava sodelujočih
PONEDELJEK, 25. 7.
18.00 Mestna plaža
Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice...
19.00 Mestna plaža
Zvočna gong kopel
20.00 Vodni stolp Celje
Mednarodni komorni zbor Glasbene mladine Slovenije
koncert
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja
radiocelje
Ustvarjalnica na plaži
ponirkova otroška delavnica - tudi v nedeljo
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA
SVETOVALNA RUBRIKA
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
Ljubljana, do 31. 12; Barvni odsevi poslikanega stekla - Zvonka Požun.
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Stari grad Celje, Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Street fokus, fotografije ki so nastale s fotoaparati za enkratno uporabo, do 7. 8.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Kontinuiteta, razstava 13. umetnikov, do 11. 9.
Galerija Plevnik-Kronkowska Celje: Magus Rotarum, skulptura Benjamina Krežeta, do 23. 7.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava fotografij iz Svetovnega prvenstva v nogometu za brezdomce 2010 v Braziliji, do 6. 8.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do
preklica
Galerija Mercator center Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2011 - slike udeležencev IX. uličnega slikanja tihožitja do 23. 8.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij Špica fotografije; razstavljajo člani Fotokluba Zagreb, do 10. 9.
Savinov likovni salon Žalec: Nova fotografije - perspektive; razstavlja 5 avtorjev.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij za otroke Jožice Bratec in Desiree Ko-larec ter izdelkov predšolskih otrok, do 15. 8.
Kulturni center Rog. Slatina: Ob
mednarodnem letu gozdov, razstava del DLLU Mavrica, do 31. 7.
Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava Minke Levstik Barve Afrike, do 14. 8.
Grad Podsreda: Ars vitraria, steklene mojstrovine Miriam Kosec in Francija Černelča, do 30. 9.
Muzej Laško: Pivovar Simon Kukec; do 3. 9.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Arsin Velenje: razstava likovnih del akademske slikarke Barbare Kastelec, do 1. 8.
Galerija Velenje: razstava Veter, slike in kipi avtorja Draga Moma, do 13. 8.
www.radiocelje.com
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec); posodobljena razstava del poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla in restavriranih fresk v Vrtni sobi.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
www.novitednik.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
AZVEDRILO
Nagradna križanka
LOČITEV	PODATKI
MIRUJOČI PLODA	O STANJU
DEL NA KONCU	RACENTA MOTORJA NOSEČ- PRED
GALATEJIN
w»W> , HiDjupp	VELKE
DINJSKO uoluSii	ETIČNE
ČISTILO	VRED-

Of	v t ^ ANAMNEZA - podatki o stanju pacienta pred boleznijo; EGADI - it. otočje ob sz. obali Sicilije; ELIZEJ-naslednik preroka Elizeja;
OlUl/UI vCIVi EMAVS - biblijski kraj srečanja Jezusa z dvema učencema; NUS - človekov misleči duh pri Platonu; SFERA - nebesna krogla.
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za fitnes in aerobiko v Top Fitu v Celju
2.	nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 28. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 55
Vodoravno: OBESEK, DIKELA, MOA, II, PETRA, KVITOVA, ND, NEMIR, TWAIN, OJE, REPE, REVMA, VODA, NOS, ASTA, MAKOVKA, TT, SLON, IKO, TIRANA, KEN, SŠ, VA, PUTIN, YORK, ITAL, IKT, ASMARA, CAPIN, ANISTON, NONAGON, KEJ, RILA, GRIPA, IAN, TLESK, VLAK, KJ, OPAST, UMA, NL, ADLER, SADRA, SKA, REIMS, OLEAT, RAD, ORJAK, NOLTE, KRA
Geslo: Junaka letošnjega Wimble-dona
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon Frizerstva Anja z Dobrove 16, prejme: Nina Potočnik, Cesta na Ljubečno 50, Celje.
1	2		3		4		5		6		7		8		9		10
11	12		13		14		15		16		17		18		19		20
		21		22		23		24		25		26		27			
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Partner vam bo sicer stal ob strani, kar drugače ni ravno njegova navada, vendar lahko glavne nevšečnosti pričakujete od svojih »prijateljev«. Le-ti vam bodo skušali na vsak način škodovati.
On: Prispel bo odgovor na vaše vprašanje, vendar ne bo takšen, kot ste pričakovali. Vseeno pa je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabite.
Ona: Pred vami je precej naporen teden, vendar pa boste tokrat v delu celo uživali, ponudila pa se vam bo tudi nepričakovana priložnost, da izboljšate svoje finančno stanje. Tako se bodo začele zadeve končno postavljati na pravo mesto.
On: Še vedno se vam ne bo uspelo otresti misli na nekdanjo ljubezen, ki vam je pomenila veliko več, kot pa ste si mislili. Pomirite se in razmislite o alternativah, ki so vam še ostale. Izhod vsekakor obstaja!
TEHTNICA fl
Ona: Naredili boste odločilni korak pri uresničevanju svojih ljubezenskih načrtov z osebo, ki jo že dalj časa na skrivaj opazujete. Tokrat bo to zadetek v črno, pa se vam tako obeta prav prijetno doživetje.
On: Vse, kar še lahko storite, je, da se opravičite in skušate popraviti slab vtis, ki ste ga naredili na svojo okolico. Le zakaj venomer rinete z glavo skozi zid in tako spravljate v nesrečo tako sebe kot druge? Spremenite se, precej lažje bo!
ehzhi
Ona: Zaradi neke obljube boste najprej zaskrbljeni, nato pa navdušeni, saj boste ugotovili, da gre bolje, kot ste si mislili. Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje, ki bo le še prijetna zaokrožitev prijetnega tedna.
On: Ugotovili boste, da se pod lupino tistega človeka skriva vse druga kot to, kar ste si mislili. Stvar postaja delikatna, zato bi ne bilo slabo, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti pa bo še čas ...
DVOJČKA M ■ GRELEC
Ona: Avantura se vam bo zdela prijetna le, dokler ne bo prišla na dan novica, da vam je vse skupaj nekdo enostavno podtaknil. In čeprav si boste na vse kriplje prizadevali izvedeti njegovo ime, vam tega enostavno ne bo uspelo.
On: Tudi vam bo končno posijalo sonce. V prihodnjih dneh se vam obeta ugoden razplet poslovne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej - in nikar se ne ozirajte na nasvete nasprotnega spola.

Ona: Trenutno ste v precej stabilnem zdravstvenem položaju, kar vam dopušča malo bolj lagodno življenje. Seveda pa si lahko sedaj privoščite tudi kakšno manjšo razvado, ki vas bo vsekakor razveselila.
On: Sprejeli boste mamljivo ponudbo prijetne neznanke, ki se zadnje čase kar precej suče v vaši bližini. Kljub temu, da se boste od začetka želeli le malce zabavati, se bo vse skupaj sprevrglo v precej resno zadevo.
2.	nagrado, vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Marjana Sluga, Ul. XIV. divizije 6, Rimske Toplice.
3.-5.	nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Marjana Potočnik, Celjska cesta 50, Šmarje pri Jelšah, Branko Očko, Spodnja Rečica 102, Laško in Ivica Pinter, Vodnikova 3, Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Ona: Partner vas sicer ljubi, toda vaše muhasto obnašanje lahko kljub temu pokoplje tisto, kar sta tako dolgo skupaj gradila. Zato se nikar ne igrajte s svojo srečo in pokažite mu, da ga imate tudi vi radi.
On: Preveč ste si zadali za tako kratek čas, kot je en teden. Čeprav ste zelo vztrajni in marljivi, vam tega ne bo uspelo uresničiti. Prav lahko se vam zgodi, da se boste še pred koncem tedna enostavno zrušili v posteljo. Sami .
DEVICA
Ona: Mislili ste, da ste nenavadno prebrisani, vendar boste naleteli na nepredvidene težave, ki vas bodo spustile na realna tla. Ne bodite tako domišljavi in zavedajte se, da na svetu obstajajo še pametnejši ljudje kot pa ste vi!
On: Prijatelju boste obilno povrnili storjeno uslugo iz preteklosti, za kar vam bo zelo hvaležen. Proti koncu tedna bodite pozorni na telefonski klic, ki vam bo prinesel koristne informacije.
Ona: Vse preveč ste zaskrbljeni, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislili tudi nase? Svoja zanimanja boste razširili na povsem nova področja, kjer vas čaka še marsikatero prijetno presenečenje.
On: S partnerko se bosta odločila za obisk njenih sorodnikov, kar vam ne bo ravno po godu, vendar pa se boste vseeno potrudili pokazati kar najboljšo voljo. To vam bo vsekakor pošteno dvignilo ugled v njihovih očeh.
KOZOROG ^
Ona: Z vztrajnostjo boste dosegli še veliko več, kot ste pričakovali. Toda naj vam to nikar ne stopi v glavo! Bolje bi bilo, če bi priliko izkoristili predvsem za utrditev svojega položaja v družbi.
On: Marsikaj imate prav, vendar s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, za kaj več pa se boste morali pošteno potruditi, saj se stalnega nerganja pač ne da poslušati v nedogled.
im.iJM-fii
Ona: Spoznali boste prijetnega neznanca, ki vam bo povsem spremenil vaše načrte za prihodnje dni, vendar pa vam to ne bo niti najmanj napoti. Prepustili se boste trenutku in pozabili na pretekle skrbi.
On: Bodite pozorni na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partnerka bo posumila v vašo zvestobo, zato ji raje posvetite malo več pozornosti. Vsekakor vam bo to znala pošteno poplačati.
Ona: Pot do uspeha ste gradili počasi in zlagoma, a bo zato rezultat toliki lepši. Izkoristite priložnost in se odkrito pogovorite s partnerjem, ki ga že dalj časa zapostavljate, pa tudi kakšno majhno presenečenje mu lahko pripravite.
On: Po nekaj dnevih malo hladnejših pogledov z vašo partnerko se vam bodo začeli odnosi korenito izboljševati. To bo predvsem vaša osebna zasluga, saj boste dognali, da je včasih bolje napako priznati, kot pa jo trmoglavo zanikati.

Tožilko Vlasto Nussdorfer, ki je že napol Slatinčanka, je na ples pripeljal njen soprog Borut. Na Aninem plesu, kjer so vsi udeleženci prejeli v dar njeno komaj dan staro knjigo o Rogaški Slatini, je bila prvič. (Foto: TimE)
Znanca iz naših krajev. Državni sekretar ministrstva za zdravje dr. Ivan Eržen s soprogo prim. Jano Govc Eržen, ki je na čelu zdravstvene postaje v Vojniku. (Foto: TimE)
S slovenskega »opernballa«
Za 150 evrov si lahko užival med več kot dva tisoč belimi lilijami in vrtnicami
Tisti, ki jim je to všeč, uživajo na Dunaju v blišču opernega bala, v Sloveniji pa bolj prestižnega plesa, kot je Anin ples v Rogaški Slatini, nimamo in ga verjetno kmalu ne bo. Za dve stoletji star Anin blišč smo bili zaradi nesporazumov med slatinskimi hotelirji zadnjih osem let prikrajšani, kar se na Dunaju zagotovo ne bi moglo zgoditi. Aninega plesa ni uspelo za vedno pregnati niti povojni socialistični oblasti, ki ga je ukinila, kako bi ga potem uspelo v kapitalizmu hotelirjem, željnim zaslužka.
Vstopnica za vsakega udeleženca letošnjega Aninega plesa, ki ga je pripravil Rotary klub Emona, je stala nič manj kot 150 evrov, da o ce-
Z rdeče preproge Aninega plesa. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak s soprogo Metodo se zna tudi poveseliti.
Gradbeni podjetnik iz okolice Rogaške Slatine Ivan Cajzek (desno) s soprogo Nežiko (v sredini fotografije). O svoji predkupni pravici za dvorec Jelšingrad, kjer naj bi nastal raj za golfiste, na Aninem plesu verjetno ni razmišljal. Ali pa? (Foto: TimE)
Slatinčani so odlični glasbeniki. Pianistka Katja Sinkovič, ki je imela čast igrati na Aninem plesu, študira na Dunaju.
nah dragih damskih večernih oblek niti ne govorimo. Za odšteti denar ste lahko v Kristalni dvorani uživali med več kot dva tisoč belimi lilijami in vrtnicami, ob kulinaričnih mojstrovinah mednarodno priznanega kuharskega mojstra in slaščičarske mojstrice iz Nove Gorice, da o tistem, kar so prinesli iz kuhinje Grand hotela Rogaška, sploh ne govorimo. Ples sta odprla para, ki nista manjkala na nobenem od leta 1992 obujenih Aninih plesov, v Anino torto je prva zarezala tožilka Vlasta Nussdorfer, za glasbo je skrbel med drugim celjski orkester Akord z Matjažem Brežnikom, najbolj znana pevka je bila Nuša Derenda,
od Slatinčanov sta nastopila pianistka Katja Sinkovič, ki študira na Dunaju, ter pianist Ermin Tkalec ...
In kdo se je vrtel na plesišču? Med stodeset izbranci, ki so lahko uživali v Kristalni dvorani, so bili predsednik uprave »najboljšega soseda« Žiga Debeljak, vinar Aleš Kristančič, modna kreator-ka Urša Drofenik, gradbeni podjetnik Ivan Cajzek in še in še bi lahko naštevali. Tudi dobrodelnosti ni manjkalo, saj je predsednik Rotary kluba Emona, doc. dr. Marjan Koršič, izročil ravnateljici ob-soteljske šole s prilagojenim programom Ani Antlej ček za pet tisoč evrov.
BJ
Vse dame na fotografiji z Aninega plesa so oblečene v imenitne stvaritve modne kreatorke Urše Drofenik. So vam všeč? Na fotografiji (z leve) so voditeljica večera Helena Pirc, predstavnica organizatorja Petra Križan Strašek, modna kreatorka Urša Drofenik in pevka Nuša Derenda.