374
Dr. Anton Medved: Fra Angelico.
Slika je razumljiva na prvi pogled.
Nekoliko čudna se zdi prikazen trpečega Jezusa v podnožju. A pomisliti je, da je slika visoko na steni in poleg Gospoda je stojalo za Najsvetejše ali pa za kakšno relikvijo. Raz ven tega se pa ne sme pozabiti, da je i tukaj Fra Angelico uporabil snov,
katero je tako ljubil in v samostanu svetega Marka največkrat naslikal: trpljenje Kristusovo. Opomniti je ob jednem hotel vsakega Medicejca, ki je prišel sem v zlatu in de-mantih, da se naj nikar previsoko ne povzdiguje, temveč naj premišljuje trpljenje Iz-veličarjevo. Jednak utisek dela naj slika i na
Kristus  pred  peklom.
Slikal Fra Angelico.
druge. Verska čustva naj v njih obudi, da jim bo tudi v dušni blagor, kakor pravi narodna pesem:
Kot kraljem zvezdica nekdaj
Nam vere luč zdaj sije, Le zvezda ta nas pelje v raj
Nebeške domačije.
V isti dobi, v samostanu sv. Marka, se je pečal Fra Angelico marljivo tudi s slikarstvom na platno. Od vseh stranij so na-ročevali pri njem slike; prosili so ga in rotili za nje; visoke cene so mu obetali že za malenkostna dela. Posebno cerkve so si
štele v čast, imeti kak kras v svojih prostorih od brata Ivana. A on je le maloka-tero prošnjo uslišal, ker je bil z delom preobložen.
Omenili smo že, da je Fra Angelico samo svete, verske predmete slikal; posvetne stvari se ni dotaknil. Ljubil je samo snovi, o katerih je vedel, da bodo verski čut povzdigovale, blažile in utrdile srca v krepostih. Posebno je pa jedna misel zanimala njegovega duha. Cele dni je bil v njo vtopljen, razmotrival jo je na vse strani, in ko je dovršil v duhu primeren načrt, jo je s spretnim