Leto VII., maj 1984 Celje - skladišče D-Per Št. 69 582/1984 !!■! COB ISS 0 žijo, aktivnost društev, klubov, ipd. Želimo prikazati in dokazati, kako močno je prisoten športni duh v mladih srcih. Priredili smo majske športne igre, v katere se vključujejo skorajda vse OO ZSMS iz KS in OZD. Veliko je aktivnosti, s katerimi želimo popestriti življenje mlađih in ostalih občanov v naši samoupravni skupnosti in s tem vsaj delno ublažiti psihično obremenitev, katera se vedno bolj odraža v srcih delovnih ustvarjalcev. Vse to pa dokazuje pravilno opredelitev; z veliko volje nadaljevati začeto delo — krepiti delavsko samoupravljanje v samoupravni socialistični skupnosti bratskih narodov in narodnosti, v neuvrščeni Jugoslaviji. Ti dejavniki pa so sedaj v teh časih gospodarske krize, ekonomske stabilizacije, brezposelnosti in drugih težavah, še posebej pomembni. Zavedamo se, da je to boj mlade generacije. Izhajamo iz stališča; »na mladih svet stoji«. To so tri besede, besede zaupanja, katere pa bomo sposobni uresničiti le, če v tem boju ne bomo sami, prepuščeni samo svoji iniciativnosti, brez ustrezno prenešenih izkušenj in znanja. Mesec maj simbolizira mladostno zagnanost, razigranost, krepitev novih moči, ki dajejo vsem mladim širom naše domovine polet v nove delovne uspehe. Tudi v tem letu smo se mladi v naši občini pripravili in organizirano pričakali mesec mladosti. Organizirali smo številne manifestacije, v katere smo vključevali vse strukture mladih: de- - al lavce, študente, kmete, pionirje, itd. Predstavili smo se z novo obliko dela, za katero smo hoteli prikazati želje mladih, ki nas te- OK ZSMS VSEBINA; — Šentjurski portret — ZA LEPŠI ŠENTJUR — ZLATI ZNAK OF — INOVATOR 1984 — TEKMOVANJE MLADIH MESEC MLADOSTI ariij tnx srNaaaso Od -tmjL in tam — 14. In 15. aprila je bila vsakoletna tradicionalna razstava izdelkov učencev srednje kmetijske živilske šole iz Celja na šoli v Šentjurju. Razstavljeni so bili izdelki ročnega dela, kulinarike, pogrinjkov in cvetličnih aranžmajev. Na ogled so bile tudi zbirke etnografskega krožka, kluba OZN in numizmatike. — 21. aprila je bilo na Osnovni šoli F. Maglaja v Šentjurju organizirano občinsko tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje. Udeležilo se ga je 49 učencev 6., 7. in 8. razredov iz vseh pokolnih osnovnih šol naše občine. V skupini 6. razredov so se najbolje uvrstili naslednji tekmovalci: Selena Rauter (Šentjur), Jelica Zdolšek (Ponikva), Aljaž Zabukošek (Ponikva). V skupini 7. razredov: Irena Povalej (Šentjur), Mastnak Marjana (Šentjur), Jančič Matjaž (Šentjur). V skupini 8. razredov: Zaler Andrej (Šentjur), Gubenšek Anica (Slivnica), Slavica Plostajner (Šentjur) in Stani Kos (Ponikva). Prvouvrščeni iz 7. in 8. razredov se bodo udeležili republiškega tekmovanja. Za prizadevnost in vloženo delo so prvim trem vsakega razreda podelili knjige z matematično in fizikalno vsebino. — V petek, dne 11. maja je bila v gasilskem domu odprta prva razstava obrtnih izdelkov in storitev, raznih inovacij, kulinaričnih izdelkov in izdelkov mladih tehnikov osnovnih šol naše občine. Razstava je bila odprta do 19. maja in je razgrnila bogat spekter obrtniške dejavnosti v občini. — 16. maja je bila v Šentjurju redna letna skupščina OO ZZB NOV. Na skupščini so bili prisotni delegati iz vseh krajevnih organizacij ZZB NOV naše občine. Borci so na seji ocenili svoje enoletno delo, izvolili so posamezne nove člane ZB v organe občinske organizacije ter sprejeli programske usmeritve za delo v letošnjem letu. Ob dnevu varnosti, 13. maja je komite za SLO in DS — \ Šentjur pri Celju podelil priznanja za aktivno delo na področju SLO in DS naslednjim tovarišem: Kozjak Zvonetu, Kokošak Milanu in Pinter Marjanu. V nedeljo, 27. 5. 1984 bomo šentjurski ljubitelji rekreacijskega kolesarjenja vnovič skupaj zajahali svoje jeklene konjičke ter družno sebi in drugim dokazali, da lahko ob pravem notranjem zadovoljstvu hitro z lastnimi močmi premagamo tudi “Večje razdalje. Zbrali se bomo ob 8. uri na parkirišču pred blagovnico Merx, kjer se bomo vpisali in tudi prejeli vse potrebne informacije. Startnine ne bo. Peljali se bomo na Ljubečno, preko BoVš in Dramelj do Ponikve ter preko Šentvida nazaj v Šentjur. V Dramljah in na cilju v Šentjurju, se bomo lahko odžejali in okrepčali. Na poti nas bodo spremljali redarji, križišča bodo primerno zavarovana pa tudi prva tehnična in zdravniška pomoč bosta pri roki. Kljub temu naj otroci vozijo le v spremstvu odraslih. Na cilju vam bo priložnostna spominska medalja še okrepila in ovekovečila vaše zadovoljstvo ob premaganem naporu. Pozivamo Šentjurčane, mlade in manj mlade, posameznike, delovne in športne organizacije, krajevne skupnosti, šole, da z udeležbo, po možnosti z organiziranimi ekipami, manifestirajo svojo življenjsko radost in privrženost zdravemu športno-rekreativnemu načinu življenja. Šentjurski portret Težko je predstavljati nekoga, ki ga že dolgo poznaš. Še težje, če veš, da ga dobro poznajo tudi drugi. Težko zato, ker se ti vse karakteristične osebnostne lastnosti predstavljenega zdijo samoumevne. Poštenost, odgovornost, nepristranost in čut za organizacijo so verjetno tiste, za Jožeta Artnakta, najbolj značilne lastnosti. Čeprav je Jože 1. marca dopolnil šele štiriindvajset let, pa je za njim že bogata življenjska pot. Njegova družbeno-politična aktivnost se je jpričela v letih šolanja, ko je bil izbran v domsko skupnost doma Elektro gospodarskega šolskega centra v Mariboru. Po končanem šolanju se je zaposlil v delovni organizaciji Tolo, kjer je opravljal tudi funkcijo sekretarja osnovne organizacije Zveze isiocialistične mladine in člana samoupravne delavske kontrole. Po vrtnitvi z odsluženja vojaškega roka je Jože v Tolu prevzel funkcijo predsednika osnovne organizacije mladih, nekaj časa zatem pa so ga šentjurski mladinci na svoji programsko-volilni konferenci izvolili za sekretarja Občinske konference Zveze socialistične mladine Šentjur. Tole naštevanje bi se preveč zavleklo, zaitorej naj napišem le še nekaj pomembnejših funkcij, ki jih je v zadnjih treh letih Jože opravljal. Bil je sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Slivnici, član delegacije ZSMS v družbe-no-političnem zboru občinske skupščine, ®odnik-porotnik pri Temeljnem sodišču Celje enota Šentjur, član predsedstva skupščine oziroma Izvršnega odbora Zveze mladinske delovne akcije Kozjansko...... Prav v času, ko je Jože opravljal delo sekretarja Občinske konference mladih v Šentjurju, je aktivnost v tej družbeno politični organizaciji na novo zaživela. Jože je kot sekretar znal vnesti nov žar politične aktivnosti in mladina v Šentjurju je vse bolj postajala to, kar naj bi bila. Torej ne več le organizacija za izvajanje manifestacijskih akcij, ampak enakovredna družbeno politična organizacija, ki je živela in delala z vsemi aktualn-mi problemi in vprašanji šentjurskega vsakdana. Letos so Jožeta izbrali v občinski komite OK ZKS Šentjur, prejšnji mesec pa je prevzel tudi funkcijo sekretarja centra za preživljanje prostega časa pri Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije. Vendar pa prevzem nove dolžnosti ne pomeni, da bo Jože pozabil na Šentjur. Sam pravi, da je v treh letih dela na Občinski konferenci mladih tako zaživel s Šentjurjem, z akcijo Kozjansko, da s item ne more kar tako prenehati. In lahko mu verjamemo, že zaradi njegovih »samoumevnih« lastnosti... Ivana Fidler 50 let skupnega življenja Ema in Jože Šalej iz Šentjurja sta 20. maja praznovala petdeset let skupnega življenja. Ob tej priložnosti se tudi uredništvo Utripa pridružuje z iskrenimi čestitkami. KS BLAGOVNA V LETU 1978 SPREJET ZAZIDALNI NACRT BLAGOVNA SE URESNIČUJE V letu 1978 je bil za KS Blagovna sprejet zazidalni načrt, ki naj bi v prihodnosti predstavljal in poudaril tudi center KS Blagovna. V območju zazidalnega načrta so zajeti vsi pomembni objekti za KS, to je šola, katera naj bi za normalno delo razrednega pouka dobila prizidek, igrišče, objekt za otroško varstvo, trgovino z gostinskim delom ter po prvotnem projektu tudi večnamenski objekt, v katerem naj bi našli svoj prostor za delo organi in organizacije v KS, gasilci in drugi. Ob pripravi programa za referendum za podaljšanje samoprispevka pa smo kompromisno sprejeli odločitev, da bom® dom za potrebe gasilcev ter SLO in DS locirali v Trnovcu, na Blagovni pa ostanejo drugi funkcionalni deli večnamenskega objekta. Zazidalni načrt, ki obsega 7 ha površine, Od tega tudi del gozda, ki ščiti novo naselje pred hrupom s ceste, predvideva izgradnjo 45 družinskih stanovanjskih hiš ter ureditev kompleksne komunalne infrastrukture. Graditelji so po običajnem postopku pred izdajo gradbenih dovoljenj sklenili pogodbe s komunalno skupnostjo o izgradnji komunalnih objektov ter kot akontacijo vplačali predpisane zneske. Seveda pa teh sredstev še zdaleč ni bilo toliko, da bi komunalna skupnost lahko pričela z investicijo. Medtem pa so hiše v soseski »rastle kot gobe po dežju«, saj je dograjenih ali pa v gradnji že okrog 40 objektov. Nekateri graditelji smo se že tudi v novogradnje vselili, drugi se bodo Za lepši Turistično olepševalno društvo ugotavlja, da je Šentjur sicer lep, da pa bi bil z malo mu j e krajanov še lahko mnogo lepši. V gornjem trgu je Jagrova hiša, ki je nenaseljena s svojim okoljem pa precej sporna in niti najmanj prikupna. Prostor pod kostanji Jazbečeve hiše bi lahko bil bolje urejen, primeren je za otroško igrišče, če pa bi bila še tam kaka klopica bi ne bilo napak. Grede in travišča pred bloki in garažami v Kvedrovi ulici bi s skromnim in ne preveč utrudljivim delom stanovalcev v blokih lahko bile urejene. Enkratne očiščevalne akcije so jalovo delo. Ce bi bili vsi stanovalci v blokih in mimoidoči bolj disciplinirani in bi vse odpadke spravljali v kante bi bilo vso okolje čisto. Društvo meni, da bi KS center napravila izredno koristno delo, če bi največjo zelenico med bloki razparcelirala na grede in jih dala v obdelavo vrtičkarjem, ki bi jih bilo še in še. Menimo, da bi bilo bolje nadomestiti zanemarjene zelenice z gredicami vrtičkarjev! Pločniki letos, nekateri kasneje. Toda tu je bil odprt problem vode, kanalizacije, cest... Zato smo -se občani, ki živimo v novi soseski, odločili, da ustanovimo lastno vaško skupnost, saj smo sami kakor tudi organi in organizacije v KS Blagovna spoznali, da bomo svoje probleme najlažje reševali sami, še zlasti, ker ,so ti problemi specifični za urejanje naselja. Kot -posledica te odločitve je bil v letu 1983 pričetek izgradnje vodovoda, ki smo ga v glavnem dokončali v jesenskih mesecih. Hkrati je tekla akcija za izgradnjo telefonskega omrežja, kjer pa se zaradi neredne dobave kablov stvari še vedno zatikajo. V mesecu aprilu letos pa smo pristopili k izgradnji kanalizacije v soseski v dolžini 1000 m. Nabavili smo že cevi ter pričeli s polaganjem, vendar pa nas pri delu ovira pomanjkanje nekaterih materialov, kot npr. cement, pokrovi za jaške ipd. V naslednjih letih pa nas čaka še delo pri urejanju cest, javne razsvetljave -itd. V vsem izredno dobro sodelujemo s strokovno službo komunalne skupnosti. Imamo zagotovljen nemoten nadzor, -trasiranje, strokovne napotke itd. Ob sedanji vsesplošni gospodarski situaciji ter razmerah v komunalni skupnosti občine Šentjur, ki bodo nedvomno še prisotne nekaj časa, pa občani oziroma krajani naše vaške skupnosti pričakujejo, da jih bodo pri urejanju podobne problematike posnemali tudi v drugih, doslej komunalno še neurejenih soseskah, saj je takšna oblika izgradnje komunalnih objektov v tem času praktično edino možna. Jože ŽNIDAR Šentjur ob Kvedrovi ulici so verjetno preozki, zato posamezniki hodijo kar po travi. Tudi bližnjic po zelenicah je še in še — vsak si po potrebi napravi is voj o pot. Škandalozno je stanje nekdanje Kavčičeve hiše, ki je last slaščičarja Albanca iz Štor. Okna so odprta, šipe razbite. Je KS center res tako nemočen, da ne more to urediti? Organizacija okoli kabliranja telefonskih naprav ni na višku saj je ves Šentjur razrit že več kot 2 meseca in to je še sedaj v mesecu maju. Ob regulirani Pešnici je speljana provizorna pot, ki bi jo bilo treba urediti v celoti od občinske stavbe do zadnjih blokov na Pešnici. Na jesen bi kazalo tam posaditi lipe, ker bi lahko to bila lepa sprehajalna pot. Parkirišče za občinsko stavbo je pusto, na zelenicah, bi kazalo posaditi drevje, da bi bila vozila vsaj delno v senci. Zelenica med parkiriščem in potokom se vsako leto spremeni v travnato džunglo. Na cesti proti Kmetijski šoli naprej od Boštevca bi kazalo na mestu podrenega kozolca in še naprej zemljo kultivirati in posaditi z vrtnicami. Društvo lahko le ugotavlja po- manjkljivosti, odpravljati jih ne more, zato nima sredstev. Turistično — olepševalno društvo Šentjur Bralna značka April — mesec, ki je za Osnovnošolce poln najrazličnejših tekmovanj. Tako je bila 17. aprila po vseh osnovnih šolah v občini velika slovesnost ob zaključku tekmovanja za bralno značko. To je bil za Imlade bralce pomemben trenutek, saj so bili nagrajeni za nekaj lepega — za tekmovanje v branju knjig. Po vseh osnovnih šolah so se veselili tega dne posebno še za- ko; letos je bila to bralna značka Miška Krajnca. Priznati moramo, da je navdušenje za to tekmovanje izredno veliko, saj je iz leta v leto več bralcev. Letos je v vseh osnovnih šolah skupno tekmovalo 1914 bralcev, po posameznih šolah v občini pa so tekmovalci osvojili naslednje število točk: v OŠ Dramlje — 117 Planina t— 380 to, ker so se lahko srečali in se pogovarjali s pisatelji. Letos je obiskal osnovni šoli Planina in Slivnica pisatelj Slavko Pregl, Ponikvo in Dramlje pisateljica Branka Jurca, Šentjur pa pisatelj Miha Mate. Srečanje z njimi je povsod lepo in nepozabno. Po šolah v občini Šentjur tekmujejo učenci že osemnajsto leto. Učenci prvih razredov tekmujejo za Cicibanovo .bralno značko^ v višjih razredih pa za Seliškarjevo bronasto srebrno in zlato značko. Vsako leto pa si učenci izberejo še vmesno znač- Ponikva — 197 Slivnica — 256 Šentjur — 829 v podružnični šoli Loka — 55 Prevorje — 27 Kalobje — 28 Blagovna — 25 Tekmovanje za bralno značko deluje v okviru občinske zveze DPM Šentjur, ki nam vsako leto omogoči nakup značk, letos pa je najbolj zaslužnim osnovnošolcem podelila tudi posebno priznanje — knjižno nagrado. Knjižne nagrade so prejele tudi vse mentorice za bralno značko. Mentorica Cilka Puser Komisija za podeljevanje plaket in priznanj »LEON DOBRĐ-TINŠEK« pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju RAZPISUJE pogoje za podelitev plaket in priznanj »LEON DOBROTINŠEK« za leto 1984 1. Plaketa in priznanje »LEON DOBROTINŠEK« se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izredne uspehe in zasluge na področju utrjevanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom prenašanja le-teh na mlajše generacije ter krepitve in prizadevanj pri nemotenem dograjevanju obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe nasploh s posebnim poudarkom na območju občine Šentjur pri Celju. 2. Predlagatelji so lahko vse družbenopolitične organizacije (ZB NOV, SZDL, ZSMS, OO sindikata itd.), ki predloge uskladijo pri svojih občinskih organih, ki pa usklajene predloge posredujejo Komisiji za podelitev plakete in priznanja pri Občinskem odboru ZZB NOV. 3. Predlogi morajo vsebovati osnovne podatke o predlaganemu z obrazložitvijo ter morajo biti poslani Občinskemu odboru ZZB NOV — Komisiji za podeljevanje plaket in priznanj do 15. junija 1984. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju Nagrajenci Priznanja OF in ZSS se podeljujeta v občini posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, KS, TOZD in društvom za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih in družbenih odnosov na območju občine Šentjur. Priznanji OF in ZSS sta srebrna znaka in se podeljujeta posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na razvoj socialističnih odnosov in sistema, na razvoj samoupravljanja, zlasti na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in oblikah družbenega življenja. Letošnji prejemniki OF so: 1. Tovariš Jernej BOROVNIK, rojen 1920, po poklicu agronom, sedaj v pokoju. Njegova moralna nevarnost in družbenopolitična aktivnost segata daleč nazaj v obdobje NOB in isocialistične revolucije, v kateri je dal svoj delež tudi tov. Borovnik. Bil je udeleženec NOB in zaprt v zloglasnem taborišču Jasenovac. Po osvoboditvi se je kot aktivist vključil v najrazličnejše aktivnosti na področju izgradnje nove socialistične domovine. Aktivno je vključen v delo občinske organizacje ZB, kakor tudi v kraju. Sedaj opravlja funkcijo predsednika KO ZZB NOV Šentjur, je član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, član predsedstva OK SZDL Šentjur in predsednik komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB. 2. Tovariš Jože MASTNAK, rojen 1950, po poklicu gradbeni tehnik, zaposlen v DO za opravljanje poslovnih storitev. Tovariš Mastnak je dolgoletni družbenopolitični delavec že iz mladinskih vrst. V KS Blagovna je s svojim delom veliko prispeval k razvoju kraja. Poznan je kot dober in kritičen tovariš, dosleden pri svojem delu, ki s svojo mislijo vpliva na ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Aktivno je vključen pri izgradnji doma SLO v Lokarjah. Opravljal je tudi dolžnosti predsednika KO SZDL, podpredsednika OK SZDL, sedaj pa je predsednik sveta za družbeno varčevanje in hitrejši razvoj- pri OK SZDL in član predsedstva Občinskega sveta ZSS. 3. Tovariš Silvo LEVEC s Planine, rojen 1931, upokojen. Tovariš Levec je vse sile razdajal aktivnostim Rdečega križa v kraju in občini. Kot predsednik RK Planina je skupno s tovariši organiziral krvodajalske akcije, ki so bile zelo dobro obiskane. Prav tako je sodeloval pri delu socialnega skrbstva tako v kraju kot v občini. Bil je tajnik KS Planina, poveljeval enotam CZ, ki so zelo dobro organizirane in usposobljene, posebno enote prve pomoči. Sedaj je član sveta KS Planina in podpredsednik skupščine OF in ZSS socialnega skrbstva v občini Šentjur. 4. Tovariš Slavko ZALOKAR, rojen 1935, zaposlen v Alposu TOZD Oprema. Je dolgoletni aktivist, saj je bil večkrat predsednik DS, sodeloval je v raznih samoupravnih organih, je sekretar OO ZK v Opremi ter član predsedstva OK ZKS Šentjur. Poleg svojega rednega dela je zelo aktiven tudi v KS Šentjur — center, saj opravlja razne zaupanemu naloge. Sedai je član sveta KS, komisije za planiranje itd. S strani OK ZKS je zadolžen za delo OO ZKS v centru. Poleg tega je delegat III. združene delegacije za SIS in podpredsednik cestne skupnosti v občini Šentjur. Je tudi član sveta šole Franja Malgaja Šentjur. Prav tako deluje v uličnem odboru Tončke Čečeve. 5. SREDNJA KMETIJKSO ŽIVILSKA SOLA — Enota Šentjur je delovna sredina, ki vzgaja in poučuje mlade v uspešne graditelje naše samoupravne družbe na področju kmetijstva. Kolektiv šole in mladina si ves čas prizadevata z aktivnim in uspešnim delom dokazati, da je bila pravilna odločitev o uveljavitvi in statusu šole. Prav tako so v lanskem letu s prizadevanjem celotnega kolektiva in širše skupnosti uspeli postaviti dom za učence, ki so daleč od Šentjurja. * 1 Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije prejmejo naslednji tovariši in tovarišice: 1. Tovarišica Marija KROFLIČ iz tovarne lahke obutve TOLO Šentjur Tovarišica KROFLIČ Marija je ena izmed tistih samouprav-ljalcev in sindikalnih aktivistov, ki po funkcijah ni nikoli v ospredju, a je že vrsto let izredno aktivna v raznih samoupravnih organih in komisijah v okviru osnovne organizacije ZS. Tako kot vestno in natančno opravlja naloge na svojem delovnem mestu, tudi z vso odgovornostjo deluje v samoupravnih organih. Njeno delo, predvsem pa zavzemanje za uresničevanje interesov delavcev, sodelavci cenijo in ji vsqgkozi izkazujejo zaupanje. 2. Tovariš Mirko ČANDER iz delovne organizacije ALPOS Šentjur Tovariš ČANDER Mirko prejme srebrni znak kot priznanje za delo, ki ga je opravil kot predsednik konference osnovnih organizacij ZS v delovni organizaciji Alpos. S svojim osebnim prizadevanjem je v zapletenih razmerah, ki so vladale v tej delovni organizaciji, dosegel usklajeno delo sindikata in uspel zagotoviti, da so se izvršni odbori v posameznih TOZD zelo odgovorno lotevali razreševanja problematike, predvsem pa odnosov med posameznimi TOZD-i. Pri tem si je vedno prizadeval za realno ocenjevanje nastalih problemov in isprejemljivo reševa- nje le-teh. Kot član Občinskega sveta ZSS se je tudi širše zavzemal za uresničevanje interesov našega članstva. S svojim delom je dal prispevek k jačanju vloge sindikata ne samo v okviru svoje delovne organizacije temveč tudi v občinskem merilu. 3. Tovarišica Emilija LONČARIČ iz Vzgojno varstvene organizacije Tovarišica LONČARIČ Emilija že vrsto let aktivno in marljivo opravlja razne zadolžitve v samoupravnih organih svoje temeljne organizacije. Še posebno aktivna je v okviru svoje sindikalne organizacije. Kot predsednica osnovne organizacije ZS' se vseskozi zavzema za poglobljeno samoupravno delovanje zaposlenih tako v okviru svoje TOZD kot na nivoju delovne organizacije VIZ. S svojim humanim in tovariškim odnosom in bogatimi delovnimi izkušnjami vedno pomaga sodelavcem in poskuša vplivati na nje, kadar prihaja do nesporazumov oziroma medsebojnega nerazumevanja. Zaradi svoje doslednosti, humanosti in tovariškega pristopa je med sodelavci spoštovana, kar ji omogoča uspešno vodenje sindikalne organizacije. 4. Tovariš Anton ŠUMEJ iz Veterinarske postaje Šentjur Tovariš ŠUMEJ Anton je dolgoletni sindikalni aktivist tako v okviru svoje organizacije kot tudi v občinskem merilu. V okvi- Zlati znak OF Avgust Božič je prejel Zlati znak Osvobodilne fronte kot priznanje za dolgoletno družbenopolitično delo v dograjevanju naše samoupravne družbenopolitične skupnosti in celotne družbe. Avgust Božič se je rodil leta 1917 v Podkraju v Avstriji, izučil se je za mizarskega delavca in se leta 1939 zaposlil. Že leta 1940 je bil sprejet v KPJ in se takoj vključil v boj proti okupatorju. Zaradi izdaje je bil leto kasneje aretiran in v internaciji vse do leta 1945. Po osvoboditvi je nadaljeval z družbenopolitičnim delom, vodil je mizarsko delavnico narodne imovine v Prevaljah in se po upokojitvi leta 1966 preselil v Šentjur. Šent-jurčani ga poznano kot predanega in vestnega družbenopolitičnega delavca, nosilca več držav- ru sindikata je opravljal razne funkcije, še posebno pa je bil uspešen kot predsednik osnovne organizacije ZS. Njegovo delo je bilo in je še tvorno in prežeto z željo, da bi bil njegov kolektiv enoten in čvrst in vedno pripravljen premagati vse težave na samoupraven način in visoko stopnjo medsebojnega razumevanja. Vseskozi je zavzeto angažiran pri reševanju delavčeve problematike. Še posebno pa se zavzema, da naloge, ki ijih sprejme, v svojem okolju tudi uresniči. 5. Tovarišica Lojzka BOŽNIK iz OŠ Miloš Zidanšek Dramlje Tovarišica BOŽNIK Lojzka prejme srebrni znak ZSS za dolgoletno uspešno samoupravno in sindikalno aktivnost. Že vrsto let je aktivna v okviru samoupravnih organov ZS na osnovni šoli Dramlje kot tudi v delovni organizaciji VIZ. Tovarišico Rožnikovo odlikuje vesten in odgovoren odnos do sprejetih zadolžitev in stalno zavzemanje za učinkovito samoupravno in družbenopolitično delo pedagoških delavcev. Zaradi svoje vztrajnosti, neposrednosti in tovariškega odnosa so ji in ji še vedno sodelavci zaupajo razne odgovorne zadolžitve. Vsem nagrajencem to priznanje podeljujemo v, zahvalo za opravljeno delo in v vzpodbudo, da še naprej stojijo v prvih vrstah sindikalnih aktivistov. nih odlikovanj in občinskega priznanja, katerim se je sedaj pridružil še Zlati znak Osvobodilne fronte. TEKMOVANJE MLADIH OBČINSKO TEKMOVANJE »■MLADI V ZNANJU IN VEŠČINAH SLO IN DS« V lepem spomladanskem jutru so se mladi tekmovalci iz osnovnih šol šentjurske občine zbrali na Osnovni šoli Franja Vrunča v Gorici pri Slivnici z namenom preizkusiti svoje sposobnosti in znanje v veščinah SLO in DS. Vsaka šola je imela po dve mešani ekipi. Ob prihodu so bili lepo sprejeti od domačinov s pozdravom in kulturnim programom. Nato so bili seznanjeni s programom tekmovanja. Tekmo- valci so najprej reševali testna vprašanja s področij: civilne zaščite, SLO in DS, zgodovino NOB ter poznavanja zdravilnih rastlin. Ekipe ;so po vrstnem redu streljale z zračno puško. Videlo se je, da so nekatere ekipe zelo slabe v streljanju z zračnim orožjem. Sledil je orientacijski pohod. Od šole so krenili h kontrolni postaji ena, ki jo je bilo treba s pomočjo karte samo najti. Na kontrolni postaji dve so določevali azimute in se orientirali za za nadaljnji pohod proti Heleni. Pri spomeniku so reševali teste iz prometa, ter osebnega zaščitnega kompleta ter določili nadaljnjo pot pohoda. Kontrolno postajo štiri je toilo potrebno zopet samo najti, na peti pa so reševali test iz poznavanja puške, jo razstavili in sestavili. Vrnili go se nazaj k šoli, kjer je bil cilj. Tekmovalci so pripravili preizkus in praktičen prekaz znanja iz prve pomoči. Seveda so vsi nestrpno pričakovali rezultate tekmovanja. Po izračunanih točkah in upoštevanju vseh panog, so bili naslednji rezultati: 1. Slivnica II — 2308 točk 2. Planina I — 2236 točk 3. Slivnica I — 2203 točk OBČINSKO TEKMOVANJE »KAJ VES O PROMETU« Na letošnjem občinskem tekmovanju pod naslovom »KAJ VES O PROMETU« učencev osnovnih šol, ki je bilo dne 13. 4. 1984 v Šentjurju, je bilo tekmovanje v dveh skupinah: mlajši pionirji do 4. razreda in od 5. razreda dalje — starejši pionirji. Tekmovanja se je udeležilo iz vsake šole po 20 pionirjev. To je v letošnjem letu novost. Ekipo je sestavljalo 10 učencev, prejšnja leta pa po pet; kar predstavlja večjo širino in množičnost na tovrstnem občinskem tekmovanju. Mlajši pionirji so tekmovali le v testiranju prometnih predpisov, starejši pionirji pa iz prometnih predpisov, spretnostne in ocenjevalne vožnje. Rezultati tekmovanja — posamezno: — višja skupina: 1. ESIH Janko, OS Šentjur 2. BEVC Anton, OS Šentjur 3. MASTNAK Janko, OS Dramlje 4. PLANKO Marjan, OS Planina pri Sevnici 5. CMOK Miha, OS Slivnici pri Celju — nižja skupina: 1. ROJC Matjaž, OS Šentjur 2. ARLIČ Franja, OŠ.Sent j ur 3. ARZENŠEK Vlado, OS Šentjur 4. 2MAHER Larisa, OS Šentjur 5. GABERŠEK Damjana, OS Šentjur V V skupni razvrstitvi je dobila najmanj kazenskih točk: 1. Osnovna šola Šentjur 2. Osnovna šola Slivnica 3. Osnovna šola Dramlje 4. Osnovna šola Ponikva 5. Osnovna šola Planina Vse ekipe so prejele priznanja za sodelovanje na tekmovanju, najboljša ekipa pa bo sodelovala na republiškem tekmovanju. Pri OK SZDL je bil odbor za spremljanje in organizacijo tekmovanja, ki je skupno s šolo uspešno izpeljal celotno tekmovanje. V času tekmovanja so tekmovalce obiskali tuoi predstavniki občine. Vsem tovarišem iz oddelka za LO, štaba CZ, občinskega štaba TO ter vsem mentorjem se zahvaljujemo za uspešno izpeljano tekmovanje in pripravo mladih tekmovalcev. Koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL Tekmovalci so za dosežena prva tri mesta sprejeli lepa odličja (bron, srebro in zlato), pokale v trajno last in pa praktična darila. Praktična darila so sprejeli tudi tekmovalci, ki so dosegli 4. in 5. mesta. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šentjur pri Celju in vsa zahvala gre delavcem PM Šentjur, AMD »Šlander« Celje, ZŠAM Celje ter vsem, ki so sodelovali v komisijah, da je tekmovanje bilo uspešno zaključeno. Posebno zahvalo je nasloviti tudi vsem mentorjem in predavateljem prometne vzgoje, saj so poleg samega dneva tekmovanja vložili veliko dela in truda v prometno vzgojo pri naših naj-mlajših v cilju zmanjševanja prometnih nezgod na naših cestah. Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju, kot pokrovitelj Občin- skega tekmovanja »Kaj veš o prometu«, je dal tudi svoj prispevek k praktičnim nagradam, kar je popestrilo samo tekmovanje. Za praktične nagrade so prispevale tudi DPO občine Šentjur pri Celju in naše delovne organizacije, za kar jim gre iskrena zahvala. Ob priliki podelitve odličij in nagrad tekmovalcem osnovnih INOVATOR 1984 Razpis o podelitvi nagrad in priznanj »“INOVATOR« Šentjur pri Celju za leto 1984. Občinski svet zveze sindikatov Šentjur pri Celju in občinska raziskovalna skupnost občine Šentjur pri Celju objavljata razpis O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ »INOVATOR 1984« 1. Za nagrado »INOVATOR 1984« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šentjur pri Celju, zasebni kmetovalci — kooperanti Kmetijskega kombinata v Šentjurju pri Celju in združeni Obrtniki, ki |SO v letu 1984 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave) in modernizaciji ter dvigu produktivnosti v kmetijstvu. 2. Prav tako se v letošnjem letu prvič podeljuje Plaketa DO, združenjem, šolam, ki so napravile veliko na področju razvijanja inventivne dejavnosti. Kot osnova za podelitev bodo rezultati, razvidni iz »Vprašalnika o inventivni dejavnosti v DO«, ki jih vsako leto razpisuje naslov. 3. Kandidate za nagrade lahko predlagajo: Komisija za inovacije in drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD ali DO, Delavski Isvet TOZD ali DO, Družbenopolitične organizacije, Društva LT, DIT, Strokovna služba, Posamezniki, Kmetje individualni proizvajalci — kooperanti, katere predlaga Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju ali sekcija za kme-tijsvo pri SZDL, Združenje obrtnikov. 4. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: Osebne in splošne podatke prijavitelja, Kratek opis ali risbo prijavljene inovacije, Podatke za vrednotenje inovacije, prihranek, uporabnost, izvirnost, Pogoji nastanka pomembnosti za stabilizacijo, Dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drug pristojni organ. 5. Na podlagi razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »INOVATOR« bogta Občinski sindikalni svet in Raziskovalna skupnost Šentjur podelila 6 denarnih nagrad s plaketami najboljšim inovatorjem v letu 1984. Podeljuje se 6 nagrad: 3 po 12.000.— din 3 po 7.200.— din 6. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju — šol je bil podeljen tudi zlati znak SPV tov. Stanku Feldinu, zaposlenemu pri CP Celje, Baza Šentjur pri Celju, za dolgoletno delo na področju prometne vzgoje in pa petim plakete »Vzorni voznik«. Prispevajmo vsak po svojih močeh in znanju, da bo čim manj nesreč na naših cestah! SPV odbor za inovacijsko dejavnost do 30. 10. 1984. Podelitev nagrad bo v novembru 1984. 7. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v UTRIPU. 8. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Raziskovalni skupnosti Šentjur pri Celju — ing. HUS Dušan, LI BOHOR [Šentjur. Predsednik ORS Šentjur Franc ing. Senica Občinska raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju objavlja nagradni razpis »MLADI ZA NAPREDEK ŠENTJURJA .PRI CELJU« Namen razpisa je vzpodbuditi mlade — dijake in učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. »Mladi smo radovedni. Zvedeli bi radi več, kot nam lahko ponudijo starši. Radi bi zvedeli tudi kaj novega, radi bi odkrili kaj novega, do nečesa novega bi se radi samo dokopali. Radi bi, da bi to novo prineslo zadovoljstvo ne samo nam, (ampak da. bi bilo koristno družbi, človeštvu.« Predlogi ©o lahko: tehnične in druge inovacije, referenti, seminarske naloge, diplomska in raziskovalna dela. Na razpis se lahko prijavijo: Dijaki srednjih šol občine Šentjur Ostala mladina občine Šentjur, organizirana v šolski in izven-šolski dejavnosti študentje višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi inovacijski predlogi in raziskovalna dela vezani na organizacije združenega dela v Šentjurju ali na problematiko šentjurskega območja. Kmečka mladina. Podeljujejo se: 3 nagrade po 7.200.0 din 2 nagradi po 3.600.— din Nagrajene in druge predložene naloge so last predlagateljev in jih nagrajenci lahko ponudijo v odkup OZD v Šentjurju ali drugim interesentom. Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom, postopkom ali predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo biti viri, strokovna pomoč in uporabljena literatura. Kriterij za ocenjevanje predlogov so pomembnost in korist, izvirnost in pogoji nastanka. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju — Odbor za inovacijsko dejavnost do 30. 10. 1984. Podelitev nagrad v novembru 1984. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri ing. Hus Dušanu, LI »BOHOR« Šentjur. Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti Skupščina skupnosti otroškega varstva Šentjur je na seji dne 23. 4. 1984 sprejela: — sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarnih pomoči otrokom v letu 1984 — pravilnik o diferenciranem plačevanju in regresiranju cene oskrbnine v WO Šentjur ter — prispevno lestvico za plačilo vzgojno — varstvenih storitev v VVO Šentjur za leto 1984 Skupščina Skupnosti otroškega varstva je že meseca februarja sprejela osnutek prispevne lestvice za plačilo vzgojno-varstve-nih storitev v VVO Šentjur za leto 1984 v dveh variantah in ga posredovala v javno obravnavo. Na podlagi dopolnitev iz javne razprave je skupščina sprejela prispevno lestvico po II. varianti, ki je ugodnejša za starše, saj le-ta v večji meri razbremenjuje starša plačila k ceni vzgojnovarstvenih storitev. Pri določanju prispevka staršev je bila upoštevana usmeritev, da zavoljo zaostrenih razmer gospodarjenja, predvsem pa omejevanja rasti sredstev za osebne dohodke ter hitrejše rasti življenskih stroškov, z večjim delom Skupnosti ublažimo občuten padec življenjskega standarda. Pri določanju prispevka staršev k ceni vzgojnovarstvenih storitev je bila upoštevana usmeritev, da znaša najnižji prispevek 20 % od ekonomske cene ter najvišji 80 %. Osnova za določanje prispevka je višina osebnega dohodka na družinskega člana. Pri tem pa se pri nižjih osebnih dohodkih določi nižji prispevek in obratno; pri višjih dohodkih na družinskega člana naj bi rastel tudi prispevek k ceni vzgojnovarstvenih storitev. Po sprejeti prispevni lestvici znaša razmerje pri financiranju vzgojnovarstvenih storitev v Skupnosti otroškega varstva 70,3 % ter starši 29,7 i%. Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 3S/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Šentjur je skupščina skupnosti otroškega varstva dne 23. 4. 1984 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarnih pomoči otrokom v letu 1984 1. Pravico do 'denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: 1.900 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 4.900 din na družinskega člana mesečno 1.100 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4900 do 5600 din na družinskega člana 600 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 5.600 do 6.000 din na družinskega člana mesečno. 2. V dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, se štejejo vsi dohodki in prijemki, ne glede iz katerih virov ali na podlagi* katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. V kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. 3. Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 700,00 din mesečno ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za prežvljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 2800 din oziroma 9000 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana ali je družina brez dohodka — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. 4. Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 600 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet — 400 din na mesec, če ima enega hranilca in drugi roditelj iz upra- vičenih razlogov ni sposoben prispevati za preživljanje otroka. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitii povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine oziroma razloge, zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca, v težjem socialnem položaju. 5. Pri občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6. Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi povprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju povečanega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek. 7. Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 8. Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev. 9. Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju ali drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah, celodnevno šolo in v drugih organizacijah, se denarno pomoč postopoma preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 10. Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«. 11. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu UTRIP, uporablja pa se od 1- maja 1983. leta dalje. Predsednik skupščine Cvetka JAGER 1. r. Na podlagi zakona o družbenem varstvu otrok, samoupravnega sporazuma o temeljili plana Skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981 — 1985 ter samoupravnega sporazuma o denarnih pomočeh, sprejme skupščine Skupnosti otroškega varstva na seji dne 23. 4. 1984 in svet VVO Šentjur pri Celju dne 14. 5. 1984 P R A V I L N I K o diferenciranem plačevanju in regresiranju cene oskrbnine Vzgojno varstvene organizacije v občini Šentjur 1. člen Vzgojno varstvena organizacija v občini Šentjur pri Celju, svet staršev pri Vzgojno varstveni organizaciji in Skupnosti otroškega varstva Šentjur, se sporazumejo, da bodo omogočili dnevno varstvo in vzgojo otrokom ne glede na materialni položaj družine tako, da bodo v tem pravilniku določili: — pogoje za diferencirano plačevanje oskrbnine na osnovi dohodka družine in družinskega člana, — pogoje za regresiranje cene oskrbnine v WO iz sredstev svobodne menjave dela preko samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, in se dogovorili o enotnem prispevku staršev k ceni oskrbnine v Vzgojno varstveni organizaciji v občini Šentjur. 2. člen Sredstva, ki jih Vzgojno varstvena organizacija pridobi po določilih tega pravilnika od staršev predstavljajo do 45 % celotnega prihodka, s katerim delavci v Vzgojno varstveni organizaciji samostojno razpolagajo na podlagi veljavnih samoupravnih aktov. 3. člen Osnova za izračun oskrbnih stroškov je finančno ovrednoten program dela, ki je v skladu s splošnimi smernicami, družbenimi dogovori in načeli resolucije in vključuje naslednje kalkulativne elemente: — sredstva za materialne stroške v višini, ki zagotavlja izvajanje obsega in kakovovsti delovnega programa, — amortizacijo osnovnih sredstev po predpisanih stopnjah, — sredstva za osebne dohodke delavcev za uresničevanje načela delitve po delu, — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev in za njihovo socialno varstvo, -T-. sredstva rezerv. 4. člen Temelji programa dela plana Vzgojno varstvene organizacije so: — število otrok — varovancev na osnovi zakonskih oz. dogovorjenih pedagoških normativov, — število oddelkov, — število prehrambenih enot, —potrebne prostorske zmogljivosti in oprema, ki omogočajo ustrezne pogoje bivanja otrok v WO in ustrezne pogoje za delo delavcev, na osnovi zdravstveno-higienskih normativov, — število potrebnega kadra za kvalitetno izvajanje dejavnosti in izvrševanje delovnega programa, — kvaliteta vzgojnovarstvenega dela in oskrbe otrok. 5. člen Na podlagi programa dela in predvidenih stroškov se ugotovi ekonomska cena otroka v WO. Svet WO v razširjeni sestavi vsako leto ugotavlja ekonomsko ceno v skladu s samoupravnimi akti in jo prilagajajo družbeno dogovorjenim merilom, ter jo preko koordinacijskega odbora SOV, sprejemajo na skupščini Skupnosti otroškega varstva Šentjur. 6. člen Starši bodo prispevali k stroškom za vzgojo in varstvo otrok v skladu s svojimi dohodki po dohodkovni lestvici, ki je sestavni del tega pravilnika. Dohodkovna lestvica se sprejme na skupščini skupnosti otroškega varstva vsako leto v MESECU MARCU v skladu z novo izračunano in sprejeto ekonomsko ceno na otroka, po predhodnem soglasju s svetom staršev, svetom WO, velja od 1. 1. tekočega leta, tako dase od meseca sprejema nove lestvice prispevki staršev plačujejo po stari lestvici. Z mesecem sprejema nove lestvice, pa se izvrši poračun od 1. 1. naprej. 7. člen Vzgojno varstvena organizacija zaračunava staršem prispevek, ki je dogovorjen s pravilnikom. Razliko med prispevki staršev in potrebnimi sredstvi za VVO krije Skupnost otroškega varstva v okviru svojih planiranih sredstev, ki so namenjena redni dejavnosti. V primeru posebnih socialnih razmer pri posameznem otroku, prispeva celotno plačilo oskrbnine Skupnost socialnega skrbstva na predlog socialne službe. 8. člen Povprečni dohodek na družinskega člana po 6. členu se izračuna na osnovi pismenega potrdila o povprečnem dohodku, ki ga predložijo starši ob vpisu otroka oz. ob začetku vsakega koledarskega leta za preteklo leto tako, da se povprečni mesečni dohodek staršev deli s številom družinskih članov. V primeru če starši v preteklem letu niso bili zaposleni in niso prejemali osebnega dohodka, predložijo potrdilo o povprečnem osebnem dohodku za tekoče leto, za obdobje pred vpisom otroka v WO. Potrdilo delovne organizacije kjer delavec dela, se predloži vsako leto do 25. januarja. Starši, ki opravljajo obrtno dejavnost in njihov poprečni mesečni dohodek v začetku koledarskega leta še ni znan, predložijo potrdilo o neto osebnem dohodku za preteklo leto. Osebeni dohodki se jim valorizirajo za dvig poprečnega OD v SRS v preteklih devetih mesecih in se tako valorizirani osebni dohodki uporabljajo za izračun prispevka. Takoj, ko dobijo od pristojne uprave za družbene prihodke zadnjo pravnomočno odločbo o OD za preteklo leto, predložijo novo potrdilo o OD. V KOLIKOR LE-TEGA NE DOSTAVIJO, SE JIM NAJKASNEJE PRI POLOŽNICI ZA MESEC JANUAR NASLEDNJEGA LETA ZA CELO LETTO PORAČUNA PRISPEVEK PO NAJVIŠJI PRISPEVNI LESTVICI. V KOLIKOR EDEN IZMED RODITELJEV OZIROMA SKRBNIKOV PRENEHA DELOVNO RAZMERJE IZ KAKRŠNEGA KOLI RAZLOGA OZ. SE ZAPOSLI, O TEM PISMENO OBVESTI WO. SPREMEMBA SE UPOŠTEVA PRI OBRAČUNU PRISPEVKA OD 1. V NASLEDNJEM MESECU. CE SE UGOTOVI, DA SE JE RODITELJ OZ. OSKRBNIK ZAPOSLIL, PA NI JAVIL VVO, SE MU OBRAČUNA PRISPEVEK PO NAJVIŠJI LESTVICI ZA VES CAS, KO NI JAVIL SPREMEMBE NE GLEDE NA DOHODEK DRUŽINE. OB ODHODU OČETA OZ. SKRBNIKA OTROKA NA ODSLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA SE OB PREDLOŽITVI POTRDILA v Času trajanja vojnega roka od OČETA NE UPOŠTEVA, DOHODEK PA SE DELI NA VSE CLANE DRUŽINE. V PRIMERU, DA OCE OZ. SKRBNIK PRED ODHODOM NA SLUŽENJE VOJNEGA ROKA NI BIL V REDNEM DELOVNEM RAZMERJU PREDLOŽI POTRDILO O OD ZA TEKOČE LETO. Za podatke na predloženih potrdilih iz prvega in drugega odstavka 8. člena odgovarjajo starši in podpisana pooblaščena oseba, ki izda potrdilo. 9. člen V število družinskih članov se štejejo starši varovancev in njihovi otroci, dokler se redno šolajo. Za otroke, ki so končali osnovno šolo, morajo starši predložiti potrdilo o nadaljnjem šolanju. Za vsakega drugega družinskega člana, ki ga starši vzdržujejo, morajo predložiti posebno potrdilo od občinskega organa, da le-ta nima lastnih dohodkov in da ga redno vzdržujejo. Spremembe v številu IN DOHODKIH družinskih članov zaradi : 1. Odhoda oz. vrnitve odsluženja vojaškega roka 2. Razveza staršev 3. Prestajanje kazni ali vrnitve s prestajanja kazni' 4. Smrtnega primera v družini 5. Rojstvo otroka 6. Drugih sprememb v številu družinskih članov IN DOHODKIH DRUŽINE, se upoštevajo od 1. v naslednjem mesecu, ko je bila uradno sporočena sprememba. 10. člen V dohodku družine se šteje: — osebni dohodek iz delovnega razmerja — dohodek od opravljanja kmetijske ali obrtne dejavnosti — pokojnina — preživnina — otroški dodatek — drugi dodatki. 11. člen V primerih, ko starši ali, oskrbniki ne predložijo potrdila o poprečnem mesečnem dohodku oziroma predložijo nepopolna ali pa nepravilno izpolnjena potrdila, morajo plačati prispevek k oskrbnini v najvišjem znesku po lestvici, dokler ne prinesejo pravilno izpolnjenega potrdila. Ce sta oba starša študenta, plačata najnižji znesek, če predložita potrdilo o šolanju. Ce oba potrdita oskrbnino v najvišjem znesku. 12. člen WO obračuna oskrbnino za cel mesec. Ce otrok nima vseh obiskov v mesecu, se mu za vsak manjkajoči dan v mesecu odšteje znesek za živila. Plačila oskrbnine so starši oproščeni le na osnovi zdravniškega potrdila, da je odsotnost otroka zaradi bolezni trajala 1 mesec ali več. Na osnovi zdravniškega potrdila, da je odsotnost otroka zaradi bolezni trajala najmanj 15 koledarskih dni skupaj, starši plačajo polovico oskrbnine. 13. člen Starši plačujejo vzgojnino skozi vse leto. Ce OTROK V ČASU POČITNIC (JULIJ, AVGUST) NI OBISKOVAL WO IN SO STARSI WO O TEM PISMENO OBVESTILI, SO STARSI OPROŠČENI VZGOJNINE ZA 30 koledarskih dni. Poračun se izvrši z obračunom za mesec julij oz. avgust. 14. člen Starši, katerih otroci obiskujejo enote VVO (Ponikva, Dramlje, Slivnica, Loka, Planina) plačujejo vzgojnino kot je navedeno v 13. členu. DE posluje v juliju in avgustu, če je prijavljenih najmanj 15 otrok. Ce otrok, vključen v DE, v mesecu juliju ali avgustu obiskuje enoto Šentjur, zanj določila iz drugega odstavka tega člena ne veljajo. Starši v DE Planina in Loka so plačila za julij in avgust oproščeni. Odsotnost otrok vpišejo v zvezek odsotnosti, ki ga ima vrtec v garderobi ali pa jo sporočijo po telefonu. Otrok mora biti odjavljen vsaj en dan pred odsotnostjo, v primeru bolezni pa do 7. ure zjutraj. Vodja oddelka mora voditi natančno evidenco o odsotnosti in ustne in telefonske odjave beležiti v zvezek odsotnosti. 15. člen Ce otrok ni v WO več kot polovico meseca, pa temu ni vzrok bolezen ali dopust staršev in se ta odsotnost ponavlja, vodja oddelka o tem obvesti svet WO, ki lahko v primeru neopravičene odsotnosti sprejme sklep o prenehanju pravice do dnevnega varstva v VVO. 16. člen Starši plačujejo oskrbnino (prispevek in hrano) s položnico, ki jo prejmejo WO med 10. in 15. v mesecu za pretekli mesec. 17. člen Starši so dolžni plačevati oskrbnino redno, najkasneje pa do 25. v mesecu za pretekli mesec. Za mesec december plačajo starši za oskrbnino obračun hrane in prispevka do 25. decembra tekočega leta. Obračun opravičenih odsotnih dni otroka za mesec december v času od 25. — 31. 12. tekočega leta se opravi skupaj z obračunom za januar naslednjega leta. 18. člen WO izdela mesečni in trimesečni pregled dolžnikov, ki se javno objavi na oglasni deski. Poleg javne objave se proti vsem dolžnikom začne izterjava (prvi opomin, drugi opomin, mandatna tožba ,itd.). Staršem, ki plačujejo neredno (zamuda ali neplačilo 3 x zapored), se lahko po predhodni obravnavi na svetu WO, odpove vzgoja in varstvo otroka z 1. naslednjim mesecem. Pri tej odločitvi svet VVO pridobi mnenje socialne službe DO VIZ in občinske socialne službe. 19. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem. ko ga sprejme svet WO in skupščina Skupnosti otroškega varstva, uporablja pa se s 1. v naslednjem mesecu. Predsednica sveta VVO: Irena Seničar *’ Predsednica skupščine SOV : Cvetka Jager (nadaljevanje na 8. strani) Cena 5.468 Cena 8.040 §1 38 Delež od ekon. cene % VRTEC JASLI Prehr. Prisp. Skupaj Preh. Prisp. Skupaj do 6500 20 1.094 1.094 1.128 480 1.608 6501— 7000 22,6 1.128 108 1.236 1.128 689 1.817 7001— 7500 25,2 1.128 250 1.378 1.128 898 2.026 7501— 8000 27,8 1.128 392 1.520 1.128 1.107 2.235 8001— 8500 30,4 1.128 534 1.662 1.128 1.316 2.444 8501— 9000 33,0 1.128 676 1.804 1.128 1.525 2.653 9001— 9500 35,6 1.128 819 1.947 1.128 1.734 2.862 9501—10000 38,2 1.128 961 2.089 1.128 1.943 3.071 10001—10500 40,8 1.128 1.103 2.231 1.128 2.152 3.280 10501—11000 43,3 1.128 1.240 2.368 1.128 2.353 3.481 11001—11500 46,0 1.128 1.387 2.515 1.128 2.570 3.698 11501—12000 48,6 1.128 1.529 2.657 1.128 2.779 3.907 12001—12500 51.2 1.128 1.672 2.800 1.128 2.988 4.116 12501—13000 53,8 1.128 1.814 2.942 1.128 3.197 4.325 13001—13500 56,4 1.128 1.956 3.084 1.128 3.406 4.534 13501—14000 59,0 1.128 2.098 3.226 1.128 3.615 4.743 14001—14500 61,6 1.128 2.240 3.368 1.128 3.825 4.953 14501—15000 64,2 1.128 2.382 3.510 1.128 4.034 5.162 15001—15500 66,8 1.128 2.525 3.653 1.128 4.243 5.371 15501—16000 69,4 1.128 ' 2.667 3.795 1.128 4.452 5.580 16001—16500 72,0 1.128 2.809 3.937 1.128 4.660 5.788 16501—17000 74,6 1.128 2.951 4.079 1.128 4.869 5.997 nad 17000 80 1.128 3.246 4.374 1.128 5.304 6.432 Skupščina Občinske Zdravstvene skupnosti Šentjur, je na seji dne 24. 4. 1984 obravnavala in sprejela: — Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za leto 1984 z Zdravstvenim centrom Celje za hospitalno in specialistično dejavnost v višini 55.077 tisoč dinarjev. Zavrnjen je bil predlog ZC Celje za razširitev dejavnosti, ker le-ta ni bil finančno ovrednoten in niso bile znane obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti. Razlika sredstev, ki izhaja iz finančnega programa do sprejetih izhodišč v skupnem znesku din 3.011 tisoč v finančnem načrtu OZS Šentjur ni zagotovljena in jo bo potrebno dogovoriti pri nadaljnjem usklajevanju skupne porabe, upoštevajoč ukrepe za razbremenitev gospodarstva. — Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z ZD Šentjur, z obveznostjo v višini 30.155 tisoč din ter samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela o lekarniških in drugih zdravstvenih storitvah z obveznostjo OZS Šentjur, v znesku 2.654 tisoč din. — Informacijo o obračunu solidarnostnih sredstev Zdravstvene skupnosti SRS za leto 1983, ki je bil umaknjen z dnevnega reda skupščine ZS SRS dne 7. maja 1984, ker niso vse Občinske zdravstvene skupnosti posredovale potrebnih podatkov za končen obračun. Sistem solidarnosti v Zdravstveni skupnosti SRS ne odigrava tiste vloge, za katero je bil vzpostavljen, saj s tem ko OZS, ki prispevajo solidarnost ne izpolnjujejo svojih obveznosti redno in pravočasno, ovirajo normalno delovanje Občinskih zdravstvenih skupnosti, ki prejemajo solidarnost. Preko delegata seje zato pozvalo strokovno službo zdrav, skupnosti SRS, da ugotovi redno izpolnjevanje solidarnostnih nalog. Na seje zadnjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti je bil predložen v obravnavo tudi obširno razdelan program dela in finančni načrt Delovne organizacije za opravljanje poslovnih skupnosti v okviru katere se opravljajo opravila za enajst samoupravnih interesnih skupnosti (med temi je ena s tremi obračunsko ločenimi enotami, ena pa z dvema), za dva samoupravno organizirana sklada za dve zvezi družbenih organizacij (ZKO in ZTKO) ter plansko — analitska, računovodska in knjigovodska opravila za sedem delovnih organizacij Vzgojno izobraževalne organizacije in za njihovo DSSS. Poleg tega sta v okvir naše DO vključeni še dve delavki ki opravljata svoje delo v občinski knjižnici. Za to delo imamo v naši DO sistematiziranih 30 de- lovnih mest ki so vsa vsklajena v okviru uporabnikov naših storitev. Po primerjalni analizi s sosednjimi občinami, ki so po številu prebivalstva podobni naši smo na področju teh služb najracio-nalneje organizirani tako, da naš sistem organiziranosti uveljavljajo še v vrsti drugih občin v Sloveniji. Zaradi splošne družbene usmeritve, da je potrebno racionalizirati administrativne službe v naši družbi je prav, da se v vsaki sredini organiziranost teh služb preveri in ravno to nas je vodilo k temu, da smo nà široko razložili program in način financiranja. Na to naše prizadevanje pa se je v nekaterih sredinah reagiralo v smislu posplošene kritike in napačnega tolmačenja višine OD ker so se celotno pla- nirana sredstva za OD tolmačila kot Netto OD ne pa kot bruto OD. V naši delovni organizaciji je trenutno najvišji OD 30.514,00 brez minulega dela. Za leto 1984 pa načrtujemo povišanje v okviru resolucijskih določil. Razmerja, ki so postavljena med uporabniki naših storitev in na osnovi katerih se vrši financiranje so postavljena glede na obseg storitev in notranjo po- razdelitev nastajajočih materialnih storitev. Te postavke pa so vključene v finančne načrte uporabnikov naših storitev. Naš delovni in finančni program je obravnavala tudi občinska stabilizacijska komisija, kateri smo ga dali v presojo in na program, finančni načrt nima pripomb izven kriterijev, ki veljajo za vse skupne službe. TENIS KOT REKREACIJA Teniška sekcija, ki deluje v okviru TVD Partizan Šentjur je imela svoj drugi redni občni zbor. V prostorih Toprove temeljne organizacije Elegant se je zbralo 31 članov sekcije od 56, kolikor jih ima sekcija trenutno. Člani sekcije so obravnavali poročilo o delu sekcije v letu 1983 in ugotovili, da so bile izpeljane vse aktivnosti, ki so si jih začrtali za sezono 1983. Predvsem pa je zanimiva ugotovitev, da je sekcija celotno aktivnost v preteklem letu izpeljala na osnovi samofinanciranja članov sekcije iz naslovov članarine, tečajnine in prijavnin za turnir. Zanimiva je tudi sestava članstva, ki je zelo pestra. Od 56 članov sekcije je 26 moških, 19 žensk in 11 pionirjev, kar potrjuje trditve, da je tenis športna panoga, ki omogoča rekreativno aktivnost vsem starostnim kategorijam in je lahko tudi zanimiva oblika družinske rekreacije. Ob pregledu dela v pretekli sezoni pa člani sekcije nikakor nismo pozabili na kolektiv DO Bohor in Kmetijske šole, ki sta razumela naša prizadevanja, da tenis postane oblika množične rekreacije in nam v ta namen omogočila koriščenje njihovih igrišč. Ob tej priliki se jim za dosedanje razumevanje najlepše zahvaljujemo. Med drugim smo v programu začrtali sledeče aktivnosti: — rekreativna dejavnost sekcije se bo odvijala po sistemu rezervacij igralnih ur na igriščih pri Žagi in Kmetijski šoli; — organizirani bodo tečaji tenisa (april, maj, junij, septem- ber). Točni datumi začetka tečaja bodo objavljeni na plakatih; — za osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah se bodo organizirali tečaji posebej v kolikor se prijavi najmanj 5 tečajnikov; — organizirana bo pionirska teniška šola; — v okviru tekmovalnih aktivnosti bomo organizirali: prvenstvo dvojice v Šentjurju (april) dvoboj Šentjur-center : Šent-jur-okolica (junij) prvenstvo Šentjurja posamično (september) preijateljsko srečanje s teniškimi klubi v Celju, Rogaški Slatini in Mariboru; — priprava teniških igrišč v okviru športnega centra Šentjur. Člani sekcije so se odločili, da z udarniškim delom in z zbiranjem sredstev omogočijo nadalj-ni razvoj rekreativnega igranja tenisa, saj je zanj v Šentjurju veliko zanimanje, ki nas je vzpodbudilo, da v letošnjem letu izpeljemo tudi akcijo 100 članov teniške sekcije. Za vse, ki se želite vključiti v delo naše sekcije sporočamo, da se lahko včlanite v naše vrste vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 16. — 17. ure v prostorih TVD Partizan Šentjur, Titov trg. 2. Članarina za člane in članice je 500.— din in 300.— za mladino do 15 let. Igralna sezona je že v polnem teku, zato pohitite in se nam čimprej pridružite! TVD Partizan Šentjur Teniška sekcija ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi skrbnega moža in očeta JOŽETA MULEJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Terezija, sin Leon in hčerka Jožica z družino. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Drago Mackošek; lektorstvo — Danica Heric. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-46153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD iPapirkonfekcija< Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.