Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
?»• spise, v oceno poslane knjige itd. je poSiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10«— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne itevilke po 20 h.
Za oznanila ]e plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ »i a a trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Jubilej Zaveze.
Slovanski bratje na našem jubileju.
Deželno osrednjo zvezo učiteljskih društvo v kraljestvu' Češkem bosta zastopala predsednic Jos. S m r t k a in tajnik Bohdan Skala. Deželno osrednjo zvezo meščanskih šol v kraljestvu Češkem bo zastopal kol. P. S k a 1 i c k y, Zvezo mo-ravskih učiteljskih društev pa predsednik in poslanec Jos, H a v 1 i k. — Tovariš Bohdan Skala je za slavnostno zborovanje prijavil referat »Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda prepričanja«.
Iz našega uredništva.
Ob Zavezinem jubileju izide naš list v slavnostni obliki in v večjem obsegu. — Vabimo vsakogar, naj .prispeva za to Številko, ko jo poklonimo kot pozdravni dar svojim slovanskim gostom. — Rokopise prosimo poslati zanesljivo do 18. avgusta t. 1.
Iz stanovanjskega odseka.
Udeleženke in udeleženci Zavezinega jubileja naj sporoče. ali si žele
1.	prenočišče v hotelu,
2.	prenočišče privatno,
3.	prenočišče skupno (brezplačno).
Ta naznanila, ki naj tudi povedo, za
koliko noči si posameznik želi prenočišča, je poslati najpozneje do 25. avgusta t. 1. na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani, Gluhonemniea.
Iz banketnega odseka
Kdor se udeleži slavnostnega banketa dne 7. septembra v hotelu Tivoli, naj prijavi svojo udeležbo najpozneje do 25. avgusta t. 1. na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani, Gluhonemniea. (Cena za osebo 5 K). Kdor se prijavi, se s tem obenem obveže, da se banketa res udeleži, oziroma — če bi se ga ne udeležil — da plača naznanjeno ceno.
Iz sprejemnega odseka.
Sprejemni odsek se pripravlja, da priredi vsemu učiteljstvu, ki se udeleži Zavezinega jubileja, čim lepši in dostojne jlšli sprejem. Kdaj se oficialni sprejem vrši, javimo pravočasno.
Spominski spis.
Zaveza izda za svoj jubilej spominski spis, ki objavi zgodovino Zaveze in zgodovino slovenskega učiteljstva v dobi 25 let. Po obliki in vsebini bo ta spis odlično delo. Ze danes opozarjamo nanj!
Natančen vzpored.
Natančen vzpored bomo mogli priobčiti v svojem listu v številki, ki izide dne 29. t. m. — Dne 19. t. m. se vrši na Dunaju seja odbora Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, ki se je udeleži tovariš L. J e 1 e n e ,c. — Na Dunaju se domenijo o vseh podrobnostih, in na podlagi Jelen-čevega referata bomo po njegovem po-vratku z Dunaja sestavili in objavili natančen vzpored.
Predizobrazba učiteljstva.
Genova, 6. avgusta 1913.
Včerajšnji »Berliner Tageblatt« pri-občuje na uvodnem mestu pod zgorajšnjim naslovom članek znamenitega nemškega pedagoga J. Tewsa, ki kaže, kako živo se zanima Nemčija za vzgojo dobrega učiteljstva. Ker list večini slovenskega, učiteljstva ni na razpolago, naj podam tu iz solnčne Italije glavne misli tega zanimivega članka:
V Essenu nameravajo osnovati na-učno ministrstvo, kraljeve vlade v Dus-seldorfu, Arnsbergu in Miinstru prvi nemški pedagoški seminar s psihološkim in pedagoškim laboratorijem za praktične vaje. biblioteko in zbirko učil.
Ljudskošolski učitelji so si že sami ustvarili mnogo zavodov, ki so urejeni po vzorcu univerz. Berlinsko učiteljsko društvo vzdržuje že več nego trideset let znanstvena predavanja, ki jih obiskuje letno po več sto učiteljev in učiteljic. Tudiii po jako mnogih drugih nemških mestih prirejajo tamošnja učiteljska društva vse-učiliščne kurze. Večja učiteljska društva v Berlinu, Lipskem, Monakovem in dr. vzdržujejo celo institute za pedagoška in psihološka raziškavanja, ki jih smatrajo najboljši znanstveniki za vzorne.
Prusija zapira še vedno učiteljstvu pot na univerzo, čeprav prireja tečaje v Berlinu, Poznu in Miinstru, ki so osnovani po vzorcu seminarijev. Na Saškem, Vir-temberškerm Turinškem in Hesenskem pa more ljudskošolsko učiteljstvo že več desetletij obiskovati univerze.
To so šele začetki učiteljske izobrazbe, ki bi odgovarjala potrebi in duhu časa. Treba jo je temeljito reformirati v vseh ozirih. Predvsem naj se ne razlikuje od one — drugih stanov, ki zahtevajo temeljite, splošne, teoretične in praktične strokovne naobrafcbe. Razlika med učitelji in nadučitelji (= profesorji, nadučitelj po-
meni namreč vi Nemčiji našega srednješolskega učitelja) naj popolnoma odpade. Oboji potrebujejo v enaki meri temeljite splošne in skrbne pedagoške naobrazbe. Višja šola poučuje samo par predmetov več, kii jih na ljudski in nadaljevalni šoli ni, vse ostalo je pa v splošnem isto, zakaj torej povsem različna predizobrazba, zakaj se zapira učiteljstvu pot k izpopolnitvi, med tem ko je to dovoljeno njegovemu učencu. Razlika ni nikjer upravičena, obratno celo kvarna, ker se odriva pogosto mnogo bolj zmožnega učitelja in tišči dalje nenadarjenega absolviranca gimnazije ali realke. Po temeljito izobraženem učiteljstvu bi dobile tudi višje šole mnogo boljši material, kar je dandanes še posebno važno.
Učitelj in nadučitelj (= profesor!) potrebujeta isto izobrazbo, šele kenčno naj se učitelji v svoje predmete nekoliko bolj poglobe.
Današnje razmere je prav izborno karakteriziral že slavni profesor Rein iz Jene, ko je izrekel duhovito antitezo, da namreč manjka Ijudskošolskemu učiteljstvu znanosti (v Avstriji tudi psihologije in pedagogike), nadučiteljlu pa pedagogike.
Če osnujejo vtisoke šole za izobrazbo učiteljev nekaj odlstotkov nenormalnih otrok, koliko bolj je še treba visokih šol za učiteljstvo normalnih, ki nam bodo s svojim delom in s svojo močjo zagotovili bodočnost.
»V vseh nazadnjaštvih tekmuje naša Avstrija s svojo nemško zaveznico, samo tam, kjer je v resnici napredna, tam pa ne hodi z njo,« mi omeni tovariš, ko sva čitala tu v prekrasni Genovi navedene misli in čakala na parnik, ki naju odpelje na otok Elbo.	Fran E.
25-letnica „Učiteljskega društva za postojnski šolski okraj".
(Konec.)
Tovariš Horvat je nato poročali o zgodovini učiteljskega društva za po-stonjski šolski okraj.
Poročilo slove tako:
Viribus unitis!
Cesarjevo geslo.
Po tem cesarjevem geslu1 so se začeli združevati tudi njegovi zvesti podložniki. Ko se je pomnožilo število učiteljev, so se
LISTEK, i
f Jožef Sedlak.
Z nepopisno naglico se odpirajo v zadnjih mesecih grobna vrata, ki nam redčijo naše vrste. Tovariš za tovarišem nas zapušča. Komaj smo pokopali Letnerja, Pretnerja — pa že smo zopet spremili k večnemu počitku dne 6. avgusta t. 1. v 46. letu starosti umrlega Jožefa Sedlaka, nadučitelja na Jesenicah.
Joško! Slutil si bližajočo se smrt. Hodil si zadnje mesece na pokopališče, kjer si si med grobovi izbiral svoj kotiček. »Bomo šli za zid«, si mi ponovno poudarjal. Kdo je moge.1 verovati, da se bo tvoja želodčna bolezen, kakor si jo imenoval, tako hitro razpasla in te tako nanagloma ugonobila. Danes, ko že snivaš v hladni gomili pod Kamniškimi planinami, ko uživaš mir v lepšem svetu, te razumem in se spominjam tvojega trpkega življenja.
Življenje pokojnega nadučitelja je dolga vez žalosti in bede.
Rojen je bil V Zagrebu kot- sin vojaškega živinozdravnika. Svojih staršev ni poznal. Oče in mati sta mu umrla v prvem ietu njegovega življenja. Reveža so redili tuji ljudje, ki niso čutili do njega nobenega usmiljenja. Silno je stradal. Nekoč se je kot dijak-učiteljiščniik zgrudil ob nasipu Ljubljanice pri Jubilejnem mostu na tla, in zgrabili bi ga hladni valovi, da ni našel srečne rešitve.
Za učenje je kazal precej nadarjenosti. Bil je tudi dober učitelj, zakar jiei prejel več pohvalnih dekretov. Občina Rač-na pri Kopanju pa ga je imenovala za zasluge pri uravnavi potoka Račne za častnega občana.
Najbolj se je zanimal za prirodoslovne vede. Bil je pravi strokovnjak in v teh. predmetih je dosegel v šoli lepe uspehe.
Podrejeno učiteljstvo ga je jako cenilo, ker je bil predvsem tovariš, potem šele učitelj. V družbi je bil rad vesel in zabaven. Ljubil je govor, petje in godbo.
10 let je uoiteljeval kot učitelj - voditelj na Kopanju, 11 let kot nadučitelj v Lo-
škem potoku, 5 let pa sedaj v isti lastnosti na Jesenicah.
Neuravnano gmotno stanje, ločeno življenje od svoje družine, ki živi zaradi izobrazbe otrok v Ljubljani, pomanjkanje prave postrežbe! in prirejanje njegovemu želodcu primerne hrane, politiške razmere na Jesenicah, vse to je zadnje mesece duševno in telesno tako vplivalo nanj, da se je umaknil iz vsake družbe in živel v težkem premišljevanju sam in zapuščen v svoji sobi.
Mesec dni pred počitnicami je jel vidno hirati. V počitnicah je pričel posegat, na zdravnikov nasvet pa je šel iskat zdravja v bolniščno, kjer je za 14 dni umrl. Obdukcija je dokazala, da je imel bolezen tudi v črevesih.
Rešen je krutega boja, ki je usojen učiteljstvu, umaknil se je svetu, kjer je imela zanj vsaka cvetka trnje, vsako njegovo delovanje zavist.
Da bi našel pravega naslednika!
L. P.
združili tudi ti v svojih zvezah ter deželnih in okrajnih društvih; ker so izprevi-deii, da je le potom splošne organizacije mogoče doseči kaj uspehov.
Na ta način se je porodilo tudi naše društvo in se je ustanovilo v spomin 40-letnega vladanja našega presvetlega cesarja ter je naše tačasno učiteljstvo že ob rojstvu društva pokazalo svojo lojalnost napram svojemu vladarju. Tako tudi poslej, v dolgih 25 letih svojega obstanka ni nikdar zamudilo pokazati v besedah in dejanjih svojih vdanih čuvstev napram Njegovemu Veličanstvu in obenem Njegovi prejasni rodovini.
V	veselih dtieh se je radovalo naše učiteljstvo, enako tugovalo v bridkih slučajih, ko so strašni udarci usode udarjali na našega vladarja.
, Zaradi prekratkega časa ne navajam posameznosti, ki so itak znane skrbnemu učitelju in učiteljici, a poudarjati moram z glasnim klicem dejstvo, dai smo ta lojalna čuvstva razširjali v šoli med našo ljubljeno šolsko mladino, premnogo tovarišev pa tudi pri javnih manifestacijah. Poudarjam to dejstvo zlasti zaradi tega, ker se nam hoče z gotove strani in z dovolj očitnim' namenom kratiti našo pošteno vdanost do našega Najvišjega gospodarja'. Obenem se dovoljujem izreči jasno in odločno, da hočemo ostati nepremakljivi! do konca dni našega življenja; namlreč lojalni do mozga, po znanem pesnikovem izreku: »Mi pa ostanemo, kakor smo b'li«. (Ploskanje.)
Splošno sem prisiljen omeniti iz naše društvene zgodovine še eno dejstvo; namreč ločitev duhov v dvojni društvi.
V	zgodovini društva berem, da so se hoteli odcepiti od nas kmalu po ustanovitvi društva naši Vipavci, toda ne zaradi tega, da ne bi se strinjali z načeli društva, marveč iz edinega vzroka, ker so od nas preoddaljeni in se ne morejo udeleževati naših shodov. Zato se je priredil v letu 1892 izredni občni zbor v Št. Vidu nad Vipavo, kjer se je zopet poravnala do tedaj nekoliko razrahljana edinost.
Prava ločitev duhov pa — kakor trdijo »oni« — se je začela v letu 1909, ne da bi za to dalo niti društvo samo, niti predsedništvo najmanjšega povoda.
Jaz sem 24 let član društva in — kakor me poznate, nočem se nikakor ponašati — sem tudi pobožen do skrajnosti, celo toliko, da je to nekaterim gospodom naravnost preveč — pa izjavljam odločno ob našemi srebrnem jubileju, da se niti v društvu niti iz društva nii pičice pisalo ali predavalo^ proti naši sveti cerkvi ali duhovščini. Če je kateri med nami, ki more kaj nasprotnega trditi, naj vstane! (Nihče!)
In najbolj karakteristične so besede, ki jih je izpregovoril 1. 1900. moj nekdanji dobri tovariš Fr. Jaklič, da smo zaradi tega liberalci, to je po njihovem' — seveda — brezverci; ker smo kot društvo privesek liberalne stranke. In čudo! Baš 1. 1900 je ustanovil on učiteljsko društvece, ki je moralo uspevati celih 9 let s par člani in životariti v S. L. S. in so šele v tem letu naši sedanji »krščanski«! tovariši spoznali, da smo mi »brezverci«. Iz tega spoznamo, da so bili oni vsaj jako, jako omejeni ali pa ni bil to resnični vzrok za odpad. Ker pa ne smatram svojih tovarišev za toliko zaostalih, smatram' njihov odstop za oškodovanje splošnih učiteljskih namenov, ker so s tem kršili slogo; le po kateri in zaradi katere bi mogli edino im-ponirati tudi vsem politiškim strankam, pa bi še kaj več dosegli, vsaj nekaj pošte-
nejšega kakor smo — oziroma nismo — sedaj. V tem oziru so posebno pomembne besede nemškega pedagoga profesorja Peerza, ki je rekel: »Die Berufsgegnerschaft darf keine Politik und keine Grenzen kennen.« Še prej nekoč pa pravi: »Wie schade, daß die Lehrerschaft selbst in Berufsfragen getrennt marschiert! Bei keinem Stande findet sich nur ein Schein davon.« ■— Za to bi stavil stanovskim nasprotnikom ravno duhovščino kot zgled! V svoje katehetsko društvo ne! pustijo nobenega učitelja-lajika niti' od daleč, čeprav imamo tudi mi izpit za veronauk in sem ga n. pr. jaz poučeval 8 let s prav dobrim uspehom v Orehku. Dotični dekret hranim še sedaj. To sem1 moral povedati. Mene ste pa smatrali po večini že zdavnej za odpadnika, ali ostal sem. trd, neizprosen, mož jeklen do našega preve-selega dne, ker vem, da le značajen uči-teij mere vzgajati trdne značaje, kakršnih potrebuje naš, od vseh zapuščeni, slovenski narod. (Dobro!)
Edino dobroto ima Slotnškarija, in sicer to, da mora vsaka učiteljica, ki hoče dobiti 25/1, prestopiti v njihovo družbo in se udeleževati tudi njihovih zborovanj. Pri nas pa smo tako jako težili vedno o nezavednih, »preštemanih« učiteljicah. Šele v najnovejši1 dobi se je to izpremeni-lo. Vendar pa kot najboljšo smem imenovati vrlo tov. Bisailovo, ki je že 24 let članica društva. Vse druge, v prvem letu pristopivše — imenoma: Stuchly Marija, Fodkiajšek Zofija, Flesch Pavla, Brnot Ma.ija, Souvan Marija, Perušek Karoli-na, Moser Marija in Prapnotnik Zrnago-siava — so se preselie drugam, umrle, sc omožile ali pa odpadle.
Od učiteljev-članov iiz leta 1888 živijo še v našem glavarstvu in so še člani društva tov.: Česnik Dragotin (ki pa je vmes odšel in se vrnil na Gorenjsko), Rudolf Janko,. Skala Anton st„ Zaman Fran, Me-žan Miha, Puncah Fran, Kambič Ivan. — Zarnik Martin in Kalan Miha sta ostala v pokoju v okraju. — Drugod službujejo: častni član Dimnik Jakob, Hiti Matijia, Trošt Ivo, Josin Teodor (meščanski učitelj na Dunaju). — Drugod so vpokojeni: Jelene Štipko, Lah Andrej. Božja Josip in Tomšič Štefan. — Drugačen posel ima Josip Kostanjevec. — Odpadla sta: v našem okraju Šuiigoj Ivan in1 Levstik Anton, po domače Löwenstück na ljubljanskem polju, ki — Levstik namreč — ne ve, kaj je značaj. Posnel sem po »U. T.«
Prva pravila je potrdila vlada z odlokom dne 25. maja 1888, št. 5334; podpisan Schemerl, sedaj v Salcburgu kot deželni predsednik. Ustanovni občni zbor je bi! 4. aprila 1888 v Št. Petru. Tajnik Je bil tedaj tov. Jakob Dimnik. Soglasno se je sklenilo, da pristopi društvo k takrat ustanovljeni »Zvezi slov. učit. društev.« —• Prvi redni občni zbor pa je bil 4. julija 1888. leta v Senožečah. Prvi odbor, ki se je volil v Senožečah, je bil: Martin Zarnik predsednik; Štipko Jelene, podpredsednik; Josip Kostanjevec, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; Pavel Kavčič, namestnik tajnika: Filip Kette, pevovodjia; Dragotin Česnik, namestnik. Članov je bilo 48, poznejša leta vedno mani. Znamenito je to, da sta bila ves čas obstanka samo dvav predsednika, to sta tov. M. Zarnik in D. Česnik, ki je bil izvoljen leta 1903, katero leto sem prevzel tudi jaz tajništvo ter obhajava letos tako lOletnico svojih mandatov. Pred menoj so bili tajniki: Josip Verbič, sedaj proiesor v Ljubljani, potem Dav. Judnič, ki se je sam odpovedal leta 1898., za nJim tov'arßs Fran Zaman do leta 1901; na to 2 leti Fettih-Frankheim, ki je odstopil zaradi preselitve v Mokronog. — Blagajnik je bil za častnim članom Dimnikom1 pisatelj Ivo Trošt več kot 9 let in za njim1 do današnjega1 dne naš tovariš Anton Skala st. — Pa tudi v odboru smo imeli' eno kapaciteto, n. pr. Karel Javoršek z 2 izpitoma za meščanske šole, sedaj učitelj na trgovski šoli. Prva učiteljica je prišla v odbor Marica Dovga-nova leta 1904.
Častne člane smo si izbrali po vrsti:
t Josipa Gorjupa, viteza pl. Slavin-skega v Reki, mecena slovenskega šolstva;
ljubljanskega nadučitelja in mestnega svetnika Jakoba Dimnika in našega prve-g predsednika Martina Zamika, ki ga je odlikoval cesar 1. 1898, s srebrnim križcem s krono.
Odlikovan je bil tudi naš ljubljeni g. nadzornik z zlatimi križcem 1. 1898. Leta 1908. je bil enako odlikovan tov. Anton Skala.
Kako smo pa vršili svoje dolžnosti? Oglejmo si po vrsti, kateri namen ima društvo in kako ga je izvrševalo:
I. a) Vzajemno, vsestransko, pedago<-ško in didaktično izobraževanje učiteljev in učiteljic v korist ljudske šole in vzgoji mladine.
To se je vršilo po raznih zborovanjih, predavanjih in hospitacijah. Kateri izmed koiegov je k temu največ pripomogel, bo razvidno, če jih po vrsti navedem: Prvi je predaval Miha Mežan, tedaj učitelj v Slapem, o kmetijstvu. O tej temi je imel še eno predavanje pozneje sedaj vpokojeni tovariš Miha Kalan in po dva učna načrta za kmetijske nadaljevalne tečaje sta sestavila tovariša A. Skala in J. Grad.
—	Leta 1903. sem imel jaz javni nastop iz realij z učenci v Orehku. Leta 1894: Dav. Judnič je poročal o Lavtarjevi računski metodi in Ivo Trost o enorazrednicah. — Prosilo se je že tedaj, da se odpravi iz Poiiavljalne šole telovadba, petje in risanje, kar se je pa zgodilo šele 10 let pozneje. — L. 1895: »Uporaba zemljevida za Postonjski okraj« — poročal R. Horvat. — »O formalnih stopnjah« — K. Ja-voi^ek. — »Pisanje in risanje« — Drag. Česnik in o prenaredbi pravil. — Zato smo prvič zborovali v Postojni v šolskem letu, namesto kakor prej v počitnicah. Po novih praviiih je občni zbor sklepčen pri vsakem številu navzočih članov (prej /%).
<>0 risanju po naravi« — predaval Horvat v St. Petru pri občnem zboru 1905. — Fr. Mercina istotam: »Učiteljevo delovanje na narodno - gospodarskem polju.« Poročal izborno. 13. VII. se je ustanovila podružnica v Vipavi zaradi novih pravil. Imela je po 3 šolah troje hospitacij. Toda podružnice ni odobrila deželna vlada in zato je zopet prenehala. (Vzrok: ker ni predložila svojih posebnih pravil.)
Delegati Česnik D., Skala A. in Rudolf J. so opravičili svoj štrajk na IV. deželni učit. konferenci 1905, kar je učitelj-stvo s ploskanjem odobrilo.
1906: »Slikanje v ljudski šoli« — A. Stritar. Prof. Suher iz Ljubljane je kazal na podlagi slik in risb ljubljanskih šol, kako naj se to vrši.
»Nerazdeljen in razdeljen pouk na ljudskih šolah, poročal Horvat. Priporočal za na kmetih zadnje. Večina vendar kon-tra, češ, da je zadeva še premalo zrela.
Na predlog 1. 1906. se je izrekla zahvala Ganglu za izborno urejevanje »U. T.«
1907: »Pouk v oddelkih« — poročal Horvat. Učit. tiskarni sta se poslala dva deleža. Članov je bilo 57.
1908: Občni zbor na Razdrtem. Poročal D. Česnik o 601etnem jubileju vladarjevem. Slavnostni koncert v Postojni 27. junija 1908. Pri koncertu je sodelovala dr. Lampeta sestra, vrla učiteljica Pavla. Predsedništvo je izročila vdanostno izjavo Nji. Veličanstvu po okr. glav. — »O otruškem delu« — poročal Horvat. »O šolskih zamudah« — A. Skala.
Naše društvo in njega 201etnico jc omenjal poročevalec A. Skala pri okr. učit. konferenci.
To leto največ članov: 71.
Koncert je dal 200 K dobička za Učiteljski konvikt.
1909 se je začelo prispevati za »Obrambni kamen« družbi Č. M. in je danes že plačan. Članov 67. — Izrekla se je vdanost in spoštovanje nadzorniku.
1910: Razdrto. Poročal profesor Franke iz Ljubljane »O varstvu historičnih umetniških in porodnih spomenikov«.
1911: Zopet na Razdrtem: 3 referati (višek).
1.	»Kako ravnati z nagluhimi in kako odpravljati izgovorne napake«. (Pojasnjeval z živim' zgledom — dečkom, ki ga je pripeljal s seboj iz gluhonemnice vodja Grm.)
2.	»Skioptikon« — ravnatelj Brinar.
3.	»Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine« — Zaletel.
Njegove nasvete, zlasti glede terminologije je a limine odklonil deželni šolski svet.
Članov 58.
1912. Občni zbor v Postojni.
Umrl častni član vitez Gorjup. Častni član Jakob Dimnik je obhajal srebrno poroko. Zaklicalo se mu je krepko: »Živela oba do zlate!« »Alkohol in mladina«
—	poročevalec Horvat. Izvolitev odbora za nabiranje za častni dar ob 60 letnici nadzornikovi.
b) Potezanje za blaginjo učiteljev in učiteljic:
Prvi referat (oziroma prošnjo) za izboljšanje gmotnega položaja učiteljev je imel v društvu član Štefan Primožič. To je bilo 1. 1896. — 2. VIII. 1897 je prosilo društvo dež. š. svet po Štefanu Primožiču za ureditev šol. pouka prostih dni, a deželni šolski svet je odklonil.
16. V. 1899. poslal odbor prošnjo na deželni odbor za zvišanje petletnic.
1900: Prošnja za javno kvalifikacijo in odbitek doneska za okr. učiteljsko knjižnico. Poslednje je bilo uslišano.
13. VI. 1907. izredni občni zbor na Razdrtem; zaradi povišanja plač in sicer zato, ser so se zvišale plače že doslej bolje plačanim duhovnikom in uradnikom.
Da bi država prispevala 50% k uči-j teljskim plačam; se je izvolil zastopnik za vseavstrijski shod na Dunaju in je bila sprejeta resolucija, da se paragraf 55, drž. šol. zakona izpremeni tako, da morajo učitelji prejemati iste dohodke, kot uradniki štirih najnižjih razredov.
Banka »Slavija« je plačala »Zavezi« 4083 K 34 v, t. j. dogovorjeni odstotek od zavarovancev - učiteljev, ki so zavarovani pri »Slaviji«.
Leta 1909. je občni zbor sklenil prošnjo na državni zbor za 50% prispevek k učiteljskim plačami
V zadnjem triletju je podrla vse naše upe deloma okupacija Bosne deloma Balkanska vojna. Tožna nam miajka! —* Človek - učitelj mora imeti v resnici jekleno srce, da ne obupa zaradi groznih razmer, v katerih živi zdaj in bije strašen boj za svoj in dragih svojcev obstoj.
Društvo pa je tudi v temi oiziru izpolnilo tudi to svojo nalogo1 v polni meri. c) Vaje in produkcije v petju in godbi: Naše društvo je priredilo dvoje koncertov.
1.	Veselica v korist društva dne 23. maja 1889. s tem-le v>z po redom,:
a)	»Ustaj rode« — Eisenhut.
b)	Prešernova oporoka« — dekla-macija.
c)	Fr. S. Viihar: »Mornar« — D. Česnik, spremljal H. Perne.
č) A. Nedved: »Moja rožica« — Č ve-terospev z bariton - šolo. Peli Punčuh Leopold. Verbič Fran, Česnik in Perne.
d)	»Štempihar mlajši« — Glutna s petjem v enem dejanju.
e)	Loterija.
f)	Ples.
Poročevalec pravi, da se je izvršila prva veselica povoljno, dasi ni donesla mnogo čistega dohodka:.
2.	Koncert v proslavo 601etnice ces. vlad. dne 17. junija 1908 — kakor že omenjeno.
Sploh je pa petje in glasba V postonj-skem salonskem orkestru vedno gojila večina učiteljev.
č. Razširjanje sadjarstva: Kakor sem že omenil, sta predavala dva tovariša o kmetijstvu in sadjarstvu ter o učnem načrtu. Poudarjam pa še, da je uprav med našimi kolegi prav dosti dobrih sadjarjev, ki opravljajo vzorno svoje šolske vrtove, le žal, da SO' ti zvečine mnogo premajhni.
d. Nagrobni spomeniki: Postavili, smo nagrobne spomenike sledečim tovarišem!:
1. Filipu Ketteju v Košani 1. 1891. — 2. R. Dolencu na Planini 1. 1894. — 3. Ivanu Raktelju v Št. Vidu 1. 1899. — 4. Franu Grosu v Sv Ivanu pri Matenji vasi 4. maja 1905. — 5. Ljuddevitu Kranjcu v Ljlublja-ni i 1908 in prispevek 30 K za nagrobnik v Mokronogu umrlemu Fettich-Frank-heimu. — 6. Antonu Bezgu na1 Gočah 6. m,aja 1906. — 7. Napraviti ima pa društvo še 2 nagrobna spomenika in sicer nesrečnemu V. Brusu in mladi članici Franici Grumovi.
Blag bodi spomin vsem, ki so šli pred nami na pot v večnost, gotovo se jim godi bolje kot nam: značajnim; in poštenim učiteljem1 in učiteljicam:
Ne plaši nas vse preganjanje in vsakršno mučeništvo. Hudo je sicer učitelje-vanje že samo na sebi, a najhujše je. ker ne najdemo za svoje pošteno, neumorno in dobro delo poštenih src. (Res je!)
Bore malo jih je med moškimi kreme-njaki - poštenjaki klonilo svojo glavo, tem več šibskih žensk. Toda naj nas to nikakor ne straši, saj imam« med sabo dovolj pravih ženskih junakinj, ki jih naj Bog noživi in ohrani!
Naprej — junaki — mučeni!«!! (Dolgotrajno ploskanje!)
Zaključek. Predsednik: Preden zaključujem današnje zborovanje. Vas vse skupaj zahvaljujem za udeležbo in pozornost, posebno pa zahvalim našega častnega člana tov. Jakoba1 Dimnika, da nas je počastil in prišel med nas iz dalnje Ljubljane. Zahvalim g. Josipa Lavrenčiea. župana mesta Postojne, ki nam je s svojim lepim govorom dokazal, da se živo zanima za težnje učiteljstva in za razvoj šolstva. Zahvalim g. Frana Arka, predsednika krajnega šolskega sveta, da nas je obiskal in dal na razpolago tako okusno okrašeno šolsko sobo, in vobče: Hvala vsemi, ki so na katerikoli način pripomogli, da se jc današnji dan mogel proslaviti tako dostojno.
Zastave, ki smo šli za njo in ponosno 25 let, ne bomo onečaščali tudi vbodoče. Ne maramo postati privesek kake stran- I
ke ali kakega1 stanu, nego hočemo ostati neodvisni v svojem društvu, neodvisni člani, vneti za napredek šolstva in učiteljstva; zvesti, požrtvovalni sinovi in hčerb svojega naroda. V ognju se čisti zlato, v viharjih značaji. Dokler bode vzgajalo slovensko mladino značajno, zavedne učiteljstva, dotlej je upati, da se naš narod ne pogubi. Zaključujem današnje slavnostno zborovanje z iskreno željo, da dočaka krepko in čvrsto svojo 501etnico v ugodnejših razmerah. (Ploskanje.)
Iz naše organizacije.
Skupue zadeve.
iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
Delegate je prijavilo:
XXVII.	Učiteljsko društvo za mariborsko1 okolico1:
93.	Karel Pestevšek, nadučitelj' — Slivnica.
94.	Radovan Mejovšek, učitelj' Reka.
95.	Cecilija Kocpek, učiteljica — Dobrovci.
XXVIII.	Učiteljsko društvo za konjiški okraj.
96.	Henrik Schell, nadučitelj — Zreče.
97.	Ivan Kržič, učitelj — Špitaiič:
Namestnik:
29.	Franc Golež, učitelj — Sv. Kun-gota,
XXIX.	Kamniško učiteljsko društvo.
98.	Tomo Petrovec, nadučitelj — Jarše.
99.	Ivan Šmeidek, učitelj — Krtina.
Namestnika:
30.	Janko Toman, nadučitelj — Moravče.
31.	Anton Grmek, nadučitelj — Krašnja.
XXX.	Učiteljsko društvo za Ptujski okraj.
100.	Anton Ogorelec, nadučitelj- — Sv. Barbara.
101.	Mirko Lešnik, učitelj — Sv. Vid.
102.	Alojzij Selinšek, učitelj — Sv. Barbara.
XXXI.	Postojnsko učiteljsko društvo.
103.	Fortumat Lampret, učitelj — Trnovo.
104.	Franc Starman, učitelj — Ku-teževo.
105.	Franica Viihar, učiteljica — Št. Peter.
106.	Tinka Viihar. učitelijca — Št. Peter.
107.	Ferdo Juvanc, šolski voditelj — Postojna.
XXXII.	Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani.
108.	Fran Črnagoj, nadučitelj' — Barje - Ljubljana.
109.	Janko Likar, učitelj — Ljubljana.
110.	Fran Skulj, učitelj — Ljubljana'.
XXXIII.	Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem1.
111.	Anton Sivka, nadučitelj — Št. Jurij ob j. ž.
112.	Ljudtola Schreiner, nadiučiteljica! — Št. Jurij.
113.	Melhijor Ris mali, učitelj — Raj-henburg.
Učiteljsko društva za politiški okraj Ljutomer bedete poleg že prijavljenih delegatov še zastopali:
114.	Ana Ciuha, učiteljica — Sv. Duh na Stari gori.
115.	Erroa Zencovich, učiteljica, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Učiteljsko društvo za Laški okraj bode zastopal namesto delegata Vilko Jur-kota delegat Frančišek Zupančič, nadučitelj v Št. Rupertu.
Delegatov še nista prijavili 2 kranjski učiteljski društvi; število članov pa nam še niso prijavila 3 kranjska in 2 štajerski društvi.
Ker potrebujemo število članov za statistiko v jubilejnem spisu, prav lepo prosimo dot iona društva, da nam čimprej pošljejo te podatke.
Le malo časa je še do 251etnega slavija. zato prosimo vsa Zavezina društva, da skrbe in agitirajo med svojimi člani za najmnogobrojnejšo udeležbo.
Storite vsi svojo do!.*.nost v tem pogledu, da impozantno nastopi Zaveza tudi kakor je nastopala vedno dosedaj.
Vodstvo Zaveze.
t Ozirajte se na tvrdke, ki f objavljajo svoje oglase 4 v Učiteljskem Tovarišn.


■v
• •
ra"^« v
a ril 51 1 1P5I r Zal(fga Grutáauerjevih in Slatnar-Ctl IJd m ItLuLI jevih zvezkov ter vseh priprav za
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom
a.

; -..t,-,,	-v, *
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
i	(nasproti „ziate kaplje". - Cene nizke!	Postrežba točna!

t* i
Književnost in umetnost.
Bolgarska slovnica za Slovence s
čitanko in slovemsko-bollgarskimii razgovori, sestavil prof. Anton Bezenšek v Sofiji. Cena K 1.40 = levov 1.50. Te dni jie izšla slovnica bolgarskega jezika, s katero bo ustreženo onim Slovencem, ki, se žele seznaniti z bratskim jeziikomi ¡teoretično ali praktično: v prvo- svrho služi stevni-ški del, v drugo pa bolgarska čitanka (s slovenskim pojasnilom) ter slovensko-bolgarski razgovori. Slovnica je sestavljena na kratko, kakršna zadostuje Slovencu, zakaj oba jezika — bolgarski, in slovenski — sta si jako sorodna po kore-noslovjiU in glasoslovju kakor tudi po naglasu. Zato je pisatelj precej v početku slovnice obrnil pozornost na to sorodstvo in pojasnil odnošaje bolgarščine k slovenščini. 2e 1. 1872 se jiei raijnii slovenski pisatelj Božidar Raič v knjigi » Slovan-stvo«, ki jo je izdala »Matica Slovenska«, izrazil takole: »Najsorodnejše narečje nekdanji bolgarščini se javlja mila in krasna naša slovenščina«. Zanimivo je torej za vsakega izobraženega Slovenca, upo-znatii se o tem »najsorodnejšemi narečju, a koristno je posebno za učečo se mladino, da se uči poleg srbo-hrvaščime tudi bolgarščine in da se seznani z lepo bolgarsko književnostjo, posebno sedaj, ko se je začela nova doba na Balkanu. Mnogimi Slovencem pa je potrebno priučiti, se bolgarskega jezika zaradi tega, da bi mogli ustno in pismeno občevati s svojimi brati na jugu, kii jih je nad 5 in pol milijona. Bolgarska država je velika, a slabo naseljena: na eni km!2 se poda samo 44 prebivalcev. V Bolgariji se bo potrebovalo znatno število tehnikov, posebno zemljemercev, ki morajo biti popolnoma zmožni dotične-ga jezika; isto velja za zdravnike, bančne uradnike, a tudi za trgovce, rokodelce in poljedelce, ki bi se nameravali naseliti na Bolgarskem1, oziroma bi želeli nastopiti kako državno ali zasebno službo1. Slovnica je sestavljena tako, da' poleg teoretičnega gradiva, obsega mnogo primerov in obširnih vaj. A posebno prednost daje knjigi) to, dia je postavljen v bolgarskih besedah naglas, ako se ta razločuje od naglasa v dotičnih slovenskih besedah; seveda so tudi naglašene in prestavljene vse one bolgarske besede, kakršnih ni v slovenščini. Kratka čitanka, pridejama slovnici, obsega zanimive spise, ki se tičejo zemljepisa, zgodovine in državnega ustroja Bolgarije in Balkana. Potem pridejo slovensko-bolgarski razgovori1 za razne potrebe v javnem občevanju, da more z njimi izhajati vsak Slovenec, ki pridle z Bolgarom v dotiko. Na kraju so Pa priložene rokopisne tablice za vaje v čitanju in pisanju cirilice. Torej se nahaja v knjigi na kratko vse, kar je potrebno za priuče-nje bolgarščine. Knjiga obsega blizu 5 tiskanih pol velike osmerke. Tisk je čist in jasen, papir fin, tako, dia se more knjiga ne samo po vsebini, nego tudi po obliki vsakemu prikupiti. Razmerno z drugim tiskom (cirilica in latinica vzporedno) je cena nizka.. Za poštnino se mora pritožiti 15 stotink, torej skupaj frank 1.65. Naročila sprejema pisatelj A. Bezenšek v Sofiji. (Denar se lahko pošltje na njegov naslov po mednarodni poštni nakaznici). Knjiga je pa na predaj tudi v slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici,, Celju, Mariboru i. dr.
Politiški pregled.
* Balkanske države so sklenile v Bukareštu definitivni mir. Po tem miru bo Bolgaria, ki je štela dozdaj 96.345 krm2 in 4,337.513 prebivalcev, odslej štela (ako ji ostane (Odrim) 119.000 km? in 4,900.000 D i'eb i val cev; Srbija, dozdaj 48.303 km2 in 2,957.207 prebivalcev, odslej 98.000 km2 1:1 4,430.000 prebivalcev; Grčija, dozdaj 64.657 km2 in 2,631.952 prebivalcev, od-103.657 km2 in 3,802.000 prebivalcev; ^nagora, dozdaj 9080 km2 in 285.000 pre-°;Valcev, odslej 14.880 km2 in 445.000 prebivalcev; Rumumija, dozdaj 131.020 km2 j" 5,912.520 prebivalcev, odslej 138.320 in 6,232.520 prebivalcev. — V mfirov-Pogodbo se je sprejela tudi določba, v ateri si balkanske države obljubijo trajno Medsebojno nevtraliteto. To naj bi bila
podlaga k novi Balkanski zvezi, ki bi ji pristopila tudi Romunska. Med Srbijo* in Romunsko se bo skleniila tudi gospodarska pogodba, ki se tiče železniških zvez. Ce2 Dunav se bo zgradil pri Tura Severinu most, ki bo odprl Srbiji pot v Črno morje ter vezal Romunijo s sjrlbslko jadransko železnico.
*	»Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše v svojem tedenskem pregledu: »Zadnji teden je prinesel važen dogodek, zaključek miru v Bukareštu. Rumunska prizadevanja. da se sklene mir, smo na tem mestu od prvega trenotka dalje, ko se je ta misel pojavila v Bukareštu, s priznanjem spremljali. Danes se veselimo' srečno dovršenega dela modre in energične državniške umetnosti, ki je kralju Karolu in njegovim svetovalcem pred Evropo in vsem svetom v čast in priznanje. V Nemčiji se z najtoplejšimi simpatijami obračamo k častitljivemu knezu, ki je svojo dolgo modro vlado ovenčal s taki'm uspehom. Nobena balkanskih držav ne izide iz trdega boja brez novih pokrajin, v katerih se obetajo hvaležne naloge in nade. Dasi-ravmo morda niso vsa vprašanja končno rešena, si morejo vojskujoče se države čestitati, da so našle v Bukareštu mir. ki ga opustošeni Balkan in njegova težko izkušena ljudstva tako potrebujejo. Tudi Evropa želi, da že enkrat bodi in ostani mir.«
*	Novi rekruti. Vlada misli v jesenskem zasedanju državnemu zboru predložiti novo predlogo glede zvišanja števila rekrutov za 50.000 mož. To število naj se razdeli na skupno armado 30.000 mož in na domobranstvo 20.000 mož. Povišanje stoječe vojske za najmanj 110.000 mož naj služi v to, da se poviša stanje stotnij, nekaj odpade na artilerijo in tehnične oddelke. 42 artilerijskih polkov dobi še peto baterijo, 14 težkih havbičnih divizij še tretjo baterijo. Zadnji dobe tudi1 nove topove takozvane 15centimeterske havbice iz jekla. Tudi gorska artilerija dobi nove topove. Avstrijsko domobranstvo dobi drugo topničarsko baterijo in divizijski štab. Po izvedbi te reforme bo Avstrija imela nad tritisoč topov, nekoliko manj kaikor Francija:
*	Komisija na Češkem. Vlada si hoče, da pride iz vedinih homatij, pomagati na ta način, da cktroira nov deželnozborski volilni red, ki bi vseboval novo kurijo za vse one, ki sedaj ne volijo v deželni zbor. Ker se pa poškusnja s kurijami ni še nikjer obnesla — opozarjamo le na Bademi-Je-vo peto kurijo za državni zbor -— je ta nakana vlade naletela povsod na odipor. Socialisti pa razvijajo močno agitacijo za splošno in nekako volilno pravico ter utemeljujejo to zahtevo s tem; da voli v državni zbor 1,434.700 volil cev, dočim ima volilno pravico1 za deželni zbor le 606.108 volilcev. Volilcev brez volilne pravice in brez zastopstva je torej 828.592, dočim ima 457 veleposestnikov, celih 70 mandatov. Vidi se torej., da bo tudi tukaj imela vlada — vsled: lastne krivde in nesposobnosti — še dovolj dela, da reši Češko1 pretečega bankerota.
Kranjske vesti.
—r— Tovariši-abiturienti iz leta 1903!
Letos obhajamo nalšo desetletnico. Ko smo se razšli pred! 10 leti po maturi, srrJo si obljubili, da se letos snidemo. Kdaj bi, bil najprimernejši čas? Po mnenju podpisanega o priliki zborovanja »Zaveze« začetkom septembra. Izvolite mi sporočiti pismeno v kratkem času,' ali se strinjate s temi Na zdar! R. D. Ljubljana, Komien-skega ulica 26.
—r— Ljubljanske ljudske in meščanske šole je v preteklem letu obiskovalo 5693 otrok, mied njimi 5008 slovenskih, 610 nemških in 75 drugih narodnosti; 5075 šoloobveznih in 618 nič več šoloobveznih; 5390 jih je stanovalo v mestu, 303 zunaj mesta; 5282 jih je hodilo v šolo' zelo pridno, 299 pridno, 105 manj pridno, 7 zanikrno; 4886 jih je bilo za višji razred sposobnih, 763 ne, 44 je bilo neizprašanih; 5629 jih je bilo rimsko-katoliške veroiz-povedbe, 47 evangeljcev, 87 drugih ver.
—r— Umrl je dne 9. t. m. v Šent Petru tov. Mihael Kalan, nadučitelj v pokoju. Bodi mu žemljica lahka!
—r— Nemška šola v Tržiču, oziroma ponemčevalnica je dograjena. V par direh se naseli šolsko vodstvo v njej. Kakor kaže nemški napis, je stavbo zgradil nemški šulferajn.
—r— Lep uspeh Slovenca na gostil-ničarskem šolskem polju. Letos je dokončal na višji gostiln i,carski oziroma hotelski, šoli na Dunaju z odličnim uspehom svoje študije Maks Dolničar, sin restav-raterja Dolničarja v Trbovljah. To je prvi Slovenec, ki je dovršil tako šolo in kar je najlepše, bil je najboljši učenec vsega razreda. Dolničar je dobil na podlagi tega takoj izborno službo v Švici, ki m.u jo je preskrbela šola sama, in se mu obeta prav lepa bodočnost.
—r— Iz mestnega dekliškega liceja. Pravi učitelji na mestnem dekliškem li-ceju v Ljubljani: Josip Berce, dr. Pavel Grošelj, Ivan Mlakar, dr. Rudolf Mole, dr. Pavel Pestotnik in dr. Ivan Pretnar so dobili naslov profesorja.
Štajerske vesti.
—š— Božidar Flegeričeva slavnost
povodom odkritja njegovega nagrobnika pri Sv. Bolfenku na Kogu in spominske plošče na pesnikovem domu v Vodrancih v nedeljo dne 17. avgusta 1913. — A. Pri Sv. Bolfenku. I. Ob 10. uri slovesna sv. maša. II. Odhod na pokopališče. III. Slovesno odkritje nagrobnika. 1. Nagrobni govor. (Govori častni konzistr. svetnik gosp. Val. Cajmko iz Varaždma.) 2. Pesem: Bogu. (Mcški zbor, besede Bož. Fle-geričeve, uglasbil A. Nedved.) IV. Odhod na Flegeričev dom v Vodrance. B. Na Fle-geričevemi domu v Vodrancih. I. Pozdrav gostov. (Govori načelnik odbora za Flegeričev spomenik, g. J os. Sinko.) II. Slavnostni govor z odkritjem spominske plošče. (Govori gosp. prof. dr. Fr. Ilešič iz Ljubljane.) III. Pesem: Molitev za slovanski rod. (Moški zbor, besede in napev zložil Avg. Leban.) Banket. Ljudska veselica z godbo, petjem, govori itd. Pri slovesni sv. maši in pri odkritju obeh spomenikov poje pomnoženi središki pevski zbor pod vodstvom učitelja gosp. Fr. Se-rajnika. Zadnji vodi tudi godbene točke polnoštevilne središke narodne godbe, ki igra pri banketu in pri ljudski veselici. Za jedila in pijačo je poskrbljeno'! Zaradi banketa (kuvert stane 3 K brez pijače) se je oglasiti do 15. avg. t. 1. pri odborcvem blagajniku g. I. Kolariču v Središču; z oglasilo m1 je istočasno vposlati omenjeni znesek. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu! Vsa narodna društva dobrodošla. Da ne bo kakega nespcrazumijenia, se opomni, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
Odbor za Bož. Flegeričev spomenik.
—š— Okrajna učiteljska konferenca za okraja Gornji grad in Vransko. Slavno uredništvo! V št. 32. »Učit. Tov.« je izšlo pod gornjim naslovom! poročilo, h kateremu si dovoljujem par stvarnih popravkov. 1. K odstavku: »Poročal je tovariš Pavel Flere iz Letuša. Prav vrlo mu je pomagal pri tem tov. Pulko iz Gorice.« Da bi mi pomagal, pač ni bil namen tov. Pulka, kakor je tudi prav gotovo, da ni bil ne njegov, r;e moj referat potreben kakšne medsebojne pomoči. 2. Moj predlog za sprejetje Krulčeve »Moje prve čitanke« ni bil vladni, pač pa moj privaten, zakar sem- imel prav isto pravico ga staviti in zastopati svoje mnenje, kakor tov. Kelc za »Moje prvo berilo«. Zato je propadel torej moj in ne vladni predlog. Povedano jasno in brez zavijanja1! 3. Sprejet v poročevalčevi obliki tudi tov. Kelčev predlog ni bil — kar pa1 naj opravi g. poročevalec s svojo poročevalsko poštenostjo in dostojnostjo. Zahvaljujoč se za priobčenje tega popravka bilježim z odličnim spoštovanjem Pav. Flere. Letuš, 11. avgusta 1913.
—š*— Umrla je v Mariboru učiteljeva vdova in hišna posestnica Josipina Kranjčeva, stara 38 let. Blag ji spomin!
—š— Kako skrbijo Nemci za svojo mladino. S 15. septembrom se bo v novoustanovljeni nemški dom za uboge dečke in učence sprejelo 6 učencev, in sicer 1 za lončarsko, tapetniško, krojaško; slikarsko (2) in fotografično obrt. Denar za to
novo nemškutarsko podjetje je dala Siid-marka in šulferajn.
—š— Tromesečni tečaji za kuho in
gospodinjstvo se otvorijo na Cesar Franc Jožefa 1. jubilejskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru s šolskim letom 1913 in 1914 po dopisu c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradcu z dne 31. maja 1913, št. 3, 4371/1 1913. Sprejemajo se absolventi-nje učiteljišč, kakor tudi druga dekleta, ki se žele v kuhi in gospodinjstvu izobraziti. Začetek je 1. oktobra 1913, 3. januarja in 19. aprila 1914.
—š— Zveza celjskih nemških vseuči-liščnikov priobčuje poročilo o svojem delovanju, ki je v marsičem zanimivo. Kranjski rojak iz Železnikov dr. Ambro-žič je vnemal zvezo, da se udeležujte po-litiškega življenja na Slovenskem Štajer-ju. Zveza se je mnogoštevilno udeležila ustanovitve šulferejnske skupine v Ga-berjah.
—š— Pevcem pri Flegeričevi slavnost! za moška zbora na pokopališču in na domu ob odkritju plošče na znanje, da bo ob 9. uri predpoldne, t. j. pred slovesno sv. mašo, pevska vaja v šolskem poslopju pri Sv. Bolfenku. Ako želi kdo še sekiric, naj se nemudoma oglasi pri odborovem tajniku A. Kosiju v Središču.
—š— Sv. juri ob Šč. (Št.) Dne 1. avgusta je slavffl 401etnico svojega službovanja naš nad vse priljubljeni nadučitelj Josip M.ihelič. Mirno in brez hrupa je bilo to slavje, saj skoraj nihče drugi ni vedel tega, razen domačega učiteljstva. Kot svojemu priljubljenemu šolskemu vodji mu je priredil učiteljski zbor skromno, a vendar tako lepo slavje. Po maši se je zbrala šolska mladina v sobi 2. razreda, kjer je govoril slaVljencu tovariš Kosi. Govoril je, kakor samo lahko govori tovariš tovarišu — učitelj učitelju. Dolga vrsta let je 40 let, dosti prevar, dosti truda in muk. Bili so tožni dnevi, malo veselih. A danes lahko zre s ponosom na svoje delovanje. Pfi slavnosti je bil navzoč učiteljski zbor od Sv. Duha, v katerega imenu je čestital slavljencu tov. nadnčitelj Sterniša. V imenu krajnega šolskega sveta je . čestital slavljencu g. dr. Kreft. Bilo je navzočih tudi nekaj drugih gospodov v znak ljubezni do jubilanta. Otroci so prednašali različne pesemce in zapeli nekaj ličnih pesmi. Končno je govorila učenka VI. razreda K. Schulerjeva. Kakor kaže. napis na pročelju našega zavoda, si posvečal vse svoje moči Bogu, domovini in mladini. Štirideset let. dolga vrsta let! Štirideset let darovanih trudu in delu, krasna doba življenja. In to neumorno delo, ta trud in znoj štiridesetih let je posvečeno izobrazbi, posvečen mladini; nežnim cvetkami! našega naroda. Našega slavljemca vidimo osivelega, a vedrega in čilega po duhu in telesu. Danes ob 40!etnici svojega delovanja, lahko gleda s ponosom na obdelano poije. na tisočeri sad. ki je zorel in dozorel potom njegovega dela in truda. Danes še ni končana njegova pot, z besedo in dejanjem bo še dalje deloval na šolskem polju, vodil mladino z zlatimi nauki za življenje, ji delil isto bogastvo; ki ga rja ne sne, molji ne pojedo, ki oplemeniti srce in krepi duha, ki nas povzdigne v popolnega človeka in nam da pravico do ponosa in spoštovanja. Slavljencu, vele zaslužnemu možu, maj zadostujejo tele besede:
Bogu, domovini in mladini " v čast in blagor si posvečeval svoje dni, danes pa na dolga leta truda radostno si Ti ozirajo oči. In sedaj tu v naših dušah, vroča želja hiti do neba: mili domovini in mladini Bog ohrani Tebe slavljenca! —š— Okrajna učiteljska konferenca za ormoški okraj se je vršila dne 6, avgusta t. 1. v ormaški okoliški šoli, in sicer prvič tukaj: prejšnje konference so bile doslej pri1 Veliki Nedelji. Predsednik konference c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Matija Heric je imenoval svojim namestnikom tovariša Franca Cajnka, nadučitelja pri Sv. Bolfenku, zapisnikarjema pa sta' bila izvoljena Ivan Vertot, nadučitelj na Runeču, in gospa Marija Poplat-nikova, učiteljica pri Sv. Tomažu. — V. svojem poročilu je gospod nadzornik obširno in poučno razpravljal o učnem jeziku ter podal zanimive podatke in migljaje iz
svoje nadzorniške prakse In naglasa!, da je z učnimi in vzgojnimi uspehi v ormoškem! okraju zadovoljen. O 1. referatu »Izkoriščanje šolskega vrta v smislu delovnega pouka« je poročal tovariš Adolf Rosina, učitelj na ormoški okoliški šoli; o
2.	referatu »Katere vrste normalnih šolskih zvezkov je po zaključnih določbah odloka z dne 16. maja 1909, št. 3/3711/8 09, odrediti za posamezne šolske kategorije«, je referiral tovariš Ivan Žolnir. nadučitelj pri Veliki Nedelji. Oba referata sta obširno in stvarno poročala, ter so bila nju izvajanja in teze soglasno sprejete. O
3.	vprašanju se radi pomanjkanja časa ni razpravljalo.- O stanju šolskih vrtov je poročal tovariš Žolnir, o okrajni učiteljski knjižnici pa tovariš Rosina. Pri volitvah so bili izvoljeni, in sicer a) v stalno konferenčni odbor tovariša Josip Rajšp, nadučitelj na ormoški okoliški šoli, in Anton Porekar, nadučitelj na Humiu; b) v vrtni odsek tovariši: Martin Šallamun, naduči-telj 'pri Sv. Miklavžu, Ludovik Šijanec, nadučitelj pri Svetinjah, Jakob Preindl, učitelj pri Veliki Nedelji in Ivan Najžar, učitelj v Središči; c) v komisijo okrajne učiteljske knjižnice tovariši: Anton Kosi, nadučitelj v Središči, Anton1 Megla, nadučitelj pri Sv. Lenartu in Rosina. — Sklenilo se je Lavtarjevo račumico II. in III. stopnjo uvesti, Medtem ko je I. stopnja tukaj že v rabi. Zaradi »Mojega prvega berila, oziroma čitanke je konferenca sklenila, počakati eno leto na uspehe, ki jih bodo imeli v drugih okrajih z eno ali drugo knjigo, to se potem' odločiti. Resolucija glede skorajšnje in nujno potrebne uravnave naših plač je bila soglasno sprejeta. — Na koncu konference, ki je trajala nepretrgoma1 5 ur, se je predsednikov namestnik tovariš Canjko zahvalil gospodu nadzorniku za njegovo naklonjenost napram učiteljstvu ormoškega okraja.
Istrske vesti.
—i— Kdo polni nemško šolo v Opatiji? Na žalost se najde tudi unogo slovanskih staršev, ki so tako zaslepljeni, da pošiljajo svoje otroke v to ponemčeval-nico. Nekoliko teh staršev se je res streznilo in poslali so svoje otroke v hrvaško šolo, drugi pa trdovratno pošiljajo svoje otroke še naprej v to kovačnico, v! kateri jih bodo tako1 prekovali, da bodo enkrat svoje lastne starše zasramovali. Pred menoj leži imenik teh staršev to vse me mika, da bi ga obelodanil, storil pa tega še za sedaj ne bom, ampak priporočam tem nezavednim Slovencem in Slovenkam da se že enkrat streznijo in rešijo še o pravem času svoje otroke, svojo kri. Slovenske otroke v hrvaške šole, kjer se bodo tudi lahko naučili nemški jezik.
—i— Razpust istrskega deželnega zbora in uvedba komisarijata v Istri? Po poročfilu korespondence »Austria« smatra vlada pogajanja med Lahi in Jugoslovani zaradi delazmožnosti istrskega deželnega zbora kot definitivno razbita. Vlada se je torej odločila razpustiti istrski deželni zbor in izročiti avtonomne deželne posle vladnemu komisarju. Temu bodo pridelje-ni štirji svetniki, in sicer dva Slovana in dva Italijana. Komisar i at v Istriji bo trajal nedoločen čas, ker vlada ne pričakuje ob eventualnih novih volitvah nobene iz-prem.em.be težavnih politiškrh razmer, na drugi strani pa se noče lotiti deželno-zborske volilne reforme. Zatrjuje se. da se izvede ta vladna naredba pričetkom jeseni.
—i— Pouk o gozdarstvu. Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko priredi jeseni tečaj o gozdarstvu in temu pripadajočih panogah. Tečaj se vrši v italijanskem jeziku, prične se dne 15. oktobra v Pulju in bo trajal deset tednov. Udeležniki dobe štipendije po 100 kron.
Splošni vestnik.
Davek na vse, ki nimajo otrok, predlaga društvo »Francosko pleme« na Francoskem1. V svojem predlogu navaja, da je na Francoskem' 1,350.000 neoženjer.ih moških, potem 1,800.000 zakonskih parov brez otrok, 2,400.000 družin z enim samim otrokom in 2,650.000 družin z dvema otrokoma. Sklene naj se zakon, da se mora vsak francoski državljan oženiti in da mora biti v vsaki družini najmanj' po troje otrok. Za vsakega otroka manj1 mora oče plačati po 30 frankov davka na leto. Na ta način bi imela Francija okrog 500 milijonov frankov več letnih dohodkov.
Iz zapuščine grofa l eva Tolstega. V zapuščini veleumna grofa Tolstega so našli dve~dejanski igrokaz iz kmetiškega
življenja. Spis je brez naslova. Igra bo v bližnji prihodnjosti natisnjena in uprižor-jena.
Senzacionalna iznajdba za kinematograf. Znani iznajditelj prof. Luigi Cere-botani je sestavil aparat, s katerim se govorjenje, petje ali glasba posname istočasno s prizorom in tako tudi reproducirá pri predstavah. Baje se lahko natančno urede tudi tempi petja in glasbe. Aparat je jako fino delo, podobno gramofonu. Patenti so že naznanjeni v vseh državah.
Na kmetijski šoli na Grmu se prične novo šofeko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko šoto in v letno šolo. Zimska šola traja dve zimi od novembra dO konca marca in je namenjena sinvom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plačujoči učenci plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo to svečavo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov se dobe prosta mesta. Prošnje za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo šole.
Na deželni gospodinjski šoli v Šmi-helu pri Novem mestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na' Grmiu in ki stoji podi vodstvom šolskih sester De Notre Dame se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom:. Šola traja od oktobra do konca julija. Pouk je brezplačen. Notranje gojen-ke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec. Prošnje za' sprejem in za deželne ustanove ie vložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne ustanove je vložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu p. Kandija.
Agitirajte, pridobivajte. novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš - - - -- - - Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
Knjigoveznica
Anton Janežič
t
ZjjnjLTolj ana
^lcrij anska -ulica, 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli vknji-goveško stroko spadajoč,ili ------------------------ del. «i........................
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.

Ali ste že pridobili našemu listu novega
naročnika?
• • • • • •
• • • • • •
Kdor ljubi dobro Kavo,
rabi kot pridatek „pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše.
emp 45/25.642
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7" Grcrlcl
Tržaška iglica šte-v. ±3
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v biižini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.


Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.

Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega
konvikta',
r. z:, z o.
v Ljubljani.
i
Čekovni iač-u.a šte-v. 66 312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5 °/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se daj a le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih	rokov					rok	
A v 12 in	sicer 11	á	9 K	—	h,	12.	4 K 73 h
B „ 18	17	*	6 .	—	•	18.	3 „ 56 „
C . 24	23	1)	4 .	50	•	24.	4 „ — „
D „ 38	37	»	3 ,	—	n	38.	— . 66 ,
E „ 46	45		2 „	50		46.	1,81,
F „ 60	59	»	2 .	—	*	60.	- . 70 „
G . 70	69	T)	1 ,	75		70.	1 . 42 „
H „ 85	84		1 »	50	»	85.	1 , 26 ,
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, 'kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od 1/22. do J/23. ure popoldne in vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta
ima v zf&!@¡gi naslednje knjige s
1.	A. Rapé: Mladini. L, II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani; je K 1'50, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi MiSjákovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VIL, VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1"50, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1*50, s pošto 16 h več.
5.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino.
I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
6.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2-—.
7.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
8.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.
B
1