zz SOTDN ST., TORONTO, Boj preti fAŠinu; j« M vsakega poltenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto....................... $3.00 Za pol leta............................1.75 EDIlfOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Vol. 2. No. 86. Priče 5c. TORONTO, ONTARIO FRIDAY, NOV. 10 1944. Priče 5 c. Let. 2. št. 86. ROOSEVELT ZMAGAL V 36 DRŽAVAH IZVOLITEV ROOSEVELTA POMENI PORAZ NE SAMO ZA REAKCIJO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH TEMVEČ TUDI DRUGOD V SVETU New York, 8 nov. — Ameriško ljudstvo je izrazilo z ogromno večino glasov željo za ponovno izvoljitev dosedanjega predsednika Združenih držav, Roosevelta, za četrti termin. Napram nepopolnim podatkom, zmagal je v ,36-tih državah in je z tem zagotovljena njegova izvolitev zlasti v 430 voliv-nih Kolegijev, kateri napram volilni določbi izvolijo predsednika. Predsedniški kandidat mora imeti večino v ne manj kot 266 volilnih Kolegijev. NAPOVEDUJE SESTANEK VELIKIH TREH London — Zadnjega četrtka premier Churchill je izjavil, da je ponovni sestanek velikih treh nujno potreben in bi odstranil nadaljni strah pred vničevalnim sovražnikom. To izjavo je podal glede take možnosti sedaj tembolj, ko je pri zadnjih predsedniških volitvah zmagal predsednik Roosevelt. Med tem v izjavi ni omenjeno kdaj in kje naj se bi vršil sestanek velikih treh. OSTRA NOTA RUMUN-SKI VLADI Bucharest — Sovjetski general S e g e i Vinogradov, zastopnik zavezniške komi-e v Rumuniji, je izročil ostro noto premieru genera-Konstantinu Sanatescu, katera izraža nezadovoljstvo komisije z situacijo in zahteva brez nadaljnega odlašanja izpolnitev mirovnih predpogojev. Nota dolži rumunsko vlado, ker ni podvzela odločnih korakov glede internacije nemških, državljanov v Rumuniji, kateri so v zvezi z agenti osišča, ter osvobojenja sovjetskih in zavezniških državljanov. Nadalje zahteva takojšno povrnitev konfinscirano blago in ma-terijal po rumunski vojski iz Sovjetske Unije. Poznejše vesti trdijo, da je premier Satanescu odstavil člane svojega kabineta informiral vlado koalicije v kateri so vključeni predstavniki raznih strank, vključno komunistična stranke, katera podvzame potrebne mere k izvedbi mirovnih predpogojev. Podpredsednik nove vlade je Peter Groza, član poljedelskega fronta, veleposestnik iz Transil-nije. Predsedniške volitve Z-druženih držav v teku tekoče vojne, so velikega pomena. Reakcija na čelu z Mr. Dewey,em, se je prav dobro tega zavedala in ni čudnega če se je poslužila zastrašiti volilce z "rdečim strašilom" in si tako zagotoviti zmago. Kajti ravno od predsedniških volitev je bilo odvisno, ali bo Amerika na strani zavezniškega sporazuma v Teheranu ali bo pa sledila v najbolj kritični dobi pot črne reakcije izolacionistov in apizerjev. Po zatrdilu poročil, Mr. Dewey je načeloval v volilni tekmi v 12 državah. Celotni reakcionarni aparat v vroči volilni tekmi ni uspel zastrašiti ameriškega ljudstva posebno organiziranega delavstva, da oda svoj glas za predsednika Roosevelta, kateri je z ogromno večino glasov porazil ameriške reakcionarje. Predsednik Roosevelt je dobil skupno pri zgodnjem štetju oddanih glasov 19,721.303, dočim je Dewey dobil 17,299.523. štetje glasov p,a ni popolno in posamezni krogi napovedujejo, da bo pri končnem štetju ogromna večina glasov za Roosevelta. V predsedniških volitvah leta 1940 Roosevelt je dobil, 27,243,466 in Willkie, 22,304.755 glasov. Na Berlin - je geslo Rdeče Armade NE ZADOSTUJE DOSEČI SAMO ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM, TEMVEČ JE TREBA ONEMOGOČITI ČE NE ZA VEDNO VSAJ ZA DALJŠO DOBO PONOVITEV AGRESIVNE VOJNE — STALIN Moskva, 7 nov. — Premier maršal Stalin je danes ob priliki 27 obletnice velike ruske revolucije na rdečem trgu pred grobnico velikega učitelja znanstvenega socijalizma Vladimir Ilič Lenina in drugih voditeljev Sovjetske Unije, podal zelo značilen govor pred zbrano množico ljudstva in vojaštva, ter v navzočnosti diplomatičnih predstavništev zavezniških držav. Svoj govor je posvetil poleg velikega pomena oktoberske revolucije, tudi očitnemu dejstvu rojstva Sovjetske Unije ter ogromni njeni vlogi v borbi proti nemškega fašizma, vred s zavezniškimi armadami, kot poglavitni pred-pogoj za približavajočo zmago in popolnim porazom nemških fašističnih zavojevalcev v Evropi. Iz njegovega govora posnemamo v prevodu naslednje: "Narodi Sovjetske Unije danes praznujejo obletnico zmagoslavne oktoberske revolucije. Naša domovina praznuje ta slavni dan obenem že v teku četrtega leta patriotične vojne proti nemških fašističnih sil. Nad 400 kilometrov odre-žja osvobojeno BITKA ZA ŠIBENIK V TEKU. OSVOBOJEN OBRENOVAC IN DOLINA ZRMANJE London — Narodnoosvobodilna armada je osvobodila zadnjega tedna nad 400 kilometrov jugoslovanskega obrežja ob Jadranskem morju. Ljute bitke so v teku za pristaniščno mesto šibe-nik, kjer sovražnik ne glede na številne izgube se močno upira, Radio postaja Svobodna Jugoslavija med tem izjavlja da so oddelki Narodno-osvobodilne vojske osvobodili komunikacijske vezi izmed šibenika in Drniša. Na tem področju je pobito 2300 Nemcev in četnikov, ter 800 vjetih vključno komandir četniškega korpusa. Med drugim vojnim materi-jalom je zaplenjeno 25 topov, 60 motornih vozil, tri vagoni municije in pet skladišč raznega orožja. Na drugih sektorjih v Jugoslaviji, Bosni in črnigori, PROSLAVE V ZNAK 27 OBLETNICE S. S. S. R. Winnipeg — Premier Ma-nitobe, Mr. S. Garson, kateri je predsedoval velikemu zborovanju v znak 27 obletnice Sovjetske Unije v svojem nagovoru med drugim je dejal: "Sovjetska Unija je enako dobra soseda, kakor Kanada ali pa Združene države. Njeno stremljenje ni za agresijo ali zavojevanjem tujega ozemlja, dasi prizadeva doseči z sosednjimi državami dobre odnošaje in sporazum. Kakor Kanada tako tudi Sovjetska Unija, ste teritorijalno precej obsežni državi in z bogatimi zalogami naravnega bogastva. Dober sporazum bo nudil ne le dobre odnošaje in prijateljstvo, temveč živ-Ijenske interese med naro-liki je vstanovljen Svet Ka-liki je vstanivljen Svet Ko-nadsko-Sovjetskega prijateljstva v Winnipegu. Tudi v drugih mestih so se zadnjo nedeljo vršile velike proslave v znak 27 obletnici Sovjetske Unije in je ljudstvo na ta način izražalo svoje simpatije napram veliki zaveznici v vojni proti nemškega fašizma, ter fašizma drugod v svetu. Napram zatrdilu poročil zaradi prostora v dvoranah se ni moglo vdeležiti veliko število ljudstva, katero se je zbralo pred dvoranami. To pa je najboljši dokaz, da Sovjetska Unija vživa med prebivalstvom velike simpatije in pa priznanja za rešitev sveta pred fašistično tiranijo. SOVJETSKA UNIJA ODLIKOVALA BRITSKE HEROJE Rim — General Suslopa-rov je podelil odlikovanje v imenu Sovjetske Unije, naredniku Ronald Jephson in kaprolu Harold Small. Oba sta radio mehaničarja, katerim gredo zasluge za dobre vezi iz Jugoslavije. Odlikovanje vključuje dosmrtno penzijo 10 rubljev na mesec za Jephsona in pet so v teku ljute bitke. Na več krajih oddelki Narodno-osvobodilne vojske so zavzeli več važnih mest in vasi, ter potisnili sovražnika iz njegovih položajev. Obkoljeni sovražni garnizon pri Kni-nu, je skušal prebiti proti Bihaču, toda ta poskus se je ponesrečil. Naši oddelki so z uspehom odbili sovražni napad. V Zagorju in tudi Sre-mu, sovražnik je pretrpel večje izgube v vojaštvu in vojni opremi. V Sremu vsa važnejša področja Eruške Gore, so osvobojeni. Nadalje so osvobojene vasi, Nes-tin, Gica, Gizik, Stara Bitala in več drugih manjih naselj. Poznejše vesti trdijo, da je jugoslovanska in grška meja popolnoma očiščena od nemških okupatorjev. maorice thorez amnestiran Pariz — Francoska vlada je amnestirala Maurice To-rez-a, glavnega tajnika Komunistične stranke, kateri se točasno nahaja v Moskvi. Kot znano bivša vlada francoskega kvizlinga Deladier-ja v 1. 1939 je izdala ukrep z katerim je prepovedana Komunistična Stranka in njeni voditelji vrženi v zapor na dolgo let ječe zato, ker so se drznili javno kritizirati profašistično vlado. Maurice Torez je po odloku ukrepa uspel se umakniti v inozemstvo in je bil po vladi obsojen kot "izdajalec" domovine, ker je javno obsodil Deladierovo vlado za naklonjenost fašističnim elementom Laval-Petain družine. Njegova obsodba se je pokazala resnična in danes cel svet ve, kdo za-prav so izdajalci Francije. rubljev na mesec za Small-a, kakor tudi brezplačno vožnjo po železnici in prosto vstopnino kinogledališčih v Sovjetski Uniji. Tretja obletnica se je vršila kot znano v znaku poglavitnih sprememb na našem frontu, ko je Rdeča Armada podvzela močno ofenzivo lanskega leta in porazila nemške sile v številnih bitkah, ter očistila do one dobe dve tretjini okupiranega po sovražniku našega o-zemlja in naposled prisilila sovražne sile na defenzivno obrambo. Značilni uspeh Rdeče Armade v tem letu je bil zlo-mitev nemških sil pri Leningradu, Belgorodu, Ukrajini, Krimeji, Odesi, Kareliji, Vi-borg, Petrozavodsk, Karelo-Finske republike, osvoboditev Belorusije, Besarabije, Moldavije in deloma Poljske. Točasno bojna črta se nahaja prav daleč tja že na ozemlju nemških militaristi-čnih Junkerjev v Vzhodni Prusiji. Medtem tudi značilno je, da so prejšne zaveznice Hitlerjeve Nemčije, Ru-munija, Finska in Bolgarija pod neposrednimi okolščina-mi strmoglavile notranje profašistične režime in napovedale vojno Nemčiji. Z izstopitvijo Bolgarije in Rumunije na stran Zedinjenih narodov, je bila odprta nadaljna možnost pota za našo armado na Madžarsko še poslednji privesek osišča na to stran in tudi obenem pot za pomoč naši zaveznici Jugoslaviji v njeni vojni zoper nemške okupacije. Konferenca v Teheranu se ni vršila zastonj Konferenca v Teheranu je vsmerila močne udarce s zapada, juga in vzhoda za popolni poraz Hitlerjeve Nemčije. Dejstvo je, da sovražnik nima priložnosti za odih, ampak so njegove sile pod neposrednimi vdam če ne na vzhodu, potem na zapa-du, če ne na zapadu, potem na jugu in vzhodu. Nobenega dvoma ni, da je močna in dolgotrajna o-fenziva Rdeče Armade ne samo vničila številne divizije nemške fašistične armade, tembolj prispevala znatni delež z tem v ustanovitvi druge fronte v zapadni Evropi. Naši zavezniki so vda-rili z tako sposobnostjo organizacije po številu vojaštva in ogromno opremo o-rožja v navalu na evropski kontinent, neprimerno v zgodovini vojnih operacij in so kaj z lahka podrli dolgo napovedovano "evropsko trdnjavo." Toda enako brez dvoma ustanovitev druge fronte, je omogočilo naši armadi zdrobiti nemški odpor na celi bojni črti in se z naglico približati ne le mejam temveč glavnemu središču Hitlerjeve Nemčije — Berlinu. Misija Rdeče Armade je vred s zavezniškimi armadami visoko dvigniti zastavo zmage na popolnih razvalinah nemškega fašističnega reda. In vendar ne zadostuje doseči le zmago nad sovražnikom. Potrebno je podvzeti dovolj močne mere, če ne za vedno, vsaj za daljšo dobo proti ponovitvi agresivne vojne. Ne smemo se podati iluzijam glede kazni nemških fašističnih zločincev in njihovih pomagačev, da bi Nemčija zopet v bodočnosti ne pripravila krvavo igro. Nacistična armada je pretrpela ogromne materijalne in fizične izgube od pričet-ka vojne na vzhodni bojni črti. Te izgube samo v vojaštvu znašajo 8,590.000 pobitih, ranjenih in vjetih, če tudi pri tem ne naštevamo materijalne izgube, nam de- loma pojasni njeno sedajno moč, Rezultat tega je, da se danes na vzhodni bojni črti ne nahaja več 287 nacističnih divizij kakor prejšnja leta, ampak in vključno "totalno mobilizacijo" okrog 207 nemških in madžarskih divizij. Na zapadni fronti se nahaja nekih 75 nacističnih divizij in preostale na Balkanu. Toda moč nemške armade hromi in bo hromela z vsakim dnevom bolj in bolj. Dočim nasprotno moč naše armade se jači in smo tudi z orožjem močnejši, posebno z letali in tanki. Vsa ta dejstva kažejo, da se Nemčija nahaja pred popolno katastrofo. Prvič vsled ogromnih izgub na vzhodni bojni črti in drugič vsled tega, da je prisiljena se boriti na dveh osnovnih frontah v Evropi, zapadu in vzhodu. Naša armada se stopnjema približuje vred s zavezniškimi armadami k končnemu obračunu nad nemškimi fašističnimi zločinci". Njeno geslo je: "Na Berlin! In ni daleč dan, ko bo zaplapolala zmagos lavna zastava nad nemškim fašizmom in njegovimi plačanci!" vroče debate v poslanski zbornici TORIJEVCI PODŽIGAJO KAMPANJO PROTI ODPO-ŠILJATVE REZERVNE ARMADE PREKO OCEANA Ottawa — Novo imenovani minister za narodno obramfyo^. general McNau-ghton, ^ zadnjega tedna odgovori na vprašanje kon-skripcije nabornikov za službo preko oceana rekoč, da je proti konskripcije in da zagovarja stališče vlade v tem oziru. Kot znano vlada se drži načela mobilizacije le dobrovoljcev za službo preko oceana in ne smatra za potrebno spremeniti tega stališča radi obtožb z strani torij evcev. Posamezno časopisje in med' tem "Globe ang Ma.il", kateri načelu je zgoraj omenjeni kampanji trdi, da je nepravično, da nad 70 tisoč dobro izurjenih vojakov pomaga farmarjem pri žetvi tobaka i n pospravljanju drugih poljedelskih pridelkov, dokler armada ono stran oceana potrebuje oja-čanja. Zadnje dni je bilo priobčeno več pisem od vojakov iz Francije in Italije v katerih izražajo nezadovoljstvo glede nezadostne rezerve, in pravijo; "Sem naj bi prišli takozvani "Zo-mbies" in naj bi poduhali zrak smodnika." (Zombie pomeni živ mrlič, Ured.). Vlada, katera odločno stoji na stališču mobilizacije le dobrovoljcev za ono stran oceana, izjavlja da se vrši redna pošiljatev rezervne pomoči kanadskim oddelkom. Toda bivši minister Ogromne nacistične izgube na vzhodni bojni črti NAD 8 IN POL MILIJONA VNIČENO SOVRAŽNIH VOJAKOV — STALIN Moskva — Maršal Stalin ob priliki 27 obletnice velike revolucije v posebni dnevni poslanici med drugim, je podal pregled vojnih operacij na vzhodni bojni črti in pri tem izjavil število nacističnih izgub od pričetka vojne. V teku zadnjih treh let, nacistične izgube znašajo 8,590.000 vničenih vojakov, dočim tekom poletne ofenzive znašajo preko 790. 000. Naša idomovina ob tem času je očiščena od nemških zavojevalcev in so sovjetske meje zopet vzpostavljene na prostoru 1800 milj od Be-renskega do Črnega morja. Le manjši del nacističnih sil se nahaja v zapadni Latviji, katerem so pa šteti dnevi. Od 23 junija nacistične izgube v Belorusiji znašajo 540.000, je dejal maršal Stalin. Drugod v južni Evropi, ko je Rdeča Armada nastopila na 600 milj raztegnjeni bojni črti od Jassi do balkanskih zemelj, njihove izgube znašajo nadaljnih 250. 000. mož. Posamezni, vojaški krogi poleg tega da poročajo deloma zatišje na vzhodni bojni črti, napovedujejo sko- Jugoslavija zahteva kazen za krivce New York — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" poroča, da je Jugoslovanska Državna Komisija za raziskovanje vojnih zločinov zahtevala da se kaznuje 73 članov bivše italijanske fašistične armije, vključivši 11 generalov in 32 civilistov, proglasi vojnim zločincem za 26 zločinov katere so izvršili v Sloveniji pred italijansko predajo. Komisija zahteva, da se vse obtožence preda sodišču in izjavlja, da so obtožbe proti njih potrjene z dokazi iz vojnih dokumentov italijanskih mučilcev. rašnjo močno ofenzivo Rdeče Armade. Na področju Budimpešte Rdeča Armada je že v predmestju in napram zunanjim poročilom na znotraj mesta so ljute borbe v teku proti nemških o-kupatorjev. Oddelki Rdeče Armade so prekoračili reko Tiso na več krajih in sovjetsko topništvo drobi nacistični odpor ob prestolici Madžarske. Napram poročilu iz Berlina isto naznanjal večje priprave za močno ofenzivo Rdeče Armade proti Tarno-vu, južnozapadni Poljski, katere je obenem glavni namen proti nemški šleziji. V znak proslave 27 obletnice Sovjetske Unije je izst-rebljeno 224 salv v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Rigi, Kišenevu in Lavovu. VELIKO NAROČILO POLJEDELSKEGA ORODJA Winnipeg — Provinciona-lna vlada je podala naročilo za poljedelsko orodje v vrednosti 7 milijonov dolarjev, katero bo na razpolago za rehabilitacijo povrnjenih vojakov želeč se nastaniti na farmah pod provizijo Vete-rans Land Act iz leta 1942, je naznanil F. L. Dickeson, glavni inšpektor za Mani-tobo. Veterans Land Act določa 20 let kreditno dobo za izplačitev farme povrnjenim vojakom pod zelo nizko lestvico obresti, obenem pa določa tudi takojšni denarni kredit za prvo leto za živl-jenski obstanek, živino in orodje za obdelovanje polja. PREGOVORI GLEDE DARDANELA London — Sovjetska, britska in ameriška vlada so točasno v pregovoru z vlado Turčije glede Dardanela. O poteku pregovorov vesti ne omenjajo podrobnejših poročil, toda vsi znaki kažejo, da se gre za gotove koncesije. za narodno obrambo, kateri je pred nedavnim podal resignacijo ravno na podlagi tega vprašanja, zagovarja potrebo poslati večje število dobro izurjene armade preko oceana. Posamezni konservativni krogi medtem zahtevajo od premiera Kinga, pojasnitev glede resig-nacije omenjenega ministra. Vsi znaki pa kažejo, da se konservativnim krogom ne gre ravno za ojačanje kanadskih oddelkov ono stran oceana, tembolj doseči politično podlago v javnem mnenju proti sedanji vladi in pripraviti močno opozicijo v prihodnjih federalnih volitvah. Vsekakor kampanja o rezervni armadi, da se jo pošlje preko oceana ne služi narodnemu edinstvu, tembolj razkolu med javnim mnenjem in tudi mržnji med vojaštvom tukaj in tudi na bojnem polju. Velike demonstracije Iranu Moskva — Poročilo časopisne agencije "Tass" med drugim omenja, da je prišlo po vseh večjih mestih republike Iran do velikih demonstracij s zahtevo, da vlada premiera Saeds poda resignacijo in da se formira nova vlada, katera naj obnovi prijateljske odnošaje in tudi trgovino z Sovjetsko Unijo. Nad 30 tisoč ljudstva se je vdeležilo demonstracij v Meshed-i-Sar, kakor tudi večje demonstracije so se vršile v Ardebil, Kazvin, Pahlevi, Sultanobad, Isafe-han in Arake. Po nekod so bili poklicani vojaški oddelki, kateri so streljali na demonstrante. Več oseb je ubitih in veliko število ranjenih. Vladna poteza za odklonitev trgovine olja z Sovjetsko Unijo, je povzročila občutno krizo v trgovini in je njen položaj napram mnenju posameznih krogov ne-stanovitev. Ljudstvo zahteva resignacijo premiera Sae-ds-a in vzpostavitev prijateljskih odnošajev z Sovjetsko Unijo. Ofenziva na zapadu Pet sto tisoč armada in nad tisoč tankov v akciji London — Tri divizije ameriške armade pod poveljstvom generala poročnika George S. Patton, so izvedle ofenzivni napad na sovražne položaje ob področju Saar. Dve ste udarili severno in ena južno od mesta Metz z ciljem prebiti v področje Saar-ja. V teku prve bitke ameriške čete so okupirale število večjih in manjših vasi in trgov, na 40 milj dolgi raztegnjeni bojni črti. Nadalje 80, 35 in 26 ameriška divizija, so napredovale tri milje v prvih 12 urah v področju Loraine in se približale manj kot 20 milj mestu Sarreburg zelo važni prelaz v Saar dolino in stare Maginot črte. ZMAGA DEMOKRATIČNE STRANKE New York — Napram najnovejšim poročilom predsednik Roosevelt je zmagal z ogromno večino glasov. Za predsednika Roosevelta je bilo oddano 23,247,599 glasov, dočim je dobil De-wey, 20,439,596 glasov. Med tem značilno je, da je demokratična stranka na čelu z predsednikom Roose-veltom zmagala tako v zbornici Senata, kakor tudi poslancev. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Reristered in the Registry Office for the Oity of Taronto on the 25th day of June, 1942, as No. 479S9 C. V. EDINOST Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa ae ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Različna mnenja in presodki Če je kdaj koli bil bolj očiten namen reakcije, namreč raznih izolacionistov in apizerjev, je očiten ravnokar v minulih predsedniških volitvah v Združenih državah. Reakcionarna kampanja "rdečega strašila" ni bila vprizorjena z namenom odvrniti ameriško ljudstvo od "zmote" da glasuje za Roosevelta, ampak kot navadno dobro preračunana poteza zaseči oblast na podlagi razkola med javnim mnenjem in raznimi sloji. Predsednik Roosevelt je bil obdolžen da je v zvezi z komunisti in ako bo izvoljen, Ameriki preti nevarnost pred "Komunizmom". In da je še večja začimba te že zdavnaj znane Hitlerjeve napovedi za Evropo in ostali svet, skušala je ista strašiti volilce pred izgubo privatne lastnine in verskih slobodščin. Ni izključeno, da je med gotovim delom ljudstva reakcionarna kampanja uspela doseči deloma uspeh z tako napovedjo. Vec kot verjetno pa je, da ni med organiziranim delavstvom, katero je zaradi koščka kruha že tisočkrat bilo obtoženo, da sledi komunistično ideologijo. Duh kampanje "rdečega strašila", je segel čez mejo celo sem v Kanado. Konservativni krogi, katerim gre kaj rada beseda iz ust pri obtožbi progresivnega gibanja in unijskega pokreta pri zahtevi boljše plače, boljše socijal-ne pogoje in pravično delavsko zakonodajo, označijo vsp to za "komunistični prevrat. Tako so na enak način obdolžili premiera Kinga, da je v zvezi z Komunisti glede povojnega načrta proti brezposelnosti in pa mesečne do-klade družinam z večjim številom otrok. Za pripomniti je na podlagi take kampanje, katera vsebuje številne obtožbe proti predsedniku Rooseveltu tam čez mejo, tukaj proti premieru Kingu in organiziranim delavcem z "rdečim strašilom", da je njen namen v najbolj kritični dobi povsem drugačen, kakor pa izboljšati življenjske ali pa splošne stvari v tekoči dobi. Mr. Dewey si je prizadeval bolj igrati vlogo posredovalca o vprašanju meja med Sovjetsko Unijo in Poljsko, kakor pa zagovarjati program socijalne pravičnosti in pa koordinacijo vsih sredstev za čim prejšno zmago. Na enak način, če tudi navidezno neizražajo svojih notranjih teženj, konservativni krogi so glede istega vprašanja vznemirjeni, kakor tudi drugih, ki se tičejo povojnega progresa, Jasno je torej, da je kampanja "rdečega strašila" preračunana poteza, kako razediniti ne samo ljudstvo in rasne sloje v Ameriki in Kanadi, ampak razediniti Zedinjene narode. Do tega zaključka pridemo poleg omenjenega že na podlagi izjav za blago kazen fašističnih zločincev, v Nemčiji. Izolacionisti in apizerji seveda niso izgubili niti trenutka, da podvržejo razna polena med javno mnenje na podlagi verskih pobud in političnih intrig. Pri tem ne smemo pozabiti, če kdo drugi računa zadobiti zmago na podlagi razkola med Zedinjenimi narodi, računa Hitler in njegovi privrženci ne glede kakšni narodnosti pripadali in kje se nahajajo. Reakcija se bori na vse kremplje, da izkoristi notranje trenje v svoje politične svrhe. In poglavitni namen te svrhe je, ne samo zaseči oblast, ampak tudi podaljšati vojno, ter do kosti izčrpanemu in izmučenemu ljudstvu onemogočiti da doseže popolno osvobojenje in da zaživi svobodno na podlagi socijalne pravičnosti in narodne enakopravnosti. Tekoča vojna proti fašizmu, je obenem tudi vojna proti nazadnjaških sil, katere skušajo povrniti svet na stare predvojne pregrehe, brezdelje in lakoto, kakor tudi v mednarodne zapljetljaje v novo svetovno vojno. Sestanek Jugoslovanov iz Istre in Slovenskega Primorja v Beogradu Beograd 29 oktobra 1944. — Danes ob 9-ti uri zjutraj so se sešli Jugoslovani iz Istre in Slovenskega Primorja v čehoslovaškem domu v Beogradu. Sestanek je bil sklican pod geslom mobilizacije Slovencev in Hrvatov iz Istre za Narodno Osvobodilno vojsko Jugoslavije. Prisotne je pozdravil Boris Ziherl, član Oddelka, za propagando Glavnega stana NOV, ki je v svojem govoru povdaril ogromen značaj o-borožene borbe Hrvatov in Slovencev iz t. zv. Julijske Benečije in pozval vse Jugoslovane iz Istre in Primorja, ki živijo v Beogradu naj se priklučijo Narodno Osvobodilni vojski in pomagajo, da bi se Istro, Trst in Gorico čimprej osvobodilo. Za njim je govoril znani stari politik iz Slovenskega Primorja, Dr. Vilfan, ki je v imenu stare generacije izrazil vero narodov Istre in Slovenskega Primorja, da bo pod modrim vodstvom Maršala Tita osvobojen. Na sestanku je bilo odločeno da bodo enote ljudstva, iz Istre, ki živi v Beogradu takoj uk-ljučene v NOV. Stvarniku Nove Jugoslavije, Maršalu Titu je bila poslana brzojavka z izrazi neomajane vere in hvaležnosti za slavne zmage nad okupatorjem ter pripravljenosti Istranov iz Beograda za aktivno udej-stvovanje v bojih, ki bodo končno prinesli svobodo Istri, Trstu in Gorici. šubašič. (Gornji telegram je Premier šubašič poslal na Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev 465 Le-xington Avenue, New York 17, N. Y.) GOVOR MARŠALA TITA NA PROSLAVI DRUGE OBLETNICE USTANOVITVE PRVE DALMATINSKE UDARNE BRIGADE DNE 12. SEPTEMBRA 1944 Ameriškim Slovencem! SOVJETSKA UNIJA ODKLONILA PROŠNJO ŠVICE London — Sovjetska Unija je odklonila prošnjo vlade v Švici za obnovitev dip-lomatičnih odnošajev, se glasi poročilo potom radia iz Moskve. Prošnjo za obnovitev dip-lomatičnih odnošajev je izročil švicarski minister v Londonu, Sovjetskemu ambasadorju, ter je na podlagi tega zadnjo sredo dobil negativen odgovor. Tovariši borci, oficirji, podoficirji in politkomisarji Prve dalmatinske brigade in drugih edinic XXVI. divizije ! Danes praznujemo dan ene izmed najboljših naših edinic: obletnico ustanovitve slavne Prve dalmatinske brigade. Predno govorim nadalje, oddajmo pozdrav junakom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo našega naroda v Prvi dalmatiski brigadi! Prva dalmatinska brigada je nastala iz malih partizanskih odredov, ki so drznili se dvigniti proti sovražnemu okupatorju še v prvih dneh okupacije leta 1941. Slavna je pot„ po kateri je korakala Prva dalmatinska brigada. Ustanovljena pred dve-mi leti iz številnih partizanskih odredov Dalmacije, ima za seboj sijajne vojaške zasluge. V številnih bitkah je utrpela ogromne žrtve, utrpela tako velikanske žrtve, da je d a n e s zelo malo onih, ki so tvorili vašo brigado ob njenem začetku. Borbe pri Livnu, borbe pri Jajcu,, borbe v Centralni Bosni in njen sijajni pohod v največjem mrazu in globokem snegu v dolino Neretve, kjer se je v četrti sovražni ofenzivi razvila najsijajnej-ša bitka naše osvobodilne borbe; bitka za osvojitev silno utrjenega Prozora, da bi se odprla pot za rešitev naših ranjencev, zatem dolgotrajna bitka pri Konjiču pa borba na snežnem Prenju v najhujši zimi, brez hrane ali toplega odela; borba v Hercegovini in črnigori, pri odbijanju zahrbtnih napadov narodnih izdajalcev — četnikov Draže Mihajloviča — vse te bitke so priborile prvenstvo Prvi dalmatinski brigadi, ki stoji v vrstah naših najboljših udarnih pro-letarskih brigad. Slavne bitke v peti ofenzivi, ko je morala Prva dalmatinska brigada s svojimi prsi prebiti skrčeno pot preko valovite Drine, da razbije sovražni obroč — so dokazale, da ni tako težavne odredbe, ki bi ji sinovi Dalmacije ne bili kos. Poleg fantov so tudi mlade dekleta, ki so komaj pričele življensko pot, pokrili mrzli valovi Drine in poslednji pozdrav so prožili prameni njihovih las ki so se vili po razburkanih valovih. Ali ta poslovilni pozdrav je klical: OSVETITE NAS! V vseh kasnejših bojih je Prva dalmatiska brigada vedela, kako osvetiti svoje tovariše. Prva dalmatinska brigada ima velike zasluge za vstajo naroda Dalmacije. S svojo borbo ni samo razžarila svobodoljubnega dalmatinskega naroda, nego je bila i pionir osvobodilne borbe Hrvatov, kajti baš sinovi Dalmacije so se v Hrvatski prvi dvigli in Dalmacija je prva položila na oltar svobode svoje najboljše sinove. Zgodovina Prve Dalmatinske brigade je epična pesem, herojska borba. To je zgodovina, kakršno so zaslužile v tej borbi mnoge brigade naše slavne Narodnoosvobodilne vojske; to je zgodovina junaške borbe narodov Jugoslavije za njihovo svobodo in neodvisnost borba za boljšo in srečnejšo bodočnost. In če so narodi Jugoslavije v tej težki in krvavi borbi utrpeli velike žrtve, niso te žrtve zaman, kajti razsvetlile so lice naših narodov pred celim naprednim človečanstvom; kajti padle so za skupno zavezniško stvar v borbi proti največjemu sovražniku človeštva: nemških in drugih okupatorjev. Poleg tega je v tej borbi Prva dalmatinska^ brigada kakor i vse druge naše edinice Narod-no-osvobodilne vojske, bila nositeljica one ideje, s katero so danes prežeti vsi kraji naše zemlje vsi pravi rodoljubi — to je idej/a brastva in edinstva jugoslovanskih narodov. Danes imamo svojo narodno oblast, imamo najvišji organ narodne oblasti v Jugoslaviji — Antifašistič-no veče narodnega osvobojenja Jugoslavije. To so velike pridobitve te vojne, plačane s krvjo in življe- njem najboljših sinov Jugoslavije. V tej borbi nismo dokazali samo to, da se naši narodi znajo boriti, temveč tudi to da se naši narodi znajo tudi sami upravljati. Skozi celo dobo teh nadčloveških naporov in borb je padlo tudi precej očitkov od raznih strani. Bilo je raznih poizkusov, da se onemogoči ta zgodovinska borba, ki jo vodi naš narod, toda premostili smo vse zapreke in danes ne obstaja taka sila ki bi nam mogla odvzeti te pridobitve, izvo-jevane s krvjo in življenjem najboljših sinov narodov Jugoslavije. Še je nekaj špekulantov, še so sovražniki, toda bilo bi nenaravno če bi jih ne bilo kajti sovražniki in izdajalci svojega lastnega naroda se ne morejo preko noči preleviti v rodoljube. Ti ostanejo izrodki, toda nadevajo si novo masko in pod to masko, z drugimi metodami poskušajo doseči svoje protinarodne reakcionarne namene. To je mračna, nazadnjaška klika doma, ki ima svoje zveze tudi z inozemstvom, in sedaj, ko se nahajamo pred uro končne zmage, poskuša ta reakcija utrditi si svoj položaj, negledajoč pri tem niti na -sredstva. Požrtvovalni, od ljudstva započeti borbi našega naroda katera se vodi za zavezniško stvar, se je do danes posrečilo v veliki meri razkrinkati te sovražnike nove, federativne, demokratične Jugoslavije. In ravno vsled tega ker so ti protinarodni elementi prešli na nove metode v svojem reakcionarnem delu, osobi-to radi tega, ker so se skrili pod jagnjetovo kožo in se u-tihotapljajo v vrste narodnoosvobodilnega pokreta, postajajo nevarni in potrebna je največja čuječnost vseh onih, kojim so drage pridobitve te vojne. Treba je previdno paziti njihovo delo in jim preprečiti v naših vrstah doseči cilje, do katerih se niso mogli povspčti, dokler so v odprti borbi stali na strani okupatorja. Vedno smo izjavljali in še danes izjavljamo, da želimo sprejeti v svoje vrste vsakega pravega sina, ki želi dobro svoji deželi, ki ljubi svojo zemljo,- — toda ne želimo špekulantov, nočemo onih, ki nameravajo uresničiti svoje temne protinarodne cilje, in mi jim zabičujemo, da prenehajo s takim delom kajti z njim ne bodo nikoli uspeli, še nismo dokončali oboroženega boja z sovražnikom, z okupatorji in njihovimi hlapci. Tudi danes ,ob dvanajsti uri naše borbe, potrebujemo v-sakega poštenega sina naše domovine, — kdor pošteno misli in želi svojemu narodu srečo in boljšo bodočnost. Po tej težki borbi nas čaka velika naloga, da podvigne-mo našo razorano deželo iz razvalin. Naše vasi in mesta so porušena. Mnoge vasi so popolnoma zapuščena, ker jim manjka gospodarjev — iztrebil jih je sovražnik. Naša polja so zapuščena. Treba bo mnogo truda in napora, da se vse to popravi in uredi. In baš radi tega moramo zediniti vse ljudske sile da bomo kos tej največji nalogi. Približal se je čas, ko je treba spregovoriti tudi o mejah naše dežele. Ves čas te vojne nismo o tem vprašanju nikoli govorili. Ali dolžnost me veže, da danes o tem izrečem nekoliko besedi. Naš narod se bori za svojo svobodo, za svojo neodvisnost, za boljšo in srečnejšo bodočnost. Toda bori se tudi za osvoboditev onih naših bratov, ki že desetletja ginejo pod tujčevim jarmom. V tej borbi morajo biti in bodo osvobojeni tudi naši bratje v Istri, Slovenskem Primorju, na Koroškem in prebivati svobodni v svoji domovini s svojimi brati. To je naša želja tukaj, to je njihova želja tam. MI TUJEGA NEČEMO, A SVOJEGA NE DAMO! Tega vprašanja sem se moral dotakniti, ker smo ves ta čas glede tega bili preveč skromni. Tekom vse voj- ne nismo o tem govorili, toda naši sosedje z druge strani i preveč o tem razpravljajo in delajo razne kombinacije. Hočejo apelirati na našo velikodušnost, radi katere bi mi morali še nadalje pustiti naše brate v tujini. Poravnavo preteklih krivic versajske, rapalske in drugih pogodb, kar mi zahtevamo, nekatere osebe v sosednjih deželah — in to v deželah, ki so nedavno .vodile vojno proti nam, ki so napadle našo deželo, katerih armade so razdejale naša mesta in vasi in pomorile na tisoče in tisoče naših sinov, — smatrajo za nekakšni imperializem, za nekaj, kar bi čez leta zopet moglo izzvati vojno. Vsled tega oni smatrajo potrebno da mi še nadalje pustimo svoje brate pod tujim jarmom. To sem vam povedal zato, ker vem da in vi mislite tako kot jaz. Vojaška zmaga nad nemškim okupatorjem in njegovimi podrepniki bo dosežena kmalu. Toda nikarte misliti, da bo s tem uničen fašizem. Treba bo dolge in naporne borbe z njim v mnogih deželah. Po celem svetu je ukorenjen in čaka, da se ponovno dvigne, ako se mu ne zada popoln, smrtni udarec. To je ena najvažnejših nalog in vsak narod, ki hoče za bodoče preprečiti take katastrofe, kakršne smo doživeli v tej vojni, jo mora izvršiti. V naši deželi je bilo mnogo fašističnih zaveznikov. Ti so (Nadaljevanje na 4 st.) Kot je bilo že naznanjeno, se bliža čas, ko bo mogoče rojakom v stari domovini pomagati z najnujnejšimi potrebščinami. Obljubljen je prihod ladje, ki odpelje v Jugoslavijo, kar se dotlej tukaj nabere in jugoslovanski mornarji so izjavili* da bodo tej nalogi brezplačno posvetili svoje delo. Ni vam treba praviti, kako velike so potrebe naših rojakov. Saj je bila vsa Jugoslavija bojišče in če je kje ostal kraj, kjer niso bile dejanske bitke, je sovražnik ropal in uničeval huje kakor nekdaj Huni in Tatari, tako da je tudi tam opusto-šeno vse. Z ozirom na to se nam zdi nepotrebno, opisa-vati bedo,, ki se je naselila po deželi in ni prizanašala nikomur razen peščice pod-Iih izdajalcev, sovražniku vdinjanih hlapcev. Vi ste često priskočili na pomoč, ko je šlo za potrebe drugih narodov. Prepričani smo, da ne boste odrekli pomoči svojim rodnim bratom,, kadar so jo najbolj potrebni. SANS se doslej ni vmešaval v pomožno akcijo, a sedaj je prišel čas, ko je sodelovanje vseh postalo nujno in zaradi tega je izvr-ševalni odbor na svoji zadnji seji v smislu zaključka clevelandske konvenci-j e sklenil, da bo pri tem delu pomagal, kolikor dopušča njegov delokrog. S tem se SANS ne izpremenja v pomožno organizacijo in ne opušča svojega glavnega dela. Toda mnogo naših rojakov se je že obrnilo do njega s prošnjo za navodila in nasvete in jasno je, da jim tega ni mogoč« odreči. j Po prizadevanju Združenega odbora Južno Slovanskih Amerikancev se je t New Yorku osnoval odbor pod imenom: War Relief Fund of Americans od South Slavic Descent. Ta odbor ima dovoljenji za nabiranje in odpošilja-nje prispevkov za Jugoslavijo in pripravlja materijal za pričakovano ladjo, ki pride v newyorško luko 15, novembra. SANS je skleni, pomagati po svojih najboljših močih, da se ta ladja napolni in apelira tudi na drage organizacije, zlasti na JPO-SS, da se pridružijo tej akciji. Jasno je„ da s to prvo ladjo ne bo zadoščeno vsem ogromnim potrebam trpinčenega jugoslovanskega ljudstva in zato je nad vse poželjivo, da dobe ljudje to, česar so najbolj potrebni in kar se za enkrat more p«-slati. Akcija se bo seveda morala nadaljevati in SAXS pri tem ne bo zaostal. Denarni prispevki za to relifno akcijo se naj pošiljajo v urad SANS-a, obleka, odeje in drugo blago pa v skladišče: WRFASSD, 282-9th Avenue, New Yort 1, N. Y. Bratje in sestre! čas je prišel, da tudi materijah) podpremo trpeči narod t stari domovini. Na vas je ležeče, v koliki meri jim bomo pomagali. Pridružite se nam in pomagajte kolikor največ mogoče. Etbin Kristan, predsednik SANS-i TAJNE VOLITVE V SLOVENIJI časopis "Vjesnik", glasilo Antifašističnega Veča narodnega osvobojenja Hrvatske v iztisu z dne 4 maja t.l., prinaša članek pod zgornjim naslovom od svojega dopisnika o tajnih volitvah v Sloveniji, ki so se vršile v aprilu mesecu. Omenjeni dopisnik o tem med drugim pravi: "Kdor je zasledoval razvoj nove demokracije,, mora biti uverjen, da bodejo v dobi do konca vojne v Jugoslaviji rešena osnovna vprašanja notranjega narodnega življenja- in da bodejo obstoječi organi neobhodni za sigurnost velikega poleta k napredku narodne dobrobiti, društvenega, kulturnega in političnega razvoja v miru. Novi oblastni organi niso nekaj novega za narod, kajti se je že zdavnaj vživel z njimi v dobi borbe,, kakor tudi organiziranju celokupnega narodnega življenja. Za njega niso tuji zato, ker jih je sam vstanavljal. Kdo bi mogel predpostaviti, da ti organi ne bodejo popolnoma in neposredno odgovarjali nalogam k izgraditvi narodnih stvari v miru, ako so bili sposobni organizirati v tako teških uslovih osvobodilne vojne narodno življenje? Ali ne delajo že sedaj za bodoče mirodobno življenje z organiziranjem narodne pridobitve, šolski pouk, sanitetne postaje in toliko drugih samoupravnih in društvenih ustanov. Eden od temeljitih primerov kateri bolj kot kaj drugega odločno pobija neopravičeni strah pred nekakšnim "kaosom" po vojni, o katerem kaj radi trobijo naši tkz. prijatelji, so volitve,, ki se vršijo te dni v Sloveniji za mestne in okrajne samoupravne oblastne organe na podlagi občih enakopravnih in neposrednih pravicah tajnih volitev. Kako naj potem pričakujemo v zemlji "koas", kjer na osvobojenem teritoriju obkoljenim od krutega sovražnika in sredi tako strašne vojne — se vršijo tajne demokratske volitve ? Narodna oblast v Sloveniji ima mestne Narodnoosvobodilne odbore v mestih in vaseh, kakor tudi Okrajni in deželni Svet Narodnih poslancev, kateri imajo izvršne organe SOF. Te dni se vršijo volitve za vaške in mestne odbornike, ter Okrajne zastopnike narodno osvobodilne skupščine. Volitve so se vršile po načelu ka- tero vlada na celem osvobojenem področju Jugoslavije, namreč obče in enkopravne volilne pravice za vse državljane ne glede na narodnost, versko ali rasno ter kakršno koli drugače pripadnost. žene imajo aktivno in pasivno volilno pravico, enako z moškimi, kakor tudi vojaki Narodno-osvobodi-Ine armade. Volitve so bile direktne in tudi tajne, glasovanje je izvršeno na podlagi volilnih listov in sicer v slučaju, kjer je bilo več kandidatov kakor je zahtevala potreba. Celo vsak vo-lilec imel je pravico da en dan pred volitvami predloži kandidate na listo kandidatov, katera je bila že tri dni prej objavljena. Pred volitvami so se vršile mnogo številne konference in občna zborovanja glede kandidatur na volilnem listku. Vsak Povrnitev Ukrajinskih dvoran Edmonton — Napram tozadevnemu poročilu se omenja, da je večina od 50 Ukrajinskih dvoran, katere so bile zaplenjene v začetku vojne zadnje dni povrnjeno resničnim lastnikom, namreč organizaciji Ukrainian Labor-Farmer Temple- Asso-siation, skrajšeno ULFTA. Geo A. Campbel, svetovalec zapljenjene imovine po kanadski vladi, med drugim v tej zadevi pravi, da je večina zaplenjenih dvoran povrnjena in tudi poravnana prizadeta škoda. Osem dvoran je bilo med tem časom prodanih, katerih vrednost je znašala en milijon dolarjev. Dvorana naprimer v Ed-montonu je prodana za $5, 291.00 kljub temu da je njena vrednost znašala $16. 000.00. Omenjena Asosiacija katera si prizadeva doseči popolno povrnitev zaplenjenih dvoran pravi, da so bile dvorane ne samo zaplenjene, ampak prodane po sramotno nizki ceni in v največ slučajih Ukrajinskim nacionalistom pod vplivom fašistične ideologije. Memorandum omenjene asosiacije vsebuje zelo močne dokaze vsled prizadete krivice, posebno pa v zadevi prodanih dvoran Ukrajinskim nacionalistom, ter zahteva povrnitev dvoran kakor tudi odškodnine za prizadeto škodo. kdor je dovršil 18 let je imel pravico voliti. število volilcev, ki so si odzvali je veliko. Vojak« NOV kjer je možnost dopuščala,, je 'izdano dovoljenji za dopust da se vdeleževo lite v, razen tega pa so i glasovali pri svojih edinicak za mestne in okrožne zastopnike. Narod se je mnogo inte-resiral kakor na občnih in konferenčnih zborovanji! pred volitvami glede kandidature, kakor tudi na določeni dan volitev. V popolni zavesti narod je šel ta dan na resnično svobodno volišče, kar potrjuje naslednji rezultat volitev. že prvi dan dne 25 marca so bile izvršene volitve v pet vasi občine Suhor in v enem mestu Črnomeljskega Okraja. V vseh teh mestih sodelovanje ljudstva je bilo stoodstotno. Posebno žene so glasovale prvikrat in se tri sto odstotno vdeležile volitev. Zanimivo je bilo videti praznično oblečene starejše ženice, katere so prvikrat T svojem življenju enakopravno volile. In v mnogo mestih so žene izvoljene za predsednika, tajnika mest nih Narodno-osvobodilni! odborov, kakor tudi v Okrajno narodno osvobodilne skupščine. Vključno do 16 maja volitve so bile izvršene v 151 volilnih okrožij Belokrajn-skega, Ribniškega, Notranjskega in Novomeškega okrožja. Odstotno volilci so se vdeležili volitev v 164 vi nih okrožij kot sledi: "V71 volilnih okrožij sto odstotno, 15 99 odstotkov in v 13, 98 odstotkov. Od 95 do j odstotno so volilci odali svoj glas v 121 volilnih okrožij, kar znaša tri četrtine skupnih volilnih okrožij. Ako pogledamo sodelovanje naroda pri odstotkih 90 do ] glede vdeležbe volitev, tedaj dobimo da se je vdele-žil iz 146 volilnih okrožij. Volitve niso mogle biti izvedene v vseh volilnih okrožjih istočasno vsled večjega pritiska sovražnika, toda so se nadaljevale napram okol-ščinam in priliki tudi v dni-kih volilnih okrožjih. To so bile prve tajne volitve na osvobojenem ozemlju Jugoslavije, sredi strašne vojne, katere so imele za celo Slovenijo močen političen odmev ter v izvenredni meri povzdignile samozan-panje in vero naroda v zmago. t Pisma zastopnikov in naročnikov Sudbury — Tu priloženo pošiljam eno denarno nakaznico v znesku $30.50, za deset ponovnih naročnin in 50 centov za doplačitev prej poslane naročnine. Drugo denarno nakaznico za na-daljni dve ponovni naročni ni. Frank Zaic. St. Catharines — Cenjeno uredništvo. Prilagam pis mu denarno nakaznico v znesku tri dolarje za ponovitev moje naročnine in vas prosim da spremenite moj dosedanji naslov. George Klepec. Kirkland Lake — Prilagam tri dolarje za ponovitev naročnine. A. Preveč. Sudbury — Cenjeno uredništvo. Priloženo dobite tri dolarje za ponovitev moje naročnine. F. Krašovec. Amhersburg — Prilagam tri dolarje za ponovitev naročnine. J. Jankovič. Merriton — Cenjeni urednik: Prilagam denarno nakaznico za ponovitev dve naročnini. J. Križe. Su d b u r y — Priloženo Vam pošiljam tri dolarje za ponovitev naročnine Vinko Steklasa, Azilda, Ont. J. Smrke. Port Arthur — Cenjeno uredništvo Edinosti. Prilagam denarno nakaznico $14.00 za tri ponovne in eno novo naročnino ter dva dolarja za tiskovni sklad. Tukaj smo precej zaposleni z zbiranjem pomoči našim bratom in sestram v starem kflaj u. Zbrali smo precej obleke, obuvala in tudi denarnih prispevkov za na-kupitev moke. V. Marohnič. Port Arthur — Priloženo pošiljam devet dolarjev za ponovitev treh naročnin. Prosim da mi pošiljete seznam naročnikov posebno za okolico. T. Cimprič. ney Order za tri dolarje, za ponovitev moje naročnine. Oprostite, ker sem nekoli ko zakasnila, je pač vzrok, ker smo na farmah sedaj v jeseni najbolj zaposleni, žito je še vedno na polju ne-omlateno, ker nam vreme zelo nagajalo in tudi delavcev primanjkuje, da bi šlo delo hitro iz pod rok. Bojim se, da bo dosti žita ostalo ne-omlačenega čez zimo. List Edinost se mi zelo dopade in zato mu želim mnogo napredka. Pozdravljam vse Slovence širom Kanade. Mary U senik. Timmins — Prilagam denarno nakaznico v znesku $15.00 kar je za ponovitev pet naročnin. (Medtem pa je v uredništvu izročil rojak Tone Slak, nadaljnih $24.00 za ponovitev 8 naročnin, ured.). Pozdrav vsem čitateljem in naročnikom. M.'Slak Noranda — Cenjeno u-redništvo. Priloženo Vam pošiljam denarno nakazni co v znesku $18.00 za šest ponovnih naročnin. J. Modic Toronto — Uredništvu je izročil br. L. Troha 18 dolarjev za šest ponovnih naročnin. Naročnino je ponovil v uredništvu, rojak V. Rešek, ter na novo se naročila St-and Smoke Shop. Edmonton — Cenjeno u-redništvo. Priloženo Vam pošiljam tri dolarje z,a ponovitev naročnine. (Omenjeni rojak ima svojo čevljar-' ' obrt pod imenom Wes-tern Shoe Repair v Edmon-tonu, ured.) Louis Novak. Geraldton — Cenjeno u-redništvo. Prilagam denarno nakaznico v znesku tri dolarje za ponovitev naročnine. Ela Garbas. Lashine, Que. — Prilože-10 dobite denarno nakaznico v znesku tri dolarje za nadaljno ponovitev moje naročnine. A. Poljanec. Windsor — Prilagam tri dolarje za novo naročnino in sicer Slovenski Narodni Dom v Detroitu. L. Zdravje. Chaput Hughes — Cenje-10 uredništvo. Priloženo vara pošiljam denarno nakaznico za ponovitev naročnine. Ed. Vesel. St. Catharines — Prilagam tri dolarje za ponovitev naročnine. Jos Pogorelec. Deer Creek, Sask. — Cenjeni. Priloženo najdete mo- San Francisco — Cenjeno uredništvo. Priloženo vam pošiljam pet dolarjev za ponovno naročnino, ostalo pa za tiskovni sklad lista. Čestitam vam pri lepem napredku Edinosti, ten vam želim obilo uspeha. Frances Lagoj. Timmins — Cenjeno uredništvo. Priloženo vam pošiljam denarno nakaznico v znesku šest dolarjev za dve ponovni naročnini. Anica Starič. Hamilton — Cenjeni rojak. Tu ti pošiljam $12.00 za štiri ponovne naročnine. Za druge naročnike, če bom imel priložnost bom tudi pobral ob priliki. Jack Bolha. Windsor — Cenjeni prijatelj urednik. Pošiljam tri dolarje za ponovitev naročnine rojaka iz Detroita. J. Miketič. Toronto — Naročnino je ponovil rojak F. Stružnik in obenem priložil ep dolar za tiskovni sklad lista. Zapisnik redne seje Upravnega Odbora V. P. Z. Bled VAŽNO NAZNANILO 0 LADJI Iz urada: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH-SLAVIC DESCENT Za pošiljanje pomoči v Jugoslavijo morajo vsi Juž-no-Slovanski Amerikanci i-meti v vidiku sledeče : 1.) Jugoslovanska ladja z preko 5.000 ton nosivosti dospe v luko New Yorka o-koli 15 t.m. in v nekoliko dneh mora biti napolnjena z materijalom, ki bo odpeljan direktno v Jugoslavijo. 2.) Jugoslovanska vlada je imenovala predsednika Kluba Pomorcev Jugoslavije, g. Toma Babina iz New Yorka, da vzame na sebe dolžnost napolnitve ladje. G. Babin se sedaj nahaja na potovanju skozi celo Ameriko in na konferencijah z našim narodom daje potrebne pojasnila za delo okrog reliefa. nj< 3.) Poleg obleke, odela, čevljev in posteljnine je treba nabirati tudi vse drugo kar more koristno služiti našemu narodu kot n.pr. konzerve, milo, igle, kakao, čaj itd. 4.) Naslov War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent je 465 Lex-ington Avenue, Nevv York 17, Nevv York. 5.) Naslov novega skladišča je: Warehouse: War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent 161 Perry Street New York, Nevv York. Ves materijal namenjen za to ladjo mora biti v New Yorku najkasneje do 12. t. m. 5.) Za zbiranje materijala in robe ni potrebno imeti nobenega posebnega zakonskega dovoljenja. Potrdila za prejem denarja bomo razposlali tekom prihodnjih dni na vse naše odbore. Izkaznice in certifikate pa razpošljemo takoj po zaključku National War Fund kampanje. čas je kratek, zato je potrebna hitra akcija, da se to ladjo napolni da odnese našo prvo pomoč v Jugoslavijo. Rev. Strahinja Maletich Glavni tajnik. Navzoči vsi člani Izvršnega Odbora, razen bivšeg Podpredsednika J. Ilc in zapisnikarja J. žužek, katera sta podala ostavko že na redni Konvenciji dne 10 septembra. Radi tega sta bila pozvana da takoj prevzameta izpraznjena mesta na Konvenciji izvoljena direktorja in siqpr za mesto Podpredsednika in mladinskega vodjo Anton Novak in kot zapisnikar M. Otoničar. S tem je upravni odbor izpopolnjen. Br. tajnik prečita zapisnik zadnje seje Odbora, kar se v celoti sprejme. Br. Anton Novak poda izjavo in sicer da on ne prevzame v odgovornost zanemarjenosti knjig prejšnega mladinskega vodje, J. Ilc, ker so nepopolne pač pa sprejme to dolžnost v svojo odgovornost pod pogojem, ,da se knjige prej uredijo po Upravnem odboru, kar vsi odobravajo. Tajnik poroča, da Zveza šteje z dne 30 septembra 499 rednih članov in članic, 13 suspendiranih, odstopila pa je Ljudmila Krašovec, odsek št. 1. Sprejet je novo pristopli član, J. Randič, kakor tudi 34 mladinskih članov odsek št. 3. Finačno poročilo tajnika in blagajnika Ker je bilo že poročano na Konvenciji za julij in avgust v konvenčnem zapisniku tukaj sledi poročilo samo za mesec september. Bančna bilanca z dne 31 septembra ............ $10,270.62 Dohodki v septem. 1,189.06 Skupaj .............. $11,459.62 Izdatki za september: Bolniška podpora izplačana ............................ $909.00 Upravni stroški ......... 389.62 Konvenčni stroški 1,322.15 Skupni izdatki, ...... 2,620.77 Bančna bilanca septembra .....-....... $8.838.85 Denar naložen v šesto vojno posojilo ........... $2,000.00 Skupno Zvezno premoženje ........:................. $10.838.85 Br. predsednik nadzornega odbora F. Pavček poroča, da so po treh nadzornikih tajniške in blagajniške knjige pregledane in so najdene v točnem stanju. Prečita se dopis Predsednika odseka št. 11 "Edinost" v katerem se pritožuje proti gotovim članom njegovega odseka, namreč da so počeli širiti neslogo med tamkajšnim članstvom. Pismo se vzame na znanje, kakor tudi pismo od glavne- ga tajnika, kot odgovor. Nadalje tajnik poroča, da je za kritje konvenčnih stroškov razpisan izvenredni A-sesment in sicer na člana $2.60 na vse razrede odra-stlega članstva. Radi zavlačevanja priob-čitvi Zvezinih poročil ter zapisnikov v glasilu Edinosti, se poveri tajnika, da ponovno opozori Urednika, da bi bil bolj točen in predvsem kar se tiče zapisnikov iz sej Glavnega Odbora, da» ves materijal stavi v tisk kakor hitro ga prejme, da se z tem izognemo raznim zaprekam ki v obratnem slučaju rade nastanejo. Enoglasno se odobri predlog, br. tajnika, da se prične kampanja za novo članstvo z dne 1 januarja 1945, kar je bilo tudi sklenjeno na Konvenciji, da se razpiše kampanja za novo članstvo v prihodnjem letu. Zveza bo izdala primerne spominske nagrade vsem onim članom, kateri bodo pridobili 10 ali več članov. Enoglasno se tudi zaključi, da se s ponovnim apelom na vse naselbine, kjer se nahaja naš živelj širom Kanade, ter kjer do danes Še ni osnovan odsek VPZ. Bled, da rojaki stopijo na plan in vstanovijo odsek ter se pridružijo edini slovenski podporni ustanovi Vzajemni Podporni Zvezi Bled. Prihodnje zasedanje U-pravnega Odbora se vrši dne 7 januarja 1945. Zaključek seje ob 12.30. Zapisnikar, M. Otoničar. Sabotaža ali kaj Pismo iz Starega Kraja Prilišče, 16-8-1944 Dragi ata i Končno po štirih letih prožila se mi je prilika, da Vam se javim in da veste, da smo še pri življenju in četa. Saj veste kako mati težko pozabi svojega otroka. Marica je še v Novem mestu. Je že dve leti da nismo dobili nobenega glasu od nje, ker tam so stalno Vstanovna seja Odseka Zveze v Oshawi Oshawa, Ont. — V soboto 28 oktobra ob 8 uri zvečer smo i imeli v Oshavvi prvo redno sejo našega društva Zveze Kanadskih Slovencev pri rojaku Leo čampa-tu. Na tej seji je pristopilo 16 članov in članic v naše društvo. Člani in članice so: Frank in Mary Fišter, Leo in Tili Čampa, Rudy in Ivanka Čam-pa, Louis in Mary Žulj, Fred in Eva Sprager, Štefan in Helena Stepinac, Valentin in Mary Ručigaj, Filip Steklasa in Andrej Horvat. Odbor je sledeči: Predsednik, Leo Čampa, podpredsednik Fred Sprager, tajnik Valentin Ručigaj, blagajnik Rudy Čampa. Nadzorni odbor: Predsednik Frank Fišter, nadzornika Štefan Stepinac in Louis Žulj. Društvo je prevzelo kampanjo za zbiranje prispevkov v stari kraj. Kampanja je v teku in traja do 30 novembra. Cilj organizirati naše društvo je, da skupno delujemo in pomagamo sirotam v starem kraju. Ti siromaki so potrebni pomoči, — in kje dobiti to pomoč — od nas rojakov v Ameriki in Kanadi. Kdor ima sorodnike na tej strani oceana, ta bo k-malu dobil pomoč od tu, ali so sirote tam ki nimajo sorodnikov na tem kontinentu in mi jim moramo pomagati, da ne bodo umirali od gladu. Vsakdo tu pa lahko pomaga — če ne veliko pa vsaj malo. Ker sem preveč zaposlen Katica Grabrijan, Parti-zanka. Oba sta, sin in hčerka, rojaka Nick Grabrijan iz Windsorja. tudi kako živimo. Vem da Vam je znano, kako je Hitler prišel v našo zemljo z namenom da jo zasužnji, ter da ste prav za gotovo slišali, kako se je narod v splošnem uprl proti njega. Plamen vstaje je bil tako dosegljiv, da je objel celo Jugoslavijo in dosegel tudi našo majhno vas Prilišče ob Kolpi. Tudi Priliščani so se dvignili v borbo proti okupatorja, ter vred z njimi Vaš, oz., moj brat. Ta vest Vas bo občutno pretresla, ko Vam povem, da je položil svoje mlado življenje na oltar naše izmučene domovine. Vem da boste občutno prizadeti kakor smo bili vsi mi drugi, posebno pa mama. Toda kljub temu čutimo se ponosnih, ker padel je slavno, a ne kot kukavica. Ko b,i ga bili le videli, kako vnet borec je bil! Par dni predno je padel je pripomnil v pogovoru, da rajši slavno pade, kakor pa živi v sramoti kukavice v ljudskem pomenu. Obenem Vam poročam, da tudi jaz ne stojim po strani, dasi se ne borim z puško v roki. Jaz delam v zaledju. Tovariš Peter Erdeljec nam je mnogo pripovedoval za Vas. Po njegovem pripovedovanju pridem do zaključka, da ste tudi Vi iste ideje kakor mi tukaj. To mi je dalo še večjo voljo in poleta za delo, obenem pa sem prepričana da se bom le na ta način najbolj osve-tila za dragega Vinceta. Naše življenje je vsako-jako. Mama so že slabi in izmučena od dela. še bolj pa je oslabela po smrti Vin- Vince Grabrijan, kateri je padel junaške smrti v Jugoslaviji. Nemci in nam je težko priti v zvezo. Jaz sem hodila do 1942 leta v šolo v Zagrebu. Potem ko je Vince odšel v Par-tivane, sem tudi jaz pustila šolo. Šivljenje je težko in naporno. Toda kot Vam znano naše življenje tudi pred vojno- ni bilo dobro, sedaj pa razume se še toliko slabše. Kako ste Vi dragi oče, ali ste zdravi? Ako dobite to moje pismo Vas prosim da mi takoj odgovorite. Pisala bi bolj obširno pa nisem sigurna da dobite pismo, zato naj zadostuje za sedaj. Mnogo iskrenih pozdravov od mame, Marice, od Besti-čevih in vsih znanih, največ pa od Vaše hčerke, Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Katica Grabrijan. Vabilo za redno sejo Slovenska sekcija (SS), privesek jugoslovanskega odbora (JPO), okrajšano JPO-SS obstoji 3 leta. Med tem časom JPO-SS, koliko bratske organizacije in posamezniki, le blagajnik JPO-SS, Leo Jurjevec je od časa do časa javljal koliko ima v blagajni. Kolikor je bilo pismene agitacije so jo vodili bratje Cainkar, Roger in Dum. Nekatere postojanke so poročale, koliko je bilo čistega dobička od kake prireditve, koliko je prispevalo to in ono društvo in posamezniki. Od glavnega tajnika ni javnost nikdar dobila natančnega poročila. Sedaj, ko se je ustanovil vojni relif Združenega Odbora za Jugoslavijo (lisenca št. 583) in ga je SANS podprl in apeliral na svoje podružnice, da ustanovijo relifne odbore za zbiranje obleke in denarnih prispevkov za nakup najpotrebnejšega v pomoč ljudem v bližnji bodočnosti osvobodene Jugoslavije, se je odbor JPO-SS šele zbudil, sklical sejo, izdal poziv na ameriške Slovence za zbiranje denarnih prispevkov, obleke itd. Nič za Jugoslavijo — samo za Slovence. Kje so pa Slovenci? Ali se računa, da bodo Slovenci po zmagi zaveznikov z pomočjo Vatikana prišli pod okrilje katoliške države o kateri sanja Ot-to Habsburški? Delili pomoč bodo sami. Prosili pa bodo, so rekli, da se jim dovoli razbiti Zojsavo pravico poslati obleko Slovencem, katero bodo delili tudi sami. Komu se vprašamo? V Sloveniji bodo odločevali in govorili oni, ki- so se za njeno osvoboditev borili t.j. Partizani, če ravno so v njih vrstah tudi rodoljubni katoliški duhovniki, katere Hitler, Geo-bels in slovenski klerofašis-ti v Ameriki, ki imajo večino v odboru JPO-SS, nazi-vajo brezbožne zločinske komuniste. Združeni Odbor in SANS sovražijo, vedo, da bo relifna akcija Združenega odbora koristila v Novi Jugoslaviji ljudem, ki gledajo in gradijo bodočnost. Narodnih izdajalcev pa ne bo tam, ko dospe pomoč iz Amerike. Bežali bodo z Hitlerjevimi gestapovci, tresoč se pred narodovo osveto, ker so krivi največjega zločina, — bratomorstva. Združeni Odbor oz. njegova relifna organizacija ni zahtevala, da JPO-SS izroči sklad. Prosila je le, da naj odbor JPO-SS sam nakupi najpotrebnejše in pomaga napolniti prvo ladjo. Združeni Odbor garantira da bodo nojpotrebnejši v Sloveniji dobili pomoč, pe bo Slovenija, ko dospe ladja osvo-aojena, če pa ne, bo pa pomoč podeljena onim Slovencem živečim v teritoriju osvobojene Slovenije po narodni vojski. Odbor JPO-SS je imel 19 oktobra sejo v Chicagi. Večina odbora je iz razloga, da morajo glavni odbori bratskih organizacij dati po-no moč odbornikom JPO-SS, prošnjo za sodelovanje z relifno akcijo ZOJSA — zavrgla. Izgovori so ničevi, slepilo javnosti in zavlačevanje. Vincenc Cainkar, kot predsednik JPO-SS ni gla soval. Torej naš narod v stari domovini, ki je že toliko žrtvoval in se boril proti krutemu okupatorju in prelil potoke krvi, za svojo in svojih potomcev svobodo, naj tudi po osvoboditvi umira od lakote, mraza in bolezni, ker se brez tehtnih uzrokov ovira hitro pomoč od srečnejših rojakov iz Amerike. Se dotični odborniki v svojem sovraštvu do junaških borcev za svobodo Slovenije in Jugoslavije, zavedajo kaj riskirajo? Z odbijanjem sodelovanja v relifni akciji Združenega odbora v kateri SANS z vso močjo deluje, je večina odbora JPO-SS pokazala le svojo pravo barvo. Slovenci in Slovenke, čas je prišel da zahtevamo, da vodstvo JPO-SS dokaže koliko so prispevale v sklad one organizacije katerih odborniki so odklonili sodelovanje za hitro pomoč Jugoslaviji in skoro da popolnoma gospodarsko uničeni Sloveniji. Dokažejo naj tudi, koliko, so prispevali v sklad ljudje v katerih-je narodni čut vmrežen z verskimi pre-sodki. Prepričali se bodo sabotažarji prve pomoči bolnim, gladnim, golim in bosim v Sloveniji in Jugoslaviji, da so prispevala napre- . dna društva in napredni posamezniki najmanj tri četrtine denarja v sklad JPO-SS. Ali bomo dovolili, da bi bil poslan skozi Vatikan, e-dino odprta pot, da bi prišel v roke izdajniku in sodelo-valcu krvnika Slovenije, organizatorjem "bele in plave garde, dobobrancem, morilcev svojih bratov in sester? Vsak pošten Slovenc in Slovenka hoče in zahteva, da, se ta denar vporabi, za lajšanje bede našega naroda m to takoj, ker je potreba največja. Jože Men ton. PISMO 00 BRATA sim prihodnjič v bolj obširnem obziru . V. F. Ručigaj, tajnik društva Zveze K. Slovencev, Oshawa, Ont. Tem potom naznanjamo članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Kirkland Lake, da se vrši redna seja odseka dne 18 novembra ob drugi uri popoldne pri rojaku Jožetu Makšetu, na Chaput Hughes, Vabijo se tudi vsi oni rojaki in rojakinje, kateri žele pristopiti naj pridejo na sejo. Na dnevnem redu bo več važnih stvari in med tem šest mesečna kampanja za novo članstvo, kakor tudi bodoča kampanja za Edinost. Odbor: Opomba: V naznanilu je rečeno da se vrši seja dne 18, to je v soboto popoldne in ker se navadno vrši seja v nedeljo smo mnenja da se člani informirajo bolj natančno glede datuma pri uradnikih odseka, ured. z našo kampanjo se ogla- Društveno naznanilo Port Arthur, Ont. — Opozarja se člane in članice odseka Jadran št. 7. V. P. Z. Bled, da se redna mesečna seja odseka vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne, v dvorani na 316 Bay St. Na ustanovni seji odseka se je v zapisnik sprejelo, da se redna seja vrši vsako drugo nedeljo v mesecu in do danes zapisnik ni bil spremenjen. Priporoča se članom-icam odseka, da tega ne pozabijo in se redno udeleže seje. Da ne bo izgovora jaz nisem vedel, ponavljamo da je v zapisnik sprejeto tudi to, da vsaki član-ica kateri se lahko udeleži seje a izostane brez da nima zato vzroka plača 50 centov globe v odsekovo blagajno. Toliko v blagohotno znanje in opozorilo. Frank Cimprich, predsed. (Opomba — Prepozno dostavljeno za objavo, drugič pošljite prej, Ured.) Cenjeni Urednik. Chaput Hughes, Ont. — Tu Vam pošiljam pismo ki sem ga prejela od brata iz Italije. 1 Nov. 1944. Isti je služil v Jugoslovanski vojski in je imel čin poročnika. Kjer vem da bo rojake ki so od tam doma zanimalo, zato vas prosim da ga priobčite. Jaz sem doma iz Loškega Potoka, vas Travnik. Pismo je pisano 14-9-1944. Pismo se dobesedno glasi; Draga Sestra; Sporočam Ti da sem živ. In se nahajam v bolnici. Bil sem ranjen v nogo 20 Aprila. Ne bo nič hudega, samo zdravi se bolj polahko. V južno Italijo sem prišel 22 Julija. Doma se je v tem času kar nimaš zveze z domom, marsikaj dogodilo. Naša vas je do tal pogorela. Ostalo je samo par hiš. Po-žgali so Italijani 29-8-1942. Naši so popravili za silo da stanujejo doma. Po končani vojni bo Travnik zrastel mnogo lepši in modem j i. ... Druge potoške so cele. Doma so bili vsi živi in zdravi v času ko sem šel od doma. Jože, France in Jaz smo pri naši Narodni Vojski. Sestre so bile doma ter pomagajo kjer in koder treba. Mama se kar dobro drži. Mnogo je prestala in še bo. Bili smo Štirje v internaciji, Jaz, France, Ciri- • la in Angela. Od ženskih so bile samo naše dve iz Travnika. Iz tega lahko vidiš kako so nas imeli fašisti zapisane. V logarju je bila lakota, da jih je mnogo od lakote pomrlo. Mama in domači so nas rešili, ker so nam pošiljali pakete. Doma je bilo tudi teško, ko niso nič na karte dobili kjer je bil Jože pri Partizanih. Ko dobiš mi takoj odpiši in pošli po avijonski pošti in pošli kak dolar. Mnogo Te pozdravijo tebe, Antona, strica Rudolfa. Tvoj brat, Ivan. Držigi mi rojaki in rojakinje! Iz tega pisma lahko vidite kako pomoč so potrebni naši siromaki doma. Zato darujmo in zbirajmo kar naj več moremo za pomoč domovini. "Naj živijo naši bratje in sestre. Pomagajmo jim t»» Pozdrav vsem čitateljem "Edinosti". Antonija Lavrič. Govor Maršala Tita Najlepši spomenik partizanskim herojem Junaška obramba Sevastopola Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J, Smrke ) Sevastopol je šel pod zemljo. Delavci, večina od njih so bile žene, niso zapustile njihovih klopi skozi dobo. Proizvajali so zakopne možnarje, bombe, šrapnele, ročne granate, popravljali tanke, topove in tovorne avtomobile. Izgube niso bile teške, nekaj mož od polka. Bombardiranje je trajalo 5 dni — neprestano. Celo mesto je bilo v plamenih. j Zgodaj zjutraj sedmega junija po kratki topniški pripravi, padalna bombna letala so prihrumela nad mesto, na naše stotnije in baterije, katere so vseh zakonih teorije, bi morale biti zdrobljene v prah, katerim so sledili tanki in pehotni oddelki. Naša fronta, razruvana pokrajina granatnih jam in lijakov — je prišla k življenju. Strojne puške, avtomatične puške, so bile naperjene na vretenih, cevi topov so molele izpod zemeljskih postojank, nekateri so bili celo izvlečeni ven na polje; protitančne posadke pripravljene za akcijo; bojne ladje in farti, so namerile svoje topove na sovražnika; opazovalci so zavzeli mesta pri telefonih. Sevastopol je pošiljal smrtonosne salve na napredujoče nemške divizije. Smrt od spredaj in smrt od zadaj za njimi, Nemci drvijo naprej. Kot snopje na polju za žanjicami so ležala njih trupla, pokošena z strojnicami. Padali so prvi, za njimi so nadomeščali jih drugi. Naprej — naprej so pritiskali,plezali in tulili kakor stekli psi. Nekaterim se posrečilo da so dospeli zunanji obroč obrambe — nalete so seveda na jeklo bajonetov naših mornarjev od črni morske £lote in Rdečearmejcev. Mornarji so vrgli p: svoje čelade in so planili na okope v mornarskih čepicah katerih trakovi so plapolali v vetru za njimi. Te čepice bodo še slavne v pesemskih verzah — čepice naših mi narjev. Prvi napad je trajal 15 ur. Nemci so obrnili rep zavzeli kritje ter se skrivali v granatnih jamah. Plazili se v varno — bežali so. In nikogar ni bilo da bi nesel: njimi njihove tisoče mrličev in ranjencev. Z bolečim srcem cela država je opazovala nesmrtne junake, kateri so branili čast in slavo naše rojstne dom< vine. In z vsakim dnevom, ki je minil, slušajoč novice Se vastopol se še vedno drži, če tudi sedaj že samo kadeč se kup razvalin na bregovih zgodovinskega zaliva, poni in zahvala, skrbi in bojazen je polnilo naša srca. Sevastopol je potegnil zastavo doli, izvršil je ukaz, kateri mu je bil dan, samo da kmalu — kmalu jo vzdigni zopet na visoko na prve klice k bitki na bojne položaji Njegovi branilci niso položili ne malo časti in slave n, hove domovine. Sevastopol je bil in zopet bo oporišče črnomorske flote. Čez radio Nemci glasno naznanjajo njihovo zmag da bi celi svet slišal. Njih stane drago ta njihova zmag — resnično skozi in skozi. Njihov krik je le krik v srni nih krčih "pred smrtno nevihto kateri pa neuidejo. Konec Eden član 'Batya' partizanske edinice prinesl je vest, da Nemci pripravljajo dve tre-tini svojih sil kubanskega transporta v vasi Georgia Afinskaja, nameravajoč jih poslati v Novorossisk. "Čas je za takojšno akcijo, je dejal Batya". Skupaj z 14 drugih partizanov, se je napotil v dolino. Njegov najmlajši sin Genii, ostal je v taborišču popravljajoč peč. Nihče v taborišču ni vedel po kakšni misiji se je napotil šolski predsednik. "Ba-tya". Slutnje so obhajale mladega Genii-a, kateri je prekršil partizansko disciplino, odložil popravek peči za drugopot in se podal na pot, da dohiti očeta. Oče, je dejal: "Vi niste imeli prav ločiti me od tega dela. Zde-nja in jaz sva si prisegla, da bova vedno skupaj in v vsaki akciji. Jaz nisem prišel v taborišče da se skrivam." "Nemorem odkloniti moj sin, tvoje prošnje", je po kratkem premisleku dejal šolski predsednik. Dobro . . . pa pojdi z nami, je dodal. Ja! je hitro z veselim pogledom vsegel z besedo njegov sin, Genii. Odšli so. Približavali so se bližje in bližje namenjeni točki in se polegli na zemljo. Prav od daleč je bilo slišati piščalko železniške lokomotive. Vedeli so da imajo komaj časa predno bo podan signal, vse čisto. Topot so določili signal reglja-nje žabe. Noč je bila temna in partizani so delali z naglico. Z bodali so izkopali luknje z,a mine, nekatere na železniški progi„ druge pa na glavni cesti, ki je peljala enakomerno ob železniški progi. Glavni vlak je prihajal bližje in bližje. Večje število min je bilo že v luknjah. Vse kar je bilo še potrebno, dobro maskirati njihov položaj in odstraniti kakršen koli sled, kateri bi bil viden poizvedovalni nemški skupini, katera je šla pred vlakom z lažjim motornim vozom. Na železniški progi, delo ni bilo do-gotovljeno, kar je pomenilo da bo vlak šel skozi neovirano in pripeljal ojačanje ter municijo v Novorossisk. Srednji in najmlajši Ignja-tova sinova, sta takoj prišla do zaključka, da bo treba sprožiti mine z granatami na njihovem pasu. Ko se je vlak približal na določeno mesto, sta z urno spretnostjo vrgla vsak svoj pas nabasan z granatami pod lokomotivo. Nastala je strašna eksplozija, kaftere sunek je pretresal daleč v stran očeta in ga vrgel na tla. Parni kotel,, se je razletel na drobne koščke. Vagoni so treščili en v drugega z silnim udarcem. Nastal je strašen krik in stokanje, ranjenih in umirajočih od strašne eksplozije. Oče se je medtem zravnal in postavil po koncu ter stekel proti rastreljenemu vlaku. Zrak je bil vroč in zadjjš-Ijiv. Vagone je objel močen ogenj, toda istočasno transportna kolona na glavni cesti je zadela mine. Eksplozija. . . strašen ogenj ... krik in stokanje. Nemški načrt se je ponesrečil. Očetova nenadomestna izguba Toda kje sta Ignjatova sina? Njihov oče in drugi so začeli iskati. Starejšega so našli pritisnjenega na zemljo pod železnim kosom parnega kotla. Bil je mrtev. Pobrali so ga in odnesli v grmovje. Začeli so iskati najmlajšega, mladega lovca za kravami, konji, vedno pripravnega storiti najtežja in najbolj nevarne poizkuse. Tudi on je bil že mrtev, toda njegovo truplo še gorko. Oče ga je dvignil v svoje naročje in odnesel v grmovje. Gorka kri njegovih sinov,, je ogrela njegove premrle roke. Z noži so začeli kopati jame. Drugega orodja niso a-meli pri sebi. Medtem Nemci, kateri so ostali živi, so začeli streljati. Krogle so brenčale preko glav kopajo-čih jame za Ignjatove sinove. Pretila je nevarnost ostati dalje časa in dogotoviti delo. Tako sta Ignjatova sina le za silo bila pokrita z zemljo. "Pokleknil sem na kolena", pripoveduje oče, ter v mislih rekel samemu sebi: "Mojih sinov ni več". Pozabil je za trenutek na žvižganje krogel in na vse drugo. Njegova misel se je oklepala le okrog mrtvih sinov. Kakor po naključju nekdo ga je potegnil za ramo tako zamišljenega in ga rešil sigurne smrti pred Nemci. Vse to se je godilo okrog pol noči dne 10 oktobra 1942 leta. Preteklo pa je nekoliko dni, da ni povedal materi o smrti njenih dveh sinov,, namreč svoji soprogi. Da zakrije tragičen dogodek, poslal je na njeno ime ponarejene brzojave, da sta oba sina težko ranjena. Zatem je ponaredil drugi brzojav, namreč izjavo, da je en sin umrl za ranami in drugi v zelo kritičnem položaju. Do srca vznemirjena mati, je vzela ostrostrelko na svojo ramo in se napotila da obišče svoja sinova v bolnišnici. Ona je zdravnica, kot je o-menjeno in upa rešiti še živečega sina. šele tedaj ji je povedal resnico o tem zelo težkem dogodku za Ignjto-vo družino, kateri pa ni zlomil duševne niti moralne sile očeta in niti matere. Oba sta ostala še nadalje v partizanski edinici do konca, dokler niso Nemci popolnoma izgnani iz Kubanskega rajona. Maja meseca t. 1. oče in njegovi prijatelji so šli iskati grobove. Spomladno otaplja-nje je medtem spremenilo ta položaj da so komaj po 24 urah našli sled. Trupla so nato izkopana in prenešena v Krasnodar. Oče in mati sta hotela bolj privatni pogreb za njuna sina. Toda mestna oblast si je prizadevala izvršiti pogreb z mestno svečanostjo. Venci rudečih rož so v dolgi vrsti okrašali njihova trupla v mestni dvorani. Od vseh strani Kubanskega rajona, prihajali so Kozaki, miajši in starejši, ter občinstvo, da odajo počast junaškim mladincem eden 27 in drugi 17 let star. Njihova trupla so pokopana v parku — srcu tega mesta. Nad grobom je postavljen visok spomenik, temno bleščeči granitni kamen. To je najlepši spomenik v Krasnodar ju. Vrhovni Svet Sovje-tov, je podelil obema s zlatimi črkami nadpis: "Heroj Sovjetske Unije." Vrhovni Svet Sovjetov. NAHAJA SE V BOLNIŠNICI Toronto — Dobro znani rojak Tone Slak iz Timmi- nsa, se nahaja v tukajšni General Hospital zaradi poškodbe na roki, ki jo je za-dobil pri delu v rudniku. Operaciji za slepič se je morala podvrči hčerka Toneta in Katarine Kozlevčar, Katie Kozlevčar in se nahaja v St. Michael bolnišnici* VABILO NA ZABAVO Odsek Hrvatske Bratske Zajednice v Grimsby Beach, priredi hišno zabavo pri našem rojaku J. Knafelcu, to je v soboto 18 novembra, Beamsville in Queen Ell's "Stop light". Iz Hamiltona obrnite na levo in iz St. Catharines pa na desno proti jezeru. Pričetek ob 8 uri zvečer. ......Uljudno so vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da pridejo na zabavo. Odbor: VABILO NA KONCERT Odsek Zveze Kanadskih Hrvatov priredi Koncert v nedeljo dne 12 novembra v Community Hali, 386 Ontario St. Toronto. Začetek ob 8 uri zvečer. Na programu poleg petja in solistov, nastopi tudi tam-buraški Zbor s izbranimi komadi. Uljudno' se vabi Slovence in Slovenke, kakor tudi Hrvate in Srbe, da se vdeleže našega koncerta to večer. Odbor: (Iz 2 strani) še tu. To so ustaši, to so ne-dičevci, to so četniki Draže Mihajloviča^ in Rupnikovi belogradisti, ki so vedno služili in še vedno služijo nemškim okupatorjem. A slednje čase, ko se jasno vidi, da so Nemci vojno izgubili, ti sovražniki našega naroda, po svojih vezeh v inozemstvu, ne poskušajo samo rešiti svojo kožo, temveč ponovno usedlati se na hrbet našega naroda. Na žalost moram tukaj ugotoviti, da nam je zelo žal, da nekateri krogi v zavezniških deželah še vedno ali ne morejo ali nečejo verjeti v to, kar se je pri nas dogodilo in kar se dogaja, še se najdejo osebe v zavezniških deželah, ki smatrajo, da govori Draža Mihajlovič, kakor tudi drugi narodni.izdajalci v imenu nekega velikega dela naroda. To nas boli. Bili smo tri leta in pol zelo strpni. Mislim, da nam te strpnosti nihče ne more oporekati, toda tedaj smo se tako ravnali in vse to prenašali ker ljudstvo po zavezniških deželah ni bilo zadosti poučeno. Danes o tem ni več vprašanja. Danes je v vsakem še tako zapuščenem kotičku sveta jasno, kdo je v Jugoslaviji vodil borbo, kdo predstavlja ogromno večino naroda Jugoslavije. In radi tega je nekaj čudnega in nenavadnega, da sploh zamorejo obstojati taki dvomi, želim izjaviti tole: tudi to bomo obvladala. Mnoge izmed onih, ki še dvomijo in kolebajo, bomo prepričali da so na krivi poti, toda če bodo še naprej sumničili, se bo odnosno zadrževal ta ne mali prijateljski odnošaj napram resnično patriotičnim silam Jugoslavije, in če bodo še nadalje dvomili v našo moč in pravico, v naše iskrene namene, tedaj naj vedo, da njihovo stališče za nas ni več "važno.. Ni več važno in potrebno za zmago našega ljudstva in za uresničenje močne, zedinjene, federativne in demokratične Jugoslavije. O tem nas ne bo nihče prepričal. Sedaj nekaj besedi o sporazumu, katerega smo sklenili z vlado g. drja. šubašiča v Londonu. Ta je bil potreben radi tega, da bi nam nihče ne mogel predbaciva-ta in očitati, da mi onemogo-čujemo edinstvo vseh Jugoslovanov v eni skupini narodni fronti. To je bilo potrebno radi dejstva da ponovno dokažemo zaveznikom, da smo mi za edinstvo in bratstvo, da s tem še enkrat potrdimo, da je ves ta čas bilo na zastavi naše borbe geslo: edinstvo in bratstvo jugoslovanskih narodov. Ta sporazum z vlado drja. šubašiča je spočetka naletel ne samo v vrstah naših borcev, temveč tudi med ljudstvom — na nerazumevanje, ali odnosno bolje povedano — nastalo je začudenje. Kaj če nam ta sporazum sedaj, ko smo prestali največje potežkoče in ko smo brez vsakekoli pomoči morali plačati toliko žrtve. Ne, tovariši! To je bilo potrebno ! Ta sporazum ni o-slabil naših vrst, nego jih je ojačal. Ne bo pretil pridobitvam, za katere ste se borili in za katere se borijo naši narodi. Ta sporazum je dokaz naše moči, dokaz naše zmage na političnem polju. Popolnoma je v skladu z vsemi našimi današnjimi napori, da se v naša deželi porodi kar najčvrstejše edinstvo vseh narodov in da bi s tem naša dežela morala zavzeti svoje dostojno mesto tudi v inozemstvu. Toda trdno bomo obstali pri tem, da se preko določb tega sporazuma ne more več naprej brez splošnega odobrenja vsega našega ljudstva. Smo in ostajamo pokorni odlokom drugega zasedanja An-ti fašističnega veča narodnega osvobojenja Jugoslavije. Mi obstanemo pri tem, da si narod sam na prosto voljo izbere obliko svoje notranje ureditve. To je princip, ki ga naglašajo tudi naši veliki zavezniki, in mi se tudi držimo tega principa. O kakih homatijah od naše strani ne more biti govora. Naučili smo se govoriti vsakemu odprto v obraz kaj mislimo in kaj želimo. V tej periodi borbe nas čakajo še težko naloge. Težke naloge čakajo našo vojsko in vojno poveljstvo ter našo vlado — Narodni komitet — in našo najvišjo narodno oblast — Antifašisti-čno Veče, — pri reševanju mnogih političnih in drugih vprašanj. Danes nismo več odrezani od zunajnega sveta. Zvezo imamo z našimi velikimi zaveznicami, imamo pa tudi obveznosti in svoje dolžnosti napram njim. Toda imamo pa tudi svoje pravice, katere se morajo spoštovati, kajti priborili smo jih s potoki krvi in grmadami kosti. Moram izjaviti, dasi smo v sklopu z našimi zaveznicami po teritoriju samo majhna dežela, smo pokazali s svojimi dejanji, da je naš narod velik po duhu. Delala bi se nam velika krivica in pomiriti bi se ne mogli, ako bi se v današnji dobi, v kateri se rešuje usoda posameznih dežela, smatrala naša dežela tretjeredna, če bi nas odrivali na stran, če bi drugi krojili nam srajce. Zahtevamo, da skupno z našimi zavezniki zavzemamo prostor pri obmizju, kjer se bo reševala usoda Evrope, pa tudi naše dežele. To je naša pravica in te se bomo držali. Prepričan sem, da bomo v tem naleteli na razumevanje naših velikih zaveznikov, da bomo naleteli na razumevanje naših teženj in zahtev, ker so to naši narodi zaslužili in za ceno svojih največjih žrtev dokazali svojo vero v skupno zavezniško stvar. Korakamo naproti velikim dnevom, velikim dnevom svobode, toda i velikim dnevom novih naporov, nove borbe za vstvarjenje naše nove Jugoslavije. Prepričan sem da znajo naši borci, borci Narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov, — ne samo zmagonosno dokončati to težko borbo, temveč da bodo znali tudi v bodoče čuvati te pridobitve tako, da jim nikdo ne bo mogel odvzeti ono, kar so si sami priborili. Naj živi naša nova demokratična, federativna Jugoslavija ! Naj žive naše velike zaveznice: Sovjetska unija, Anglija in Amerika! Naj živi zmagoslavna, bratska, junaška Rdeča armada, ki se danes nahaja na naših mejah! Smrt fašizmu — svoboda narodu! (Povzeto in prosto prevedeno iz lista "Slobodna Dalmacija" z dne 19. septembra, 1944. SANS). če kmetov, žena in otrok, požigali srbske vasi in plenili lastnine srbskih kmetov. Da bi zavedli zaveznike ti isti "jugoslovanski" četniki ki sodelujejo s sovražnikom so 9 septembra izdali letak adresiran na zaveznike v katerem pravijo: "Danes ko se nemške sile razpadajo, mi na tej strani vršimo znatno število dejanj sabotaže. Mi imamo dosti o-rožja odvzetega od Nemcev in že tri leta vodimo borbo iz gozdov. Tem hinavcem je na zadnje zločine Mihajloviča, Nediča in Ljutiča in drugih in-vazorskih hlapcev srbski narod odgovoril s formacijo novih korpusov in divizij Narodne osvobodilne vojske in z borbo po celi Srbiji za osvobojenje ki ustvarja demokratično, federativno Jugoslavijo. VAŽNA SEJA V TORONTU V nedeljo dne 12 novembra se vrši važna seja celokupnega članstva Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v Community Hali, 386 Ontario St. Est Toronto. Na seji bodo razpravlja-ne važna vprašanja glede bodočega dela za zbiranje pomoči trpečim bratom in sestram v starem kraju. Seja se začne ob 2 uri popoldne. Uljudno je vabljeno članstvo, kakor tudi simpatičar-ji tega gibanja, da se vdeleže te važne seje. Mestni Odbor. STRUPA POŠLJITE NEMŠKIM VJ ETNI KOM Ipswish, England — Rev. Harold Green je priporočil da se nemškim vojnim vjet-nikom pošlje v taborišča strupa za podgane. Nekateri so se norčevali njegovemu priporočilu, dočim med tem je dobil preko 300 pisem, kateri odobravajo njegovo priporočilo. Njegova izjava med tem ne omenja bojazen pred podlagami v taborišču. žele zvedeti za njihov naslov BARI ITALIJA. Velespoštovano uredništvo Edinosti. Naprošam Vas če bi priobčili v Vašem listu teh par vrstic z namenom da pride rodbina v zvezo z spodaj o-menjenimi rojaki, katerih naslova ne vemo in žive v severni Ameriki. Rad bi jim pisal pa ne-vem njihovega natančnega naslova. Nahajali so se prej v teh krajih: Frank Ravnikar, Louran, Ohio in Janez Mavern, Calle Callon, Alta. Išče jih njihova rodbina iz Slovenije, katera bi rada dobila glas od njih. Z odličnim spoštovanjem, Franc Ivec Opomba: Zgoraj omenje- VABILO NA ZABAVO Windsor — Tukajšni