Iskra ' 6 iu SE*,* S I Gl-AS|L0 delovnega kolektiva sozd iskra •h Številka 36 — Leto XXI — 2. oktober 1982 referendumom v do elektrozveze OČISTITI PROGRAME 'N USTVARJATI DOHODEK je znano, poteka v naši delovni organizaciji Elektrozveze izvajanje sanacijskega pro-101 b8Ub V nekale.rih ,eme,inJh organlzadjah te naše DO. V razreševa- ni, r' ~izguu V neaaienn iemeqnm organlzadjah le naše DO. V razreševa prob!em°v ‘e organlzadje so se vkljudle tudi ustrezne družbenopoUtične or dehiL?-^ Ob^n^k“^:!Usl,K!ik*,0V in obtinska komiteja ZK Šiške in Viča-Rudnika, kjer Ui na^e TOZD z izgubo. Ker nastajajo med izvajanjem sanacijskega programa do-,yvene težave, se ie v njihovo ran-pč^vamu vkKn^i h.eii .1—_________r • i. pSigssgB u Preds,avn,kl družbe no po ti ličnik organizacij In samoupravnih organov TOZD O, na katerem naj bi skupaj s predstavniki SOZD Iskra obrazložiti položaj v DO Elek-*veze' ki bi nastal, it nova organizadja DO na referendumih ne bi bila snreiet. v‘n ,ako je na podlagi te točke dogo-a Predsednik KPO SOZD Iskra družbenopolitičnimi organizacijami v DO Elektrozveze v času pred referendumom, ki naj bi predvidoma bil 10. novembra pomembne naloge. Delavcem bo potrebno natančno in brez prikrivanja razložiti, tako ekonomsko stanje, kot nove programske usmeritve, prenehati bo treba z marsikaterim nerentabilnim programom, uvesti bo treba nove programe, premestiti delavce na nove programe, skratka, ekonomika in novi programi bodo narekovali že omenjene organizacijske spremembe, ki seveda ne bodo niti lahke niti neboleče, vendar pa je treba tem delavcem naliti čistega vina, saj je treba sanacijski program izvesti in od uspeha referenduma bo tudi odvisen nadaljnji obstoj k b | II I Med razpravo o problematiki DO Elektrozveze VSE ZA IZPOLNITEV IZVOZNEGA PLANA 1982 Tretje zasedanje DS SOZD Potem, ko je delavski svet SOZD Iskra na svojem tretjem zasedanju 29. septembra najprej potrdil sklepe svojega II. zasedanja, je poslušal najprej informacijo o poteku sprejemanja samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra (katodne cevi El Niš, poslovno letalo, mikroelektronika in upravljanje inozemske mreže). V informaciji je bilo ugotovljeno, da do roka omenjeni sporazumi niso bili sprejeti v nekaterih naših TOZD in so delegati zato sklenili, da bodo podaljšali rok za sprejemanje omenjenih samoupravnih sporazumov do 15. novembra letos. V nadaljevanju so delegati poslušali še informacijo o uresničevanju sanacijskega programa za DO Mikroelektronika in DO Elektrozveze. lem°n Stipanič sklical v petek, 24. sep-Elet’ sestanek z direktorjem DO te J^foztveze in direktorji vseh TOZD kot tudi s predsedniki delavskih oAt.0v *n drugih družbenopolitičnih or-lZac>j v teh delovnih skupnostih (Or.. ‘J v teh delovnih skupnostih ske n TOZD) glede izvajanja sanacij-Sa programa DO Elektrozveze. isLt0n je poudaril, da sai cjj.r.uun Mipamc je poudaril, da sana-1 Program te naše DO v glavnem . V ----------— — — -- -jc°uJe organizacijske spremembe in ,; .r združitev sedanjih osem TOZD v S* ŠtjjJ " . OV-V4U11 j«lt V/JV, III A WZ_, JLV V ^. TOZD, s tem da bi bil razvojni kar |y organiziran v okviru DSSS DO, O zagotovilo koncentracijo razi-tacj 3'0'^ kadrov, ki jo sedanja organi-tvj3 ne omogoča in razvoj treh proi-poslovnih programov in sicer Pfg - ^v/jiv/vmii v^s cmiuv m sicer !ri^0sni sistemi, radijske zveze in elek-d "■instrumenti, ki zagotavljajo pro-q ootna in na tujih tržiščih. rente^tVo je. da je bistveni vzrok za ne->.. "nilno poslovanje DO Elektro- Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 30.6.1982 je na kratko obrazložil član KPO SOZD Iskra Zoran Polič. Po krajši razpravi so delegati omenjeno poročilo sprejeli in ga utemeljili z naslednjim sklepom: »Delavski svet sprejema poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 30.6.1982 ter istočasno ugotavlja, da so bili doseženi pozitivni rezultati pri omejevanju izgub. Še nadalje pa se slabšajo rezultati gospodarjenja, kar se kaže v pada- jočih trendih posameznih kazalcev v daljšem časovnem obdobju, pri čemer je potrebno posebej opozoriti na zaostajanje izvoza za planiranimi obveznostmi. Zaradi tega je nujno za nadaljnji nemoten proces proizvodnje in doseganje planiranega izvoza povečati napore za zagotovitev zadostnih izvoznih naročil. Prav tako pa je potrebno na vseh ravneh odločno zagotoviti večjo produktivnost, ekonomičnost in renta-(Nadaljevanje na 2." strani) Občinsko priznanje Iskrašem 'Usorn. Wh°n ^t'Pan'č je poudarit, da KPO Dq„U 9cenjuje, da morajo delavci v ustvariti pogoje za delo in do-iHjJ . >n, da ni mogoče od zunaj in z Si n^° Pomc>ejo vplivati na delo te de-$eoj e 0rganizacije. Organizacijski po-tiienj. V tek DO ostali le pri vrhu, spre-Sih Se je ^^ava, ime DO, ustanovne ^'lo devet TOZD in v to je bilo i ~ —j - — — •—^ prev .SedanJa organizacija DO, ki je Is. ec razdrobljena in ne omoančn rpa- £a) A; ,a So, 'tli). clJe rentabilnih programov. Zaradi Je dohodek, ki ga ustvarijo TOZD lja r'lru DO premajhen in ne zagotav-^"ialne varnosti zaposlenim delav- vii0r°8ram proizvodnje je glede na šte- 1 » —* U It IC 1 * 1 f S 1 t 1 e . e . z. . I f V ' y I "\ (jjS^^slenih in zmogljivosti TOZD Ze!o dobri kvalifikacijski strukturi Pa Vcev premajhen, razvojni programi Nit10 ■ zahtevah posameznih skupin stv0 evdn* in zato redno v zamudi. Dej-cijsJe ,orej, da ne gre tu le za organiza-< zadeve, temveč za stanje, ki je ""jkljivo in daje nezadovoljive re- Med razpravo o problematiki DO Elektrozveze. sto Elektrozveze proizvajajo premalo. Vendar je to moč v SOZD organizirati tako, da bi s tržnimi programi in s pripravljenostjo tesnega sodelovanja z drugimi Iskrinimi DO, sodelovali pri bolj zahtevnih programih, kajti dosedanja maloserijska proizvodnja v tej DO preprosto zagotavlja premalo dohodka. Doslej je celotna Iskra tudi gmotno in solidarno pokrivale izgube te DO, vendar jih ni moč kriti v nedogled. Zato so pred poslovodnimi organi in delovne organizacije Elektrozveze. Znano je namreč, da, če te stvari ne bodo uspele, preostaja po naši zakonodaji samo še stečaj. Te trde in resnične ugotovitve so bile vsekakor potrebne, ker le pravočasni in celoviti vzroki za nerentabilno poslovanje in ustrezni ukrepi ter uspešnost referenduma zagotavljajo uspešno prebroditev krize v tej DO ter njen nadaljnji razvoj in socialno varnost zapo-slenih. d.Ž. I [ 'i' i Prejemniki občinskih priznanj iz Avtoelektrike. IZ SKLEPOV SEJE CK ZKJ ■uhate; Neolotna DO v desetih letih ni nikoli Poostriti odgovornost do dela sre(j°Va*a tako, da bi ustvarila dovolj ciir,: -v za akumulacijo in reproduk- cjj0 v za akumulacijo m reproduk-4ijnJe nihala med pozitivno ničlo in Na nedavni seji (bila je 24. septembra) je Centralni komite ZKJ obravna- delitve sredstev za osebne dohodke val aktualna idejno-pohticna vprašanja druzbeno-gospodarskega položaja v kot narekuje zakon o ZD ter na tej pod- 'I0če - i lil v IV JC UIIU uvcijavijd Z-tiVCM U 1IUJI1UM1 Jugoslovan sj"e8a nedvomno veliko organizacij- skega sožitja pri obvladovanju gospo L.8a dela i— darskih težav in da se nekateri družbe- nogospodarski problemi na poglavitnih resno ^ v V/IIIIIV/ VtllPvL/ Ul ^CllllZ.dVlJ- krče! deia’medtem ko glede čiščenja in la. 7Ja Pr°gramov ni bilo nič storjene- —a—i..........r..........- itja^naeiIno za stanje v tej DO je tudi točkah reprodukcije še naprej (leja]a ^nega izmed strokovnjakov, ki je zaostrujejo, je CK ZKJ sprejel že ome-V. ’ da sedi v tei njene smernice delovanja komunistov pri uresničevanju gospodarske slabili- ZKJ. Centralni komite ZKJ je na podlagi uvodnega referata predsednika predsedstva CK ZKJ Mitje Ribičiča in več kot tridesetih razpravljalcev naložil komunistom, organizacijam in vodstvom zveze komunistov neposredne naloge, ki jih je strnil v enajst ugotovitev in sklepov v zvezi z aktualnimi idejno-poli ličnimi vprašanji družbeno-gospodarskega položaja v državi. Na podlagi ugotovitev, da uspešno delavske množice in vse delovne ljudi k zmanjšujemo zunanjetrgovinski pri- doslednemu izvajanju sklepov skupš-manjkljaj, da izpolnjujemo obveznosti čine SFRJ in predsedstva SFRJ o rednem odplačevanju tujih dolgov. Zato je potrebno, da organi federacije pripravijo program o zagotavljanju zunanje likvidnosti države v naslednjem obdob- do tujine, dosegamo lepe rezultate v kmetijstvu, pri zaposlovanju in na nekaterih drugih področjih, da se vse bolj uveljavlja zavest o nujnosti jugoslovan- |6' j sedi v tej delovni organizaciji hm et za ist0 mizo in dela isti pro- 'eorA medtem Pa je doživel kar štiri zacije. S)| n.IZacije- Vsekakor je ta izjava Politiko gospodarske stabilizacije je > J ilustrativna za stanje v tej DO treba odločno in odgovorno uveljavljati je ocena poslovodnega kolegija ” -------------’ * ' SV„ 'Skra H H tl I r»i rt-« - Vpi skra, da je tu problem program °nomskega značaja, ker prepro- ^rugo mesto ža Trboveljčane r,cj soboto je bilo v Novi Cio- prv " rePukl»ško tekmovanje ekip . e Pomoči civilne zaščite in Rde-_ega • ■'ilo i j|T' križa. tekmovanja se je udele-Djl ekip iz vse Slovenije in med luUi Iskre iz Trbovelj, ekipi je bilo 6 deklet: Greta y i - t'- 'j ucmci. sircia rindd|e. Ida Seme, Ani Ogorelec, Ma- Kovač, Irena Čebela in Silva ('Una. ? dr°hih pripravah in temeljitem , Slr»k, tlek|e|nnCm/nanju w Prve pomoči so "iirtio' ekipno zasedle 2. mesto, če - v socialistični samoupravni praksi enotno akcijo, ki mora zajeti vso družbo in vse njene subjekte. Zato je treba revidirati in spremeniti srednjeročne razvojne načrte za obdobje 1981—85, pravočasno začrtati gospodarsko politiko ter sprejeti vse potrebne pogoje in ukrepe za gospodarjenje družbenih subjektov v prihodnjem letu, pri tem pa dosledno uveljavljati politiko gospodarske stabilizacije ter nujno pospešiti sprejetje celovitega dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Pri tem pa se je treba politično, idejno in praktično zoperstaviti vsakršnemu odporu proti izvajanju politike gospodarske stabilizacije. CK zahteva od komunistov ter poziva delovne ljudi v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih, naj storijo vse, da se bo občutno povečal izvoz, zlasti na konvertibilno področje. CK zahteva od komunistov, da kot nosilci in pobudniki pritegnejo najširše ju, da na vseh ravneh steče akcija za združevanje dela in sredstev za skupno proizvodnjo za izvoz na podlagi udeležbe pri deviznem zaslužku, da je potrebna ostra selekcija uvoza, pri katerem imata prednost proizvodnja za izvoz in zadovoljevanje potreb prebivalstva, da republike in pokrajine z vso odgovornostjo nemudoma in konkretno ukrepajo, da bodo izpolnile svoje zakonske obveznosti, povezane z devizami za uvoz nafte, zunanjo likvidnost in druge dogovorjene namene, da mora vsaka OZD in DPS sprejeti in strogo uresničevati program varčevanja z devizami ter čimprej revidirati plačilno bilanco države ter plačilnobilančne pozicije republik in pokrajin in jih uskladiti z realnimi možnostmi. sprejeto politiko delitve. V nadaljevanju svojih sklepov CK opozarja, da se mora družba organizirano in z vsemi silami zavzeti za dosledno izvajanje programa jesenske setve, da je treba nemudoma sprejeti in začeti izvajati programe smotrne uporabe vseh vrst energije za vse porabnike ter da se mora kot družbena akcija kar najbolj široko uveljaviti varčevanje v vseh kolektivih in v vseh okoljih. Treba je politično oceniti in obravnavati pobude za razpis splošnega ljudskega posojila. Odločneje bo treba nadaljevati akcijo za združevanje dela in sredstev ter za samoupravno dohodkovno povezovanje OZD in gospodarsko razvitih in manj razvitih predelov, zlasti SAP Kosovo. Občina Nova Gorica je praznovala pretekli mesec svoj praznik, Spominjala se je september-skih dni leta 1943, ko se je primorsko ljudstvo množično uprlo okupatorju in pokazalo globoko narodno zavest ter neizmerno željo po svobodi. Dalje CK terja od vseh komunistov, organizacij in vodstev ZK, da neposredno in konkretno vztrajajo pri prilagajanju vseh oblik porabe zmanjšanim materialnim možnostim in realnemu CK opozarja, da se zaradi hudih gospodarskih težav vse bolj zaostrujejo socialni problemi, kar zlasti velja za materialni položaj delavcev in občanov z nižjimi prejemki, nadalje problemi zaposlovanja, socjjtoe razlike in podobno. Tudi s preskrbo prebivalstva s celo vrsto izdelkov za široko potrošnjo bodo težave, vendar pa se moramo tudi pri tem neprestano truditi, da bomo zagotavljali življenjsko pomembne izdelke ter izboljšali preskrbo v okviru materialnih možnosti. muivi laiiimi inutiiustim m realnemu In končno, poglavitnega pomena je, dohodku. Zato je treba brez odlašanja da Pri odpravljanju gospodarskih težav ponovno preveriti vse tekoče naložbe in poostrimo vprašanje odgovornega in ;,h c i,,*;,: —i---— l^r'~ • uspešnega gospodarjenja s sredstvi za proizvodnjo v družbeni lasti. Poostriti jih skrčiti v realne okvire, vse DPO in SIS morajo pripraviti in izvajati programe o zmanjšanju splošne in skupne porabe v realne okvire, zapreti vse kanale, ki dopuščajo porabo preko dogovorjenih okvirov in brez realnega pokritja in okrepiti je treba družbeno akcijo za uveljavl janje načela je treba odgovornost do dela in uresničevanje nalog na vsakem delovnem mestu, v vseh delovnih kolektivih, v ustanovah in organizacijah našega sistema. D.Ž. Med številnimi prireditvami, ki so se zvrstile v prazničnem mesecu je bilo tudi slavnostno zasedanje novogoriške občinske skupščine, na katerem so podelili nagrade in priznanja zaslužnim delavcem in občanom. Med prejemniki priznanj je bila tudi skupina Iskrašev iz Avtoelektrike, in sicer team delavcev — strokovnkakov iz TOZD — Inštitut za avtoelektriko. Priznanje občine Nova Gorica so prejeli Jože Seljak, Janez Rabzelj, Ranko Močnik, Martin Mug, Vojko Velikonja in Bojan Bric. Omenjena skupina je po intenzivnih študijih in ustvarjalnem delu izvedla novo družino zaganjalnikov AZF premera 92 mm za avtomobile srednjega razreda, ki se po karakteristikah, konstrukciji, funkcionalnosti in teži lahko primerja s svetovnimi dosežki. Tu so morali predvsem rešiti vprašanje maksimalnih dopustnih dimenzij in teže zaganjalnika, saj so te zahteve pri večini izdelovalcev avtomobilov omejene, na drugi strani pa so že znane tuje izvedbe zaganjalnikov, ki omogočajo minimalne dimenzije in težo. Prav zato je bilo potrebno najti izvirno rešitev. To je uspelo Jožetu Seljaku, ki je izumil nove vilice zaganjalnika. Ta izum so prijavili Zveznemu zavodu za patente. Poleg novih vilic se je pri razvoju in kontrukciji upoštevalo tudi zahteve za doseganje optimalnih tehnološko—ekonomskih učinkov in uvedlo čelni kolektor, rotor z žičnim navitjem, statorsko navitje iz aluminija ali bakra ter druge rešitve. Rezultat vseh teh rešitev je nova družina zaganjalnikov, ki omogoča bistveno boljše dohodkovne rezultate, uspešno nadomestitev dela proizvodnega programa zaganjalnikov ter odpira možnost povsem konkurenčnega nastopanja pri vseh svetovnih proizvajalcih avtomobilov. Marko Rakušček UGODNE PERSPEKTIVE ZA TOVARNO INSTRUMENTOV Tovarno merilnih instrumentov v Otočah so 23. septembra 1982 obiskali predstavniki sestavljene organizacije Iskra Janez Kern, Pavel Gantar, Meta Maksimovič, Miloš Pavlica in Tone Orožim. V razgovoru s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva TOZD Instrumenti so sodelovali tudi predstavniki DO Iskra Kibernetika Kranj Ivan Pivk, Anton Čuda in Metka Marinšek. Zopet se je izkazalo, da so delovni obiski v naših temeljnih organizacijah potrebni in koristni. Jernej Vrtačnik, direktor Instrumentov je gostom najprej predstavil temeljno organizacijo ki je ena od petih finalistov v Kibernetiki. Njene naloge so letos zelo zahtevne in težko dosegljive glede na poznane gospodarske razmere. je dejal direktor. Tovarna instrumentov mora še vedno določen del repromaterialov uvažati, saj tovrstna proizvodnja zahteva celo vrsto specifičnih materialov, ki jih v Jugoslaviji ni moč dohiti; ker jih v Evropi ali v svetu1 proizvaja le nekaj firm se jih tudi ne izplača osvajati za tako majhne serije. V Instrumentih so vsa leta skrbeli za zamenjavo uvoznega repromateriala z domačim in dosegli tudi nekatere zgledne uspehe, z malo večjimi napori razvojnikov in tehnologov pa bi bili ti rezultati še boljši, je ocenil Jernej Vrtačnik. V Iskrini tovarni v Otočah je zaposlenih okrog 550 delavcev, število se v zadnjih nekaj letih ni bistveno spreminjalo. kljub temu pa znaša letno povečanje proizvodnje od 15 do 17%. V letošnjem prvem polletju pa plana proizvodnje niso uspeli realizirati (8—odstotni izpad), plan prodaje pa so v tem obdobju presegli za 30%. Na področju izvoza Tovarna merilnih instrumentov uspešno izpolnjuje načrtovane cilje. Letosnaj bi izvozila za tri milijone dolarjev izdelkov oz. po spremembi plana za 2,691.000 dolarjev. Ob polletju je izpolnila plan izvoza z okrog 97 %: glede na izdelke, ki so bili že v izvoznem skladišču, pa bi ga lahko dosegla v celoti. V okviru omenjenega letnega izvoza so tudi kooperacije, s katerimi Instrumenti dopolnjujejo svoj program s specialnimi instrumenti in merilnimi napravami. Program merilne tehnike je zelo obsežen, zato si v Instrumentih ni moč privoščiti osvajanja vseh. Uspešno sodelujejo z nemško firmo Metrawatt iz Niirnberga. ki ga je dobro poznana po pisalnikih. univerzalnih merilnih instrumentih in merilno—pretvorniški tehniki. Že 25 let uspešno sodelujejo z avstrijsko firmo Goerz Electro z Dunaja. ki se je v svetu uveljavila s prenosnimi pisalniki in tehnično izredno dodelanimi univerzalnimi instrumenti. Največje kooperacijsko sodelovanje pa poteka s češko firmo Metra v Blan-skem. saj letna izmenjava (enostranska) znaša en milijon dolarjev. Ker Instrumenti v prvi polovici leta niso dosegli vseh ciljev, skušajo v teh mesecih nadoknaditi del zamujenega, da bo rezultat po 9 mesecih z istim številom zaposlenih bolj ugoden. Vse več preglavic jim povzročajo tudi domači repromateriali. Medenina, baker in aluminij ter druge barvne kovine so težko dosegljive na domačem trgu. Del deviz združujejo s proizvajalci kovin, da so plan lahko vsaj delno izpolnili. Neredna oskrba z repromateriali povzroča številne zaplete v redni proizvodnji instrumentov. Potrebno je preusmerjanje delavcev na izdelke, ki niso v planu po asortimanu, veliko imajo tudi časovnih izgub. Najmanj 20% več bi lahko proizvedli, če bi poslovali v normalnih razmerah, je poudaril direktor J. Vrtačnik. Kljub vsem težavam pa v Instrumentih skrbijo, da so delavci v proizvodnji zadovoljni, ko so potrebne razne spremembe in nastopijo zastoji. K takemu vzdušju v tem kolektivu pa gotovo veliko pripomorejo dobri odnosi med vodstvom in delavci v proizvodnji, zelo aktivne so vse družbenopolitične organizacije (čeravno brez problemov v njihovem delovanju tudi tukaj ne gre). Izredno zadovoljni sb z organizacijo razprav v delnih zborih — imajo jih 15. Skratka v Instrumentih delajo z občutkom, da se bo položaj v naslednjih letih izboljšal, k čemur skušajo doprinesti svoj delež, ki ni majhen. V nadaljevanju je beseda tekla o investiranju v razširitev proizvodnje instrumentov, ki jo pripravljajo že vrsto let. Elaborat je v obravnavi v SOZD, vendar po nekaterih ocenah ni velikih možnosti za njegovo skorajšnjo realizacijo, saj je postopek za pridobivanje dovoljenj izredno zapleten in dolgotrajen. Vsekakor pa je novogradnja v Otočah eden od ključnih dejavnikov, na osnovi katerih bo slonel bodoči razvoj te Iskrine temeljne organizacije, zato je treba storiti vse, da bo program dobil zeleno luč tudi v banki. V zadnjem trimesečju bo položaj Instrumentov še bolj kritičen, ker jim bo spet primanjkovalo mnogo drobnih sestavnih delov, ki jih po sedanjih ocenah ' Iskra Kibernetika ne bo mogla uvoziti. Ob koncu leta naj bi bili izpadi pokriti z akumulacijo, doseženo v devetih mesecih, tako da ne računajo z izgubo. Če bodo uspeli uvoziti vsaj najbolj kritične elemente, bo proizvodni načrt dokaj dobro dosežen, je pojasnil direktor Instrumentov. Zvezni zavod za cene Instrumentom že dve leti ni odobril povečanja cen. 10,5—odstotno povečanje so jim odobrili šele letos v juliju, vse to pa je vplivalo tudi na polletne rezultate. Stroški so se jim močno povečali, za 40 do 50 % in celo do 200% so dražji nekateri repromateriali, ki jih nujno potrebujejo za izdelavo tiskanih vezij in ostale elemente. Janez Kern, predsednik koordinacijskega odbora zveze sindikatov v sestavljeni organizaciji Iskra je dejal, da bo potrebno v Kibernetiki pomlajevati programe s področja merilne tehnike. V Instrumentih so pri tem že napravljeni odločilni koraki: inženiring dejavnost in uvajahje elektronskih elementov in mikroelektronike. Praktično so skoraj vsi programi v Iskri potrebni prenove, poseben poudarek bo treba dati razvijanju novih sodobnih programov, namenjenih za izvoz na konvertibilni trg. Za programsko preobrazbo Tovarne instrumentov je potreben predvsem tehnični potencial, je povedal J. Vrtačnik. Tehnični razvoj te TOZD je po tej plati sorazmerno dobro pokrit z visoko-strokovnimi delavci, manjka pa mu srednjestrokovnega kadra. Ustrezna kadrovska zasedba je pri prehajanju na tehnično zahtevne profesionalne aparature zelo pomembna, zato ta prehod ne bo možen čez noč. Tudi komercialna dejavnost v Iskri še ni dovolj tehnično usmerjena, vsaj na področju prodaje instrumentov ne, tovarna premalo pozna interese in potrebe kupcev, ki jih poleg klasičnih izdelkov zanimajo tudi r r i Čeravno je OO ZSM Instrumenti tretja najboljša osnovna organizacija, so mladi vse manj zainteresirani za politično delo. V sodelovanju s komunisti in tesnejšo povezavo s koordinacijskim svetom ZSM Kibernetike naj bi to krizo uspešno razrešili. druge naprave, ki sodijo v proizvodni program Instrumentov. V razgovoru so osvetlili tudi razvojno dejavnost Instrumentov. V teku je širša razvojna naloga ISKRAMATIC, za katero v Otočah razvijajo pretvornike, razviti je treba še industrijski računalnik in senzorje. V obdobju robotizacije so ti elementi nujno potrebni za razna krmiljenja procesov, vendar vsega v Instrumentih le ne bodo mogli razviti. Potrebno bo sodelovanje s strokovnjaki zunanjih RR ustanov. Za sejem Elek-tronica ’82 se v Otočah pripravljajo na predstavitev novega osciloskopa ISKRASKOP LCD s tekočekristalnim zaslonom, katerega končna montaža bo stekla v Otočah, nosilec razvojne naloge pa je Iskra Kibernetika Kranj. Predviden je tudi nadaljnji razvoj na tem področju za razne specialne name- Sedanji proizvodni program Tovarne instrumentov zahteva uvoz nekaterih repromaterialov, katerih ni moč kupiti doma. To pa delavcem te I OZD nenehno povzroča zastoje. Praktično so vse možnosti za zamenjavo uvoznih materialov ze izkoristili. Na sliki: ftoste so popeljati tudi v proizvodne prostore. PRED X. KONGRESOM ZSS Delavsko kontrolo uveljaviti kot nenehno samoupravno aktivnost Sindikat bo posebno skrb namenil delovanju samoupravne delavske kontrole, in sicer neposredno prek delavcev, prek organov upravljanja ter prek0 posebnih organov samoupravne delavske kontrole, v katerih mora biti tudi s kadrovanjem delavcev zagotovljen razredni interes. Sindikati bodo zagotavljali, da bodo ugotovitve, predlogi in pobude samoupravne delavske kontrole delavci upoštevali v svojih samoupravnih odločitvah. Delavce in organe samoupravne delavske kontrole bomo usmerjali zlasti v preventivno delovanje, jih usposabljali za uresničevanje te odgovorne družbene funkcije in jim zagotavljali vso strokovno pomoč in družbeno zaščito pri opravljanju teh nalog. Odločno se bomo borili proti oviranju in onemogočanju pri delu samoupravne delavske kontrole. Z doslednejšo in celovitejšo ugotovitvijo samoupravne delavske kontrole bomo zagotovili-preprečevanje in učinkovitejše odpravljanje nepravilnosti pri gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi ter pri uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev v temeljnih organizacijah, s teiti pa tudi zmanjševali potrebe za ukrepe družbenega varstva v zvezi z varovanjem samoupravnih pravic delavcev in zaščite družbene lastnine. Pri varstvu samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine bomo dajali vso podporo delovanju družbenih pravobranilcev samoupravljanja io sodiščem združenega dela. Pri tem bomo skupaj z njimi dajali pobude in se zavzemali, da se bodo njihove odločitve čim hitreje in čimbolj temeljito izrazile v sklepih samoupravnih organov in delegatskih skupščin. Da bi.dosledno zagotavljali varstvo pravic in družbene lastnine, se bomo zavzemali za uvajanje ukrepov družbenega varstva povsod tam, kjer ne bodo uresničevati družbeno-ekonomskih odnosov v pogojih socialističnega samoupravljanja in kjer bodo nastale motnje v samoupravnih odnosih. Pri tem bodo sindikat vodili tudi tako politično aktivnost, ki bo zagotavljala čim hitrejše uveljavljanje in razvoj oblik samoupravnega sodstva (posebna zaščita združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti), ki sedaj še niso dovolj zaživele, zlasti v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. q Posebno pereče je vprašanje razvoja senzorjev. V sodelovanju z raznimi raziskovalnimi institucijami se te naloge ni moč lotiti zaradi pomanjkanja zadostnega števila strokovnjakov. Obstaja možnost povezave z neko znano angleško firmo, ki pa v sedanjem zaostrenem položaju tudi ni najprimernejša rešitev. V letu 1983 se utegne položaj Instrumentov še poslabšati zaradi velikega pomanjkanja deviznih sredstev, akumulacija se bo zmanjšala. Storili bodo vse, da bo zagotovljeno delo za ves kolektiv. Za hitrejše pridobivanje konvertibilnih deviz bodo povečali izvoz instrumentov za vgradnjo v ZRN. Velike možnosti so za izvoz v DVR, vendar so še vedno neizkoriščene. Ocene delavcev DO Iskra Commerce so prejeli, vendar se sprašujejo, če jih bo I.C. lahko tudi uresničila. Skoraj 30% svoje proizvodnje tovarna proda znotraj SOZD Iskra, največ v DO Iskra Avtomatika, zato bi veljalo uveljavljati uspešne dohodkovne povezave v Iskri. Predstavniki DPO in samoupravnih organov so predstavili družbeno in politično dejavnost Instrumentov. V zvezi komunistov je 63 delavcev ali 11,5% od zaposlenih. V OO ZSM je prek 90 članov, vendar le malo aktivnih. Sodelovanje DPO in samoupravnih organov z vodstvom TOZD je dobro ocenjeno, žal se v vseh DPO pojavlja določena pasivnost in nezainteresiranost delavcev. Tudi na sejah DS pri obravnavah sedanje aktualne problematike ni prave razprave oz. take kot bi jo v takih razmerah lahko pričakovali. Sekretar OO ZK je menil, da nezainteresiranost izhaja iz zmotnega prepričanja, da posameznik pač ne more dosti vplivati na sedanji položaj. Narobe je to, da so tudi mladi komunisti premalo aktivni in se včasih celo oportunistično obnašajo ter prehitro vržejo puško v koruzo. Komunisti so mnenja, da je bilo včasih več vezi v delovni organizaciji in v SOZD in da je potrebno organizirati skupne sestanke o konkretnih nalogah npr. o razvojni dejavnosti v DO in SOZD ipd. Miloš Pavlica je dejal, da je treba v filozofiji organiziranja in delovanja družbenopolitičnih organizacij napraviti premike. Mlade delavce bi morali interesno povezati in jih aktivirati v sodelovanju z mladimi člani ZK. Članov aktiva zveze borcev je v Instrumentih le še devet, aktivno sodelujejo v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju. Probleme imajo rešene, moti jih le tog sistem dodeljevanja dodatnega dopusta za borce, ki ga zakon ne dopušča. Janez Kern je na koncu pogovora menil, da imajo Instrumenti dovolj moči in volje za prebroditev nastalih težav, seveda povezani v SOZD Iskra. Podobne pogovore bi veljalo pogosteje pripraviti. Pohvalil je tudi uvedene obiske direktorjev področij v TOZD Iskre Kibernetike. Alojz Boc Predstavniki sestavljene organizacije Iskra na obisku v Tovarni merilnih instrurn^^ tov v Otočah so z zanimanjem spremljali predstavitev problemov, nalog in načrto Iskrine TOZD. ___^ Ž, liho lih le §asi |S| *e star Iskraš, saj si v sedanji Iskri v e*®znikih že skoraj tri desetletja? NASTRAN: »Že leta 1954 sem pre-. Pil prag sedanje Iskre, ki se je takrat 'menovala »Niko«. Pričel sem kot Jenec, tovarni pa se nisem izneveril p ® današnjega dne, z izjemo leta in . > ki sem ga prebil v Švici. Danes sem ’ v Elektromotorjih zaposlen kot uja preventivnega vzdrževanja. Z eJstvovanjem v družbenopolitičnih s j^Hizaci jah sem res pričel že v šestde-^ * letih, v mladinski organizaciji. a,o je bilo nekaj let prekinitve, v Čanjem desetletju pa sem zopet pri-^ 2 aktivnim udejstvovanjem. Najprej 1 Podpredsednik osnovne sindikalne Sanizacije, nato sem postal predsed-r . OO. Bil sem tudi delegat v SIS za 'skovalno dejavnost, pa član poslov-v odbora temeljne organizacije. Svat° so me izvolili v občinski sindikalni pret. v Škofji Loki, že od leta 1978 na-0(,eJ Pa sem tudi delegat v republiškem I “Oru sindikata proizvodnje in prede-Seri ^ov'n- Seveda sem bil kot pred-t ®njk osnovne sindikalne organizacije 1 dan konference sindikata v delovni r8anizaciji.« 'kktiven pa si tudi na terenu? NASTRAN: »Že dvajset let se udej-ujem v AMD, tudi kot inštruktor.« ^kušenj v družbenopolitični in sa-k^Pfavni dejavnosti ti torej ne manj-p’Sai si poleg vsega trenutno, tudi kl^sednik delavskega sveta tozda **lromotoiji. Kako pa ocenjuješ pri-lju,evanja sindikata in vseh delovnih ta - P H" *zvajanju gospodarske stabili-v C|J®; Kaj pričakuješ od kongresa slo-f\s*'h sindikatov? ^ASTRAN: »Sindikat se široko in •Voj vključuje v izvajanje stabilizaci- je, čeprav imam dostikrat občutek, da se sprejetih sklepov bolj malo tudi izvaja. Stališča so pametna, preudarna, vendar akcije prevečkrat zvodenijo. Toliko se na vseh straneh govori o odgovornosti, pa še vedno ni krivcev za nobeno napako, še vedno bolj ali manj delamo po starem. Odgovornosti pa manjka na vseh ravneh, tudi pri sprejemanju političnih in samoupravnih funkcij. Tisti, ki so bili izvoljeni, bi se morali določneje zavedati svojih dolžnosti in odgovornosti. Pričakujem, da bo tudi na kongresu slovenskih sindikatov tekla o tem beseda. Nasploh pričakujem od kongresa, da bomo sprejeli dogovor za bodoče delo, da se bomo dogovorili, kje bo treba najbolj poprijeti. Menim pa, da bo predvsem treba več in bolje delati. Edino v boljšem delu je naša bodočnost, drugače stabilizacije ne bomo pripeljali do konca!« s. Fleischman ,0$ iDS A—AVTOMATIKA ^anci Černe — delegat na kongresu Delovno organizacijo ISKRA—Avtomatika bo na bližnjem 10. kongresu ZSS zastopal Franci Čeme iz TOZD Naprave za energetiko. Rojenje bil 24. 7.1953 v Litiji. V Avtomatiki je zaposlen od 1974. leta. Njegovo družbenopolitično delovanje je bilo vseskozi tesno vezano na sindikalno organizacijo, saj je bil vsa leta predsednik posameznih osnovnih organizacij, oz. konference v temeljnih organizacijah. Konec lanskega leta je bil izvoljen za predsednika KOOS delovne organizacije in za člana predsedstva K DOS SOZD Iskra. Leta 1980 je za svoje delo prejel srebrni znak sindikata. Prekiniti je tudi potrebno z dosedanjo prakso, da se na odgovornejše funkcije v družbenopolitične organizacije vabi kadre, ki proizvodno problematiko sredine, v kateri delujejo ne ali premalo poznajo. Na ta način bomo že vnaprej preprečili, da bi prišlo do napačnih ali celo škodljivih odločitev, ki izhajajo iz nepoznavanja. Preprečiti moramo tudi primere, ko se na sindikat gleda kot na drugorazredno družbeno-politično organizacijo. Na to bi na kongresu morali opozoriti in s tem dati spodbudo za znanstveni pristop k opredelitvi mesta in vloge, ki ga ima sindikat v našem družbeno-političnem sistemu; v zgodovini našega povojnega razvoja. Če se povrnem na kadrovsko strukturo, bodo odgovorne in zahtevne naloge, ki nasčakajojahko obvladovali le dobro usposobljeni kadri. Zato ob tej priložnosti ponovno poudarjam, da ostaja stalno izobraževanje sindikalnih kadrov ena izmed primarnih aktivnosti. Predlagamo, da se izobraževalna mreža sindikalnih političnih šol prilagodi potrebam z učinkovitimi in življenjskimi programi. Pomembna je tudi naloga stalnega evidentiranja in predhodnega usposabljanja kadrov za delo v sindikatu. Vse preveč je namreč primerov, ko sindikalni funkcionarji nimajo dovolj izkušenj iz preteklega delovanja v bazi, v osnovnih organizacijah. Izhajajoč iz tega menim, da je za delo v sindikatu, če že ne obvezna določena postopnost, kajti le s predhodnim delovanjem v bazi lahko od odgovornih funkcionarjev na ravni delovnih, sestavljenih organizacij itd. pričakujemo tako razumevanje, poznavanje in pravilno odločanje pri reševanju nalog, ki jih ima sindikat kot družbeno-politična organizacija«. $.D. Hu Sm°. 8a povprašali o kongresnih 0roa ltlentih, je spregovoril o področju iisLni2ac'isko kadrovskih krepitev in sabljanju v Zvezi sindikatov: jjuj ede na vlogo sindikata pri razvi-rio^ , ^noupravnih, družbeno eko-Zacj: ^1*1 odnosov menim, da je organi-Poiti 0 kadrovska krepitev izredno l(ataeni*3n' morpent. V organe sindi-izv *0raj° biti z vso odgovornostjo sre(jjJen,' delavci, ki v svojih delovnih 0(ln na‘1 uživajo ugled in ki s svojim da j^0171 do dela in družbe dokazujejo, drujL sP°sobni opravljati odgovorno V ei?0;Politično nalogo. je|(a,e2k'h gospodarskih razmerah pa rovanje še posebno odgovorno in PoSaeva trajno preverjanje nosilcev r na delo sindikata, na aktivnosti in akcije, ki jih v Iskri ni malo. Kako tudi ne, ko pa je Zdenka že od vsega začetka zagnana sindikalna aktivistka — v Avtoelektriki se je zaposlila pred šestimi leti, v tej mandatni dobi pa je predsednica Izvršnega odbora OO sindikata v svoji TOZD. In kaj nam je povedala naša delegatka kongresa? »V novogoriški občini je vsekakor mnogo aktivnejših sindikalnih delavcev, gotovo tudi zaslužnejših, zato sem bila res presenečena, ko sem izvedela, da so me izbrali za delegatko 10. kongresa. Seveda je to zame velika čast in priznanje hkrati. Deseti kongres je prav gotovo še eno izjemno pomembno obdebje na poti graditve svobodne in vsestransko razvite socialistične samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov. Tudi v naši delovni organizaciji smo se v obravnavo predkongresnih dokumentov že vključili, zato pričakujem, da se bomo vsi zaposleni vključili tudi v delo kongresa. Posebej bomo morali utrjevati in poglabljati svoje družbenopolitične aktivnosti z namenom, da bi uveljavili ustavno opredeljeno mesto in vlogo delavcev v naši družbi, kajti v da- našnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja brez odgovornega delovanja subjektivnih sil ni mogoče uresničiti ciljev gospodarske stabilizacije. Zato bomo morali po kongresu še močneje pristopiti k tistim zastavljenim, a še nerešenim nalogam, ki jih do sčdaj še nismo uspeli dokončati.« To in še marsikaj drugega nam je povedala Zdenka Mihelj iz Iskre—Avtoelektrike. Kolektiv je ponosen nanjo in prepričan o pravilni izbiri, saj je že z dosedanjim delom v njeni osnovni organizaciji, konferenci OO in občinski konferenci zveze sindikatov pripomogla k dobro izpeljanim akcijam z vidnimi Marko Rakušček DO AVTOMATIKA Po zagrebškem sejmu V sredo, 22. septembra so v Zagrebu zaprli 53. jesenski mednarodni velesejem, ki so se ga poleg številnih razstavljalcev iz domovine udeležili tudi predstavniki iz 45 držav. V 40 paviljonih in na odprtem razstavnem prostoru je bUo prikazano vse od prehrambene, tekstilne, lesne, kemijske in metalurške industrije, do razvojno-proizvodnih dosežkov v elektro in elektronski industriji, strojegradnji, industriji motorjev in motornih vozil ter mehanizacije za poljedelstvo in gozdarstvo. Kljub dokaj visokemu številu udeležencev pa je bilo v letošnjem letu še bolj opazno varčevanje z razstavnimi prostori, ki so ga poskušali nadomestiti z dokaj aktivnimi poslovnimi razgovori, oz. s skupnim iskanjem rešitev iz krize, v kateri se svetovno gospodarstvo in s tem tudi trgovina nahajata. Iskra se tokrat prvič ni odločila za samostojen nastop na tej največji tovrstni prireditvi v Jugoslaviji. Tako je bila prisotnost njene delovne organizacije Avtomatika v razstavnem prostoru 36, kjer so razstavljali domači proizvajalci strojegradnje, plasirana prek naslednjih proizvajalcev. V sodelovanju s SOZD Titovi zavodi iz Skopja smo na rezkalnem stroju FU—3 predstavili numerično napravo za poziconiranje LJUMO PNC—50 skupno z linearnimi merilnimi dajalniki ML—10. V sodelovanju z delovno organizacijo Dalmastroj iz Splita smo na koor-dinantnem vrtalnem stroju razstavljali: — LJUMO — PNC 50, skupno z linearnimi merilnimi dajalniki ML—10 (Nadaljevanje na 4. strani) Tečaja: Osnove vakuumske tehnike in Tanke vakuumske plasti Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije je v zadnjih letih organiziralo več tečajev iz OSNOV VAKUUMSKE TEHNIKE. Zaradi velikega zanimanja nameravamo tečaj ponoviti v dneh od IS. do 20. oktobra 19S2. Tečaj bo v prostorih Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko. Teslova 30. Ljubljana. Obsegal bo 20 ur predavanj z naslednjimi temami: 1. Pomen in razvoj vakuumske tehnike 2. Fizikalne osnove vakuumske tehnike 3. Rotacijske črpalke 4. Membranske črpalke 5. Difuzijske črpalke 6. Sorpcijske črpalke 7. Vakuumski spoji in tesnilke 8. Vakuumski sistemi 9. Vakuummetri 10. Odkrivanje netesnih mest (leak detekcija) I I. Vakuumski materiali in delo z njimi 12. Vakuumske tankoplastne tehnologije 13. Pomen površin v vakuumski tehniki in njihova karakterizacija 14. Vakuumska higiena in čisti postopki 15. Doziranje, čiščenje in preiskava plinov 16. Sest ur vaj in ogled inštituta Tečaj je namenjen tako vzdrževalcem in razvijalcem vakuumskih naprav, kot tudi raziskovalcem, ki pri svojem razvojnem oz. raziskovalnem delu potrebujejo vakuumske pogoje. Kotizacija za udeležence iz organizacij združenega dela je 5.000 din. ^ Vsak udeleženec bo prejel zbornik predavanj OSNOVE VAKUUMSKE TEHN1- Prijave sprejema organizacijski odbor (Zavašnik. Pregelj. Pavli), ki daje tudi radodarne informacije na telefonski številki 001 203 -401 Hkrati obveščamo, da društvo pripravlja tudi tečaj TANKE VAKUUMSKE PLASTI, ki ho predvidoma v novembru 1982. Predavali bodo naši priznani strokovnjaki iz 1EVI, IJS. Elektrofnkultcte. Iskre—Elektrooptike. ki sc s problematiko tankih vakuumskih plasti ukvarjajo že vrsto let. Predavanja bodo obsegala naslednja področja: fizikalne osnove nanašanja tankih plasti, materiali in izvori za nanašanje tankih plasti, meritve in preiskave tankih plasti, analiza tankih plasti s spektroskopijo Augerjevih elektronov, vakuumske naprave za naparevanjc in naprševanje, tanke plasti v elektroniki in elektrooptiki, dekorativne tanke plasti. Informacije daje pripravljalni odbor (Banovec. Pregelj. Zalar), telefon: dol 263-461. IX) ELEKTROZVEZK Za sanacijo ni dovolj le papir! V zadnjih mesecih marsikje in ponovno govorimo jn pišemo o sanaciji v Iskrini delovni organizaciji za namensko proizvodnjo in telekomunikacijsko tehniko prenosa.Zavoljo nje so nas poklicni kolegi v dnevnem časopisju že tudi ukrenili, češ »vsak papir še ni sanacija«. Najsi so kritizirali še tj^o površno — zagotovo je v Elektrozvezah in proizvodnji elektronskih sistemov v Iskri precej neodgovorjenih vprašanj. Na nekatera izmed njih odgovarja Mitja Tavčar, član kolektivnega poslovodnega organa Elektrozvez za trženje. Ali bo sanacija Elektrozvez ušpela? Sem samo eden i/med elanov DO Elektvo/ve/e in samo eden i/med sestav Ijalcev sanacijskega načrta, /ato mi ni lahko odgovoriti na tako posplošeno v prašanje. Od začetka i/delav e sanacijskega načrta mineva t ričet rt leta, od sprejemanja, ki ga je spremljal marsikateri pomislek, pa komaj dva meseca. Pred njim je dve desetletji zgodovine Elektro/ve/ o/, temeljnih organizacij i/ katerih je ustanovljena in vsaj deset let nedorečene politike v Iskri in izven nje. \ takšnih okoliščinah sanacijski načrt ne more hiti recept, temveč kvečjemu kažipot do razreševanja težav. Mar torej ni točnih ekonomskih izračunov za pričakovane izide sanacije? Cisto res je. da »vsak papir še ni sanacija«. še bolj pa je res. da za sanacijo ni dovolj le papir, čeprav le-ta vse prenese. Prelepo hi bilo, če hi bile sedanje težave Elektrozvez samo posledice nekaj napačnih poslovodnih odločitev : zamenjali hi poslov odje, spremenili odločitve. izračunali izide in vse hi hilo spet v redu. Korenine neprilik pa so globlje. Od začetka proizvodnje do izročitve naprav, kakršne izdelujemo v Elektrozvezah. mine v svetu in pri nas vsaj leto dni: v proizvodnji pet in več let. v uporabi deset in več let. Elektro-zveze vodi v dveh desetletjih sedaj že šesti direktor s svojimi sodelavci — in vsak je prevzel to nalogo potem, ko je drugje že izpričal lastno sposobnost in uspešnost: težave pa so tu. Elektrozveze so nastale zato, da bi-namenskim uporabnikom, PTT in drugim sistemom zagotovile vsaj delno neodv isnost od tujine. Ta pomeni strateške prednosti in omejitev prednosti uvoza za enako število naprav na četrtino ali petino. Seveda pa je proizvodnja v sorazmerno majhnih količinah dražja in izvoz v razvite dežele skoraj nemogoč. Takšna proizvodnja seveda terja in v vseh urejenih državah tudi uživa enotno usmerjanje, financiranje in zaščito: to pa pri nas žal — če odštejemo namenske odjemalce — že vrsto let ni tako. Neracionalni in neobvladani tuji in domači konkurenci izpostav ljena proizvodnja pa naj bi si, takšna je seveda družbena nuja zadnjih mesecev, še sama zaslužila velik del uvoza reprodukcijskega materiala iz razvitih držav! To seveda terja temeljno preusmeritev Elektrozvez, ki žal najbrž ni družbeno racionalna, je pa možna, vendar terja nekaj let. Takšna preusmeritev je neizbežno povezana z občutnimi tveganji in negotov ostmi, saj poteka ob hitrih tehnoloških spremembah v telekomunikacij, ki jih znamo le deloma predvidevati. pa ob še hitrejših in še bolj nepredvidljivih spremembah pogojev delov anja in gospodarjenja v našem družbeno ekonomskem okolju. Podrobnih ekonomskih izračunov, ki bi bili smiselni in zanesljivi, nima v takšnih prilikah nobena organizacija in nobena družba, tudi naša ne. Nekateri terjajo natančne izračune ekonomskih izidov zdravljenja in oz- mm e* l*S* * Mitja Tavčar dravljenja Elektrozvez, ki bo trajalo nekaj let. Pri tem pa mesečna realizacija proizvodnje vedno znova odstopa od napovedi ob začetku meseca za tretjino ali celo polovico — pri proizvodnem ciklu, ki traja leto dni. Ali to pomeni, da predlagate in izvajate sanacijo »na pamet« — ali pa celo sploh samo zaradi sanacije? Tudi takšnih očitkov ne manjka, čeprav sodim, dii niso upravičeni, da večinoma niso konstruktivni in da so vsaj včasih tudi zlonamerni. Resnica je enostavna in morebiti prav zato težje sprejemljiva. Elektrozveze sedaj delujejo v okolju, ki se mnogo bolj in hitreje spreminja, kot v v sej preteklosti delovne organizacije — in se tem spremembam prepočasi prilagajajo, zato pa manj uspešno poslujejo. Zal teh sprememb ne znamo dovolj natančno predvidevati (ko bi to le zmogli v vsem jugoslovanskem in svetovnem gospodarstvu!), zato pa moramo izboljšati sposobnost Elektrozvez, da se nanje čim uspešnejše odzivajo. Iskra rije rešitve v sedanji ureditvi Elektrozvez — v razdrobljenosti, zaprtosti v ozke kroge, slepih ulicah malo perspektivne strokovne zasvojenosti in tako naprej — je jalovo početje, ki vodi le do dobronamernih, pa nekoristnih obljub, »da bomo delali bolje«, »da bomo hitreje razvijali«, »da bomo manj kasnih«, »da ....« Žal je takšnih obljub še vedno precej tudi v sanacijskem načrtu, predvsem v načrtih temeljnih organizacij za sanacijo. Zadeve se moramo lotiti pri koreninah: s poenostavitvijo ureditve Elektrozvez, upravljanja in poslovodenja je mogoče povečati okretnost Elektrozvez in doseči koncentracijo razpoložljivih moči na ključne programe. To pa je proces, v katerem je nešteto neznank in ki ni mogoč brez ocen, strokovnih presoj in zavestnega tveganja. Uspešnost takšne usmeritve je odvisna predvsem od dveh dogajanj. Prvo je čim širše soglasje v delovnem kolektivu, ki se odraža v stališčih družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov ter seveda v splošnem vzdušju. To soglasje dosegamo, čeprav s težavami, človeško se je pač otepati spre- Po zagrebškem sejmu (Nadaljevanje s 3. strani) — navojna vretena s kroglično matico, ki zadoščajo potrebam preciznega pozi coniranja za numerično krmiljenje in precizne orodne stroje. Novo razvito serijo NFN razvojnih vreten s kroglično Sodelovanje s Titovimi zavodi Skopje. matico nudi Iskra na osnovi sodelovanja, ki smo ga pred kratkim vzpostavili z eksperimentalnim razvojnim institutom ICS za orodne stroje iz Pekinga. — ter s servomotornimi pogoni za obdelovalne stroje sodobnejših konstrukcij, kjer je osnovna naloga poda-jalnih pogonov, da programirane geometrične podatke pozicije, ali konture obdelovanca verodostojno prenaša. Na stroju HVG—1000 — rezkalni stroj, proizvodnje Metal — Progresa iz Zrenjanina, smo predstavili digitalni merilni instrument NP—31, skupno z linearnimi merilnimi dajalniki, ML—10. Instrument omogoča hitro, zanesljivo in zvezno merjenje, pri čemer se bistveno poveča produktivnost in natančnost obdelave, medtem ko smo z Jelšingradom sodelovali s 'klasično elektroopremo v binarni izvedbi. Čeprav na sejmu nismo prikazali najnovejše razvojne dosežke s področja avtomatizacije v industriji — v strojegradnji, smo omenjeno mednarodno prireditev izkoristili za predstavitev kompletnega sistema za elektronsko krmiljene obdelave orodnih strojev, z napravami, ki so bile že deležne mnogih pohval s strani tujih strokovnjakov. Š.D. menih in korakov v neznano, če je mogoče shajati, pa čeprav le životariti po starem. Drugo pa je kadrovanje pravih strokovnjakov in poslovodnikovuna odločilna mesta v izboljšani organiziranosti - in prav tu so hude težave. Elektrozveze imajo vendar strokovnjakov na pretek? S to enostransko ugotovitvijo nam strežejo na vsakem koraku in ne pomislijo, da je protislovna. Res ima od 1400 delavcev Elektrozvez čez 300 višjo ali visoko izobrazbo, največ tehniško. Statistično je strokovnjakov zares na pretek. Mar sedanje težave Elektrozvez pomenijo, da ti strokovnjaki »ne znajo« ali celo, da »nočejo«? Seveda ni res ne eno in ne drugo. Predvsem za usmerjanje in upravljanje v organizaciji, ki ima tako zahteven program in seveda problematiko, niso dovolj le tehniška znanja. Povrh statistika vara: strokovnjakov je v Elektrozvezah za obstoječi program, ki je itak preozek za zahteve trga, znatno premalo in ne preveč. Razvoj zahtevnih tehniških sistemov, kakršni so kar po vrsti izdelki Elektrozvez, terja nekaj deset ali celo sto »inženirskih let« za vsak izdelek — in teh je v Elektrozvezah več kot ducat. Pravijo nam: kar brž ukinite pol programov in preusmerite strokovnjake na preostale — vendar pozabljajo, da dandanašnja visoka specializiranost pomeni tudi strokovno zasvojenost delavcev, ki morajo začeti svoj osebni razvoj skoraj od začetka, če preidejo na bistveno spremenjen program, to pa gre le v mladih letih. Gibljivost tehniških strokovnjakov je torej omejena in otežkoča koncentracijo na izbrane programe, čeprav postajajo le-ti v zadnjih mesecih in po obilici zahtevnega dela vse jasnejši. Ozko specializirana tehniška znanja pa niso dovolj za ozdravljanje Elektrozvez. V organizaciji je malointerdisci-plinarnega tehniškega znanja, še mnogo manj pa ekonomskih, organizacijskih, upravljalskih in podobnih poslovodnih znanj. Nekaj sodelavcev s takšnimi znanji in izkušnjami bo treba pridobiti od zunaj, večino pa preusmeriti in dopolnilno izobraziti iz vrst delavcev v Elektrozvezah. Resna ovira v teh prizadevanjih je zakoreninjen odnos tehnikov specialistov do strokovnjakov netehnikov. Tehniki radi verjamemo, da je mogoče vsako dejavnost enoveljavno in enolično opredeliti po zgledu dva krat dya je štiri — ali nezmotljivosti ohmovega zakona. Pri tem pozabljamo, da je v tvorjenju in izvajanju politike organizacije, tudi Elektrozvez, mnogo več neznank, ki jih ni mogoče enoveljavno opredeliti. Presojam, predlogom in odločitvam, ki neizbežno potekajo v pogojih delnega znanja in negotovosti, preradi pripisujemo, da so »nestrokovne«, »ekonomsko neizračunane« in tako naprej — to pa marsikoga dokončno odvrne od domala vsakega strokovnega delokroga razen ozko tehniško specializiranih. Lastne napovedi o rokih za razvoj ali začetek proizvodnje novih izdelkov skoraj praviloma prekoračujemo za cela leta, obenem pa terjamo podrobne izračune o poslovanju lastne organizacije za vrsto let. Tudi sprememba takšnega gledanja, tako sodim, je bistvena za ozdravitev Elektrozvez in za izhod iz navedene preobilice in resničnega pomanjkanja strokovnjakov, ki naj jo opravijo. Jedro sanacijskega načrta so spremembe organiziranosti Elektrozvez, čeprav so od zadnje reorganizacije minila komaj tri leta. Je to upravičeno? Sodim, da je — pač zato, ker so se pogoji delovanja Elektrozvez samo v Nadaljujejo z izvajanjem reorganizacije zadnjem letu spremenili bolj, kot prej v dveh desetletjih. Marsikaj se je celo spremenilo med sprejemanjem in dosedanjim izvajanjem sanacijskega načrta! Spremenjeni pogoji terjajo spremembo ciljev in sredstev, s katerimi jih dosegamo, ne nazadnje organiziranosti. Ta odloča predvsem delovanje upravljalnega sistema v organizaciji, se pravi pretok informacij, tvorjenje odločitev, pa izvajanje irrnadzor nad njim. Trdno verjamemo in z nami se strinjajo strokovnjaki izven Elektrozvez, da predvidena organiziranost bistveno povečuje strnjenost in odzivnost Elektrozvez. na spremenljivo okolje. Upamo — in v tem nas podpirajo družbeno politične organizacije in velik del zavestnih sil v Elektrozvezah — da preureditev Elektrozvez odpira tudi proces spreminjanja miselnosti. Ozdravitve Elektrozvez ni oh slepi zaverovanosti v tehniško privlačne, pa gospodarsko nevzdržne sisteme, ob skupinsko lastniških odnosih, ob razdrobljenosti in neenotnosti, ob zaverovanosti v želje (zanjo smo skovali pojem »pravljičarstvo«) namesto realizma, ob slepi veri in zahtevah, da bo neka neopredeljena družba kar naprej reševala naše težave____ Reorganizacija je le sredstvo za uveljavitev prerojene miselnosti, ki prodira v Elektrozvezah, pa zastaja ob nepotrebnih ovirah. lronskih sistemov sodi v vrh Iskrinih 1 jugoslovanskih možnosti. Z ustrezno notranjo ureditvijo m0 ramo ustvariti pogoje za racionah1 srednjeročno usmeritev (in delno preU smeritev) Elektrozvez na podroc) Hi proizvodnega programa. Dotlej pa s moramo kajpak ravnati po neštetok preskušenih vodilih umnega gospod^ okra' Iri, ' jenja: omejene zmožnosti O4 obratna sredstva, uvoz) moramo vlaga tako, da si zagotovimo zadosten doh^ i dek — pogoj zato pa je najprej 1 predvsem polna izraba proizvode1 | zmogljivosti. j Med najbolj temeljne sodi hn ‘ PC Sl Temeljno vprašanje pa le obstaja: kdaj moremo pričakovati ozdravitev Elektrozvez? Precej nejevere žanjemo ko trdimo, da gre žal za dolgoročen proces, ki se bo že zaradi večletne dolžine inovacijskih in reprodukcijskih krogov potegnil čez nekaj let. Sprmeniti moramo miselnost in to ne gre žez noč —pa še zapletenost predpisov in postopkov zavlačuje dogajanja, saj rabimo za odločitev o enostavnih organizacijskih spremembah leto dni in več. Po več kot četrt stoletja in po ducatu različnih delokrov v Iskri trdim, da je zapletenost in zahtevnost položaja v Elektrozvezah kar edinstvena, vendar trdno verjamem, da so za »ozdravitev« dobri izgledi. Elektrozveze imajo program, ki žal ni zaokrožen, vendar ga je mogoče dobro prodajati in tudi cene so v Jugoslaviji toliko visoke, da omogočajo razširjeno reprodukcijo in vsaj deloma krijejo negospodarnost majhnih serij. V Elektrozvezah nabrano znanje o tvorjenju in uporabi zapletenih elek- preusmeritev v izvoz, predvsem konvertibilno področje. MalokaR organizacija v Iskri se more pohvali11 tolikšnim vzponom, kot Elektroz.ve?; leta 1981 smo izvozili za manj kot mi jon »trdih« dolarjev, letos skoraj za1 milijone, naslednje leto bomo doseg'1 milijonov, dolarjev —to je letna rast z povprečno 145 %! Žal ima ta uspe senčne plati, saj smo zavoljo izvoza p° polnoma in najbrž nepopravljivo z‘* nemarili cela področja na domač6 trgu in jih prepustili konkurenci, Pre j težno tuji. j Pri koncu so doslej najpopolneP analize proizvodnega programa E'6 trozvez in postopno se proži preusmer janje, ki pomeni zlasti opuščanje stvarnih in megalomanskih načrtov preteklosti ter vključevanje v pohllK telekomunikacij Iskre. , Najbolj opogumljajoča pa je rast o pora v kolektivu proti posameznik0 i skupinam, ki zavoljo raznih razlog0 zavirajo preusmeritev Elektrozvez 1 nastajanje vzdušja,"Tei bo omogočilo ° stveno pomladitev in osvežitev pos' vodne posadke v Elektrozvezah. |e Časa za ozdravitev je na voljo malo, dohiteti bo treba marsikaj zama jenega, vendar sodim, da lahko £1° trozveze leto 1983 končajo brez izguČ in da je vsebinsko sanacijo programa; je bistvena sestavina Iskrinih telek ^ munikacij, mogoče izpeljati v 3 d° 'etih. g.č »K skepa "teni T a’ : J" ni 'akn-krate Janje . lelot u9nk 'ntu< ?ročj sUj! tič iz Nk !ePri >z tane *ato tanj Ve tent 'ovni s'abi ta sv čred: ttike ^ m tožt .Ta c'ja "na taza tient Nič No N? JlVOi Ni tam Delavski svet delovne organizacije DO Elektrozveze je na 13. seji dne 24.9.1982 obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in temeljnih organizacij v njeni sestavi ter sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in sprejel sklep, da se ga posreduje v poprejšnjo obravnavo delavcem temeljnih organizacij, ki bo trajala do vključno 9.10.1982. Hkrati je DS sprejel tudi rokovnik aktivnosti za obravnavo in sprejem tega samoupravnega sporazuma ter, da delavci skupnih služb ne bodo odločali na referendumu o tem sporazumu, s katerega vsebino pa morajo biti kljub temu seznanjeni. B.Č. SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana V skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v Iskri, sklepom K PO SOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, razvojno raziskovalno dejavnost ter kadrovsko dejavnost in izobraževanje in na osnovi dogovora s KOS SOZlz Iskra »T % "le , tred No N razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu: Vodenje krožkov za izboljšanje proizvodnje v času od 19. do 21. okt. 1982 Strokovno usposabljanje je namenjeno vodjem krožkov za izboljšanje proizvodnje' Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5 — 12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro na teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljam0 probleme, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave. Vodja krožka je preddelavec, skupinovodja ali delavec, ki ga bodoči člani krožka izberejo iz svoje sredine. Za prvo skupino krožkov v DO naj pospeševalci skupno z delavci in v dogovoru z vodstvom TOZD izberejo ustrezne kandidate. Vodja krožka je delavec s primerno izobrazbo in poznavanjem procesa, ki pozna in obvlada tehnike dela v krožku. Sposoben mora biti organizirati delo v krožkih in tolmačiti tehnike dela članom krožka. VSEBINA: 1. KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE 1.1. Tolmačenje modela in načina delovanja krožkov, akcija uvajanja krožkov v Iskri 1.2. Zbiranje zamisli, osnove in tehnike 1.3. Delovanje krožkov in organizacija sestankov 1.4. Enostavne statistične tehnike za vodje (I) 2. TEHNIKE DELA V KROŽKIH 2.1. Zbiranje in prikazovanje podatkov, oblike zbiranja podatkov 2.2. Pareto analiza 2.3. Histogram 2.4. Enostavne statistične metode za vodje (II) 3. PRIPRAVLJANJE IN PREDSTAVLJANJE PREDLOGOV 3.1. Analiza vzrokov in posledic 3.2. Predstavljanje predlogov 3.3. Krožki za izboljšanje proizvodnje, vprašanja in odgovori na vprašanja ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 19.10.9823 ob 8,00 uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 21.10.1982 c0 16,00 uri. VODJA PROGRAMA: Lotar KOZINA, dipl. ing., SOZD ISKRA, DSSS CENA strokovnega usposabljanja: V ceno 4.700 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno cen° bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredij0 udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 11.10.1982 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževal"1 center, Ljubljana, Trg revolucije 3, Mariji KRISTAN, etaža XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Lotar ju KOZINI, TEL št.: 061/222—234, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO. sicer No Izr 6 lcvs, Nz, N 6 Ns Mr r Nar Nin »obe »i"ia ,ePr0 In N Nin Nd Ni Noi iptoi 'Peci Nja N, S iSKRa I.Č. V IEZE gradijo stabilizacijo ta izvozu, racionalnem Poslovanju in na domačih Surovinah Predsednika kolegijskega poslovodnega organa v Industriji elementov Staneta Kovačiča smo prosili za pogovor o stabilizacijskih prizadevanjih. »Pri nas stabilizacija ni nič novega, ne gre za neko kampanjo, ampak stabilno gospodarimo že leta in leta, kar dokazujeta že proizvodnja in tehnologija, ki bazirata na domačem znanju in domačih materialih. Izvozimo pa daleč nad polovico vseh izdelkov, že leta in leta«, nam je dejal v uvodu. Kako ste se pri vas vključili v stabilizacijska prizadevanja? s,‘‘Kakega oficielnega stabilizacij-j;eSa akta za delovno organizacijo ni-ltianj°. Imamo jih po TOZD. Vendar c.erilm, da stabilizacija ni enkratna ak-ampak je to permanenten proces, la,n' nikoli zaključen. To je približno j^0 kot z razvojem v tovarni, ki ni en-jaaten, ampak je to neprestano ustvar- j ^anes srečujemo mnogo tovarn in !°Vnih organizacij, ki se ponašajo z Sk. ‘j1 tudi ovitimi stabilizacijskimi akcijami j z določenimi uspehi na tem po-ocju 'fa|(0 je v proizvodnji, izvozu in »j..)6- Tako nekateri leta nazaj niso ^,c izvažali, zdaj pa se lahko pohvalijo z je *im indeksi rasti izvoza. Pri nas pa ^Precej drugače. Mi smo se usmerili v , °z že desetletja nazaj in zato so nes naši indeksi rasti precej manjši in m 0 nas manj opazijo in dobivamo Rj ali nič priznanj. J fent, •ovni endar proizvajati elektronske ele- e in jih prodajati na zahtevni sve-trg pomeni, da se moraš obnašati ti^bili2acijs|(0 tisti hip, ko si se pojavil dr !yetovnem tr8u- ^ Kipu se moraš po-. fuiti neusmiljenim pravilom ekono-L- kei spopasti se moraš s konkurenco, nudi najboljše in to po najnižjih °Tznih cenah. ..lako lahko rečemo, da je stabiliza-j v IEZE permanenten proces, ki a svoje začetke že leta in leta ^aj.Kajti, če hočeš proizvajati ele-ItopJ.6’ jih moraš v velikih serijah. Takih ■cin pa jugoslovanski trg ne rabi in j^10 je izvoz za nas nuja. Čim pa smo v Iji °Zu. se moramo po kvaliteti,zanes-(jj..0sti, ceni in še v čem povsem podre-[ii^najzahtevnejšim svetovnim nor- V. 6fJ le ste dosegli največ v ustalitvenih m^devanjih? m . u gre za dve področji, ki sta tudi aj najbolj pereči. Prvo je pomanjka-L deviznih sredstev, drugo pa je Pa t °. s*ah položaj likvidnosti. Sicer p t° ni le naš problem, z njim se ote-jjjf10 v Iskri in vsem gospodarstvu. a,Lr a1110 v primerjavi z ostalo Iskro le I oliko na boljšem. ^zredno se je položaj na področju Ha a.fjetrgovinske menjave zaostril je v** novem deviznem zakonu. Zato dy ^ teže balansirati med izvozom in ,j0 z°rn. Do junija smo lahko porabili ■leri ^ lastr|ih ustvarjenih deviznih L stev. Po prvem juniju pa le 31 %, p^j Pomeni, da TOZD praktično raz-tjbj?8aj° le s 25 % ustvarjenih konver-gohfih deviz. To pa v IEZE pomeni, da y ena TOZD razen Polprevodnikov, ,ePr t*ov°lj deviz za najnujnejši uvoz j 0fiateriala in rezervnih delov, alin kaj sedaj? Naj zapremo tovarne, butamo najti druge rešitve? »Pro-so zato, da jih rešimo,« je rekel ,^0. Moramo najti rešitve, da bomo s Za f ininimalnimi deviznimi sredstvi sotoviii kolikor toliko normalno Sp^Rodnjo naših, ozko začrtanih in p«! jaliziranih programov. Tu moramo ;tn!atl, stabilizacijsko politiko izredno itin, utno in gospodarsko, da premo-0 to obdobje. Stane Kovačič. Tako bomo jasno čim več uvoznih materialov zamenjali z domačimi, kjerkoli bo to mogoče. To morda zveni precej stereotipno, vendar vseh možnosti še nismo izkoristili in rezerve moramo aktivirati za vsako ceno. Naj ob tem povem, da je zamenjavo dobaviteljev možno narediti tako, da bi repromate-rial kupovali doma ali pa na vzhodnem trgu, za kar je več možnosti. Z domačimi dobavitelji pa spet ni lahko. Ob zaostrenem deviznem položaju je nastala pri dobaviteljih surovin pravcata džungla pritiskov za devizno participacijo in za sovlaganja. Zdaj, po politični in administrativni ureditvi je sicer nekoliko bolje, a vendar je deviznih participacij preveč, tam, kjer so upravičene in tudi tam, kjer zanje ni osnove. Tako smo prišli z dežja pod kap, namesto da bi kupovali za dolarje na konvertibilnem trgu, se gremo doma participacije, kar je pogostokrat še huje. Vendar doslej rešitve za ta položaj še ne vidimo. Zato si prizadevamo, da bi čimveč surovin dobili na klirinškem področju, ki nam je bolj dosegljivo. Prav tu pa ste nam naredili novinarji velikansko medvedjo uslugo. Raztrobentali ste naš težaven položaj in vzhodni dobavitelji so navili cene. Podobno pa je na zahodu, kjer so naši kupci elementov zelo pritisnili na cene in nas prisilili na popuščanje n pocenitve tudi tam, kjer se nam draži in višajo stroški. Tako je preusmeritev uvoza z zahoda na vzhod težavno in drago. Ob tem je dohodkovni efekt v naših TOZD manjši, kar še zaostruje likvidnosten položaj. V normalnih pogojih bi se rajši odločali za nakupe na zahodu, saj so tam cene repromateriala nižje. Tako bi bilo za nas tudi mnogo bolj ekonomsko zanimivo. Drug način, ki ga skušamo realizirati pa je začasni uvoz surovin in predelava v končne izdelke. Pa tudi tu ne kaže rožnato. Naši kupci imajo z dobavo surovin določno delo in stroške in zato ob morebitni dobavi materiala znižujejo cene naših končnih izdelkov. Skušali bomo marsikaj urediti prek Iskrinih zastopstev in firm v tujini. Tako si obetamo sprejemljivejše rešitve začasnega uvoza. Na tak način bomo prišli do či- ejšnjo nedeljo so se na jezerih pod Krvavcem srečali preživeli borci Kokrške^a E prečudovitem soncu so se svetile okoliške planine, ko so borci obujali C"* na padle tovariše, ki so dali življenje za svobodo v tem najlepšem kotičku to^e. Zbralo se je več sto okoličanov iz okolice Cerkelj in nekaj iskraševiz naše na Jezercih. stega zaslužka deviz, brez devizne participacije, ker bomo pač prodali naše delo in znanje. Tretja rešitev pa je selekcija našega proizvodnega programa. To se pravi, da bomo proizvajali večinoma izdelke, ki potrebujejo čim manj uvoznih materialov. Tu pa je težava, na primer v Mokronogu in Magnetih. Ti imajo le en proizvodnih artikel, ki pa je nujno vezan na uvozne materiale. Tako v Mokronogu in v Magnetih lahko delajo le elektrolite in magnete. Ob tem je edina možna rešitev prehod na rezervne programe. To pa je spet škoda, saj imata obe tovarni sodobno in viso-koproduktivno opremo, ki bi v tem drugem primeru ostala neizkoriščena. Navsezadnje pa v Jugoslaviji življenjsko nujno rabi elektronska industrija elektrolite in magnete. Vnasprotnem primeru bi bilo treba oba izdelka uvažati. Vsa ta vprašanja smo pretresli na raz-širjenem kolegiju 1 5. septembra in sprejeli tudi ustrezne sklepe, ki jih bo treba v posameznih TOZD in v delovni organizaciji dosledno realizirati. Te rešitve so tiste, ki dajo 90 do 95 % vsega učinka. So pa še rezerve, ki jih moramo poiskati. Tako še vedno premalo gospodarno ravnamo z dragim re-promaterialom, še vedno bi najbrž marsikdo brez škode ostal doma in ne bi potoval v tujino, torej imamo še nekatere kategorije, ki bi lahko pripomogle k deviznemu varčevanju. Seveda pa bomo ostali še vedno močan izvoznik, sedaj izvozimo med 50 in 55 % fizičnega obsega proizvodnje, bomo pa ta procent še zvečali, seveda, če nam bo uspelo tudi večati proizvodnjo.« In kje so žarišča nelikvidnosti v vaši DO? »Menim, da je največ sredstev vezanih v zalogah materialov. To je sicer reden pojav. Ker pa zdaj teh, zdaj drugih surovin primanjkuje, seveda na-bavniki kupijo takrat, ko je material možno dobiti. Žal pa te zaloge niso v celoti kompletirane in pripravljene po asortimentu, ki ga proizvodnja zahteva. Pri nas v DO likvidna sredstva združujemo in tako je možno premeščati zadrege ene TOZD za določen čas z likvidnimi združenimi sredstvi, ki se seveda obrestujejo in nato vračajo. Tako so združena sredstva pozitiven faktor v gospodarjenju. Zal pa nekatere TOZD le prerado-darno nabavljajo zaloge in vežejo obratna sredstva — ker so pač združena. Mislim, da bi se gospodarneje obnašali, če bi razpolagali le s svojim, doma ustvarjenim denarjem.« F. Kotar Jožica Kocmur v pokoju Pred nekaj tedni se je po 35 let delovne dobe odpravila v zasluženo upokojitev Jožica Kocmur, do tedaj zaposlena kot socialna delavka v TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk. Polnih 26 let je delala v Iskri od tega 10 let v Tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani, ostalih 16 let pa v TOZD KEKO Žužemberk. Skozi celotno obdobje je opravljala delo socialne delavke, torej delo z ljudmi, v spoznavanju in reševanju vseh njihovih problemov, vprašanj in težav. Ko se je 31. avgusta poslovila od svojih sodelavcev na zaključni večerji v hotelu ROG v Dolenjskih Toplicah, se je v imenu vseh sodelavcev poslovil direktor TOZD Tušan Lavrič. V svojem izvajanju je nakazal njeno aktivnost tudi v vrsti pomembnih družbenih lunkcij, od sekretarja osnovne organizacije ZK. predsednika sindikata OOZ.S, predsednice RK itd... V zaključnih besedah je dejtil: »Prepričan sem, da se bo vaša aktivnost tudi po upokojitvi nadaljevala v družbenih organizacijah Krajevne skupnosti, še predvsem na področju naše najhumanejše organizacije RK, v katero ste vložili še posebni napor in delali tudi zelo uspešno. V nepozabnem spominu ho ostal vsem prisotnim ta prijetni večer oh odhodu v upokojitev Jožice Kocmur,šopek cvetja in praktično darilo od sodelavcev in še posebno od delavcev iz neposredne proizvodnje KEKO programa. Prizadevni delavki Anici Hrovat so sodelavke in sodelavci v montaži Tovarne stikal izročili darilo ob odhodu v pokoj in se od nje prisrčno poslovili. V Iskri se je zaposlila leta 1946, nekaj časa je delata v Števcih. Leta 1958 seje ponovno vrnila v naš kolektiv in pričela delati v montaži selenskih usmernikov, štiri leta kasneje je prešla v Stikala. Ob odhodu nam je zaupala, da bi še delala, pa je mož bolan. V svojem delovnem okolju se je dobro počutila. Želi, da bi še uspešneje poslovali. Tudi mi ji želimo zdravja in zadovoljstva v' pokoju. PREJELI SMO: Razmišljanje ob članku: »Bogate priprave na sindikalne kongrese« v številki 34. Na pobudo RS, skupaj z OOS je bil posvet prek 60 sindikalnih delavcev iz raznih DO severnoprimorske regije, v prisotnosti vseh najvišjih predstavnikov, ki tu sodijo, kaj veljajo in takšno strukturo tudi obogatijo. Človek, lahko je tudi delavec, se ob tem zamisli in kot so vsi ti visoki funk-conarji sindikata (delavcev) prešli na glavno temo, tako delavec preide na svoje razmišljanje.odtujen temu dogajanju. Nekaj glavnih tem, ki so jih široko obravnavali v 2 uri dolgi razpravi, so kot nekaj abstraktnega v današnjem težkem času. Kdo od »navadnih« delavcev je bil prisoten, ne z da bi kvaril strukturo, brez naziva, a bi lahko iskreno in pošteno povedal, kaj ga teži, zakaj je težko sodelavcu, kako vidi sam nepravilnosti, kdo po imenu se mu zdi neodgovoren, kaj bi delavci radi spremenili, da bi bilo kaj bolje? Iz posveta, še manj pa iz članka, ne more izvedeti, kakšen korak je bil ali bo storjen, kdo bo kaj napravil, kakšne pričakujemo rezultate. Če so takšna posvetovanja še v modi (leto 1982) in sama sebi namen, potem je očitno, kako prijetne so navade struktur, ki potem na kongresu še obširneje razpredajo iste parole in sklepe, ki jih iz leta v leto ponavljamo in od njih delavec in vsi skupaj bolj malo imamo. In kaj sprejemamo na drugih kongresih ter takoj za tem ponavljamo na sejah, sestankih itd? Sindikalni delavci, ki so si z zanimanjem ogledovali proizvodnjo, so morda pristopili k delavcu in ga vprašali kaj misli ob delu, o problemih, kaj čuti v vsakdanjem življenju, kaj si želi, da bi bolje delal in zakaj tolikšna pasivnost do dogajanja. Je to mar nezaupanje? So morda kakšno teh besed, misli prenesli na ta posvet, ali kam drugam? Se morda bojimo drug drugega, tovariškega sodelovanja ali smo sprejeli oportunizem, kot najlažjo obliko življenja! Posebni tim bo pripravil zaključke in jih posredoval republiškim sindikalnim kongresu. Kaj naj to pomeni delavcu? Kdo je ta, ki v imenu njega govori in sporoča ne, da bi sam smel, upal. želel povedati, kar pač sam misli?! Je sindikat samo oblika, ali tudi vsebina? Če bomo hoteli slišati glas delavca, potem mu moramo prisluhniti, ga postaviti pred dejstvo da govori, kar bo nato tudi storil, brez bojazni, da bo čutil posledice in ne samo stabilizacije, ker za to smo res vsi krivi, a ne enako odgovorni, najmanj pa neposredni delavec. In ko toliko govorimo o delavcu, za katerega vemo kdo je — kdo je potem (Nadaljevanje na 6. strani) Marija Kolenc/z mokronoške Iskre se je te dni poslovila od sodelavcev in odšla v pokoj. Vsi, ki so delali z Marijo, so jo imeli radi in zato je bilo slovo zelo prisrčno in simbolična darila so bila odraz prijateljskih vezi. Marijo smo vprašali, s kakšnimi občutki odhaja iz Iskre. Kar težko grem. saj 19 let dela. skrbi, uspehov in težav pusti množico spominov in poveže ljudi, ki so v.v to »dali skoz«. Odhajam z najlepšimi spomini in želim, da bi naš kolektiv še naprej delal uspešno in imel delo. za katero smo se velikokrat tako bali. Sicer mi pa v »penzionu« ne bo dolgčas. Svoje zahteva vinograd in vrt, še več pa štirje vnučki tako, da mi zanimivega dela res ne bo man jkalo. « TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Doklej še iz rok v usta? O težavah v sedanjosti in pesimističnih napovedih za bodočnost sežanske Tovarne radijskih sprejemnikov je bilo že dosti govora. Pričakovati bi bilo, da bodo slednjič ugledale beli dan tudi napovedi o skorajšnji razrešitvi težav pri gospodarjenju v sežanski Iskri, vendar to zaenkrat še ni možno. Nasprotno, razmere so zaostrene, kopičijo se napetosti, kajti osebni dohodki kot posledica slabih poslovnih rezultatov omagujejo v borbi z inflacijo in nenehnimi podražitvami. NIZKI OSEBNI DOHODKI Posledica težav pri gospodarjenju, ki so po zaključku letošnjega polletja "prinesle« 6.7 milijonov dinarjev izgube, so seveda nizki osebni dohodki. Avgusta. na primer, je od 470 zaposlenih skoraj četrtina (113) prejemala do 7200 dinarjev osebnega dohodka. Manj od zajamčenega OD pa bi moralo prejemati 66delavcev, tako da je prišlo do absurdnega položaja pri tistih, ki delajo v proizvodnji. Ob 100,0 doseganju norme bi bil namreč njihov OD manjši od zajamčenega, ker pa imajo do višine 6790 din razliko regresirano, se jim tudi norme ne splača presegati. Nekakšen "miren štrajk« se torej kar sam od sebe ponuja — kljub boljšemu, produktivnejšemu delu se delavcem v »kuvertah« to ne bi poznalo.zato raje obsedijo in čakajo do izteka delovnega časa. To pa še ni vse. V preteklih dneh, kmalu po izplačilih osebnih dohodkov, je narasla napetost v navijalnici transformatorjev . Deževala so vprašanja, kako živ eti s tako skromnimi sredstvi, kako iz težav. pa tudi kakšne naj bodo sankcije za vodilne delavce tozda. Ob takih razburjenjih običajno potegnejo iz prahu tudi že pozabljene zadeve, povprašajo zakaj se ne uresničujejo dogovori. Na primer tisti o premeščanju odvečnih režijskih delavcev v proizvodnjo, pa kako bo s premičnim delovnim časom po novem zakonu o delovnih razmerjih. V ozadju vsega, pa je seveda veliko, boleče vprašanje: »Kdaj se bo naša tov ama vendarle izvlekla iz neprestanih težav?« VELIKO VZROKOV ZA TEŽAVE Kateri so pravzaprav vzroki za tako težaven položaj sežanskih Sprejemnikov ? »Veliko jih je,« meni direktor tozda JOŽE SEDMAK. »Največ težav so nam povzročile nove omejitve pri pravicah za razpolaganje z deviznimi sredstv i. Povrhu pa so naši izdelki z izjemo transformatorjev izvozno nezanimivi. Cene za radijske aparate so administrativno zadrževane, zato je ta proizvodnja neakumulativna. Ojače-v alne naprave sicer ponašajo dohodek, vendar je vanje vgrajenih -relativno dosti uvoženega materiala. Že leta 1980 smo se odločili za preventivno sanacijo, ki pa smo jo morali zaradi nakopičenih vsakodnevnih težav prenehati izvajati. Zaradi izgube v letošnjem polletju smo sprejeli nov sanacijski načrt, ki ni bistveno drugačen od tistega izpred dveh let. Izhoda iz tako zaostrenega položaja pa ne vidim, vsaj do zaključka pričetih investicijskih del ne. V letu 1984, ko naj bi v novi hali na novih strojih in opremi stekla proizvodnja izvozno zanimivih transformatorjev, bi se položaj utegnil popraviti. Takrat naj bi tudi popravili osebne dohodke, ki so sedaj resnično prenizki. Do tedaj pa bo treba v največji možni meri izkoristiti obstoječe proizvodne in tržne možnosti. Zakaj v tovarni niso vztrajali pri izvajanju sanacije, ki je bila v letu 1980 še preventivna, saj je bila takratna izguba malenkostna in tudi pokrita znotraj tozda? Pomočnik glavnega direktja DO Široka potrošnja PETER GRČAR, ki je vodi! sanacijsko komisijo, meni: »Delež akumulacije v celotnem prihodku po polletnem obračunu leta Razmišljanje ob članku: »Bogate priprave na 1980 je bil le 0,7' <. Vrsta slabosti, ki so se nabirale vsa leta, odkar pravzaprav tovarna samostojno deluje, je bil tudi povod za imenovanje sanacijske komisije in sprejemanje sanacijskega načrta. Prvi rezultat je bil viden še istega leta, saj se je stopnja akumulacije že po letnem obračunu dvignila na 3,5 '"< celotnega prihodka. Že v prvi polovici leta 1981 pa so se začele kopičiti težave. Pričele so se restrikcije pri možnostih za razpolaganje z devizami, primanjkovati je pričelo reprodukcijskih materialov. Vseeno je polletni obračun še vedno pokazal dovolj ugodno sliko, saj je akumulacija še vedno predstavljala 3,1 G delež celotnega prihodka. Že konec lanskega leta pa se je položaj temeljito pokvaril. Delež akumulacije je padel na 0,1 %, letošnje polletje pa je že negaMvno. V lanskem letu so vsakodnevne težave z zagotavljanjem likvidnosti, deviznih sredstev in sprotnih težav nasploh, tako zaposlile vodstvo tozda, da je za izvajanje dolgoročnih sanacijskih ukrepov preprosto zmanjkalo časa. Sanacijska komisija je zatona svoji 8. seji, ki je bila 28. oktobra lani, sklenila, da delo komisije do nadaljnjega zamrzne.« DO KONCA LETA BREZ IZGUBE? Razmere v Sežani torej ne ponujajo preveč optimizma. Tudi če bi investicija napredovala po predvidevanjih, da se v 140 milijonov dinarjev redni finančni konstrukciji nikjer ne bi zataknilo in da hi transformatorji v letu 1984 začeli prinašati devize, pa je treba preživeti tudi do takrat. MAKS RUDOLF, računovodja tozda meni, da bi letošnje leto lahko zaključili brez izgube, če ne bo zastojev v proizvodnji. Zal pa proizvodnja v juliju in avgustu, ki sta sicer res počitniško obarvana, ni tekla tako, kot so načrtovali. To in pa dejstvo, da temeljna organizacija že od nekdaj posluje brez lastnih poslovnih sredstev, pa vzbuja kaj malo upanja. Likvidnostne težave grozijo, da bodo podrle vsa prizadevanja za »vrtenje« proizvodnje, še temnejšo senco pa na prihodnost tozda mečejo napovedi o višjih obrestnih stopnjah in strožjih pogojih za najemanje kreditov. REŠITEV IZ ZAGAT LETA 1984? Kako torej preživeti do »obljubljenega« leta 1984, saj je moč realno predvidevati, da bistveno višjih osebnih dohodkov skoraj ni pričakovati . BOJAN GRMEK, predsednik osnovne organizacije sindikata: »Sindikat se ne bo mogel ločeno od skupnih prizadevanj posvečati težavam posameznikov. Edina rešitev, ki jo vidimo, je v sanaciji temeljne organizacije kot celote. Nizki osebni dohodki povzročajo trenja in napetosti, pa tudi zahteve, ki z željami za boljše gospodarjenje nimajo dosti opraviti. Ena od takih je, npr., zahteva, da se tudi vodilnim močno priškrnejo osebni dohodki, pa zahteva da uvedemo novo delitev sredstev za OD. Najnižji OD naj bi bil v višini zajamčenega, vendar hi tako zaradi omejene mase dosegli razmerje med najnižjim in najvišjim komaj 1:1,9. To je seveda nesprejemljivo, saj vemo da uravnilovka ne vodi nikamor!« Vlogo pri »lajšanju« težav bi lahko imela tudi delovna organizacija Široka potrošnja. Glavni direktor MIRO KREK meni v zvezi s tem: »Že februarja smo se spraševali o vlogi DO pri razvijanju proizvodnega programa TOZD-a Sprejemniki. Do takrat obljubljenega roka, meseca maja, pa odgovora ni bilo moč dati. V preteklem obdobju so bili nosilci razvojne dejavnosti v temeljni organizaciji sami, zdaj pa poskušamo skupaj pospešeno osvajati predvsem perspektivni program transformatorjev. Naš cilj je, da kar najbolje izkoristimo prostorske kapacitete, ki so tej dejavnosti namenjene.« Odgovor na vprašanje, kako preživeti, pa so poskušali oblikovati slednjič tudi na skupni seji DPO sežanske Iskre 20. septembra. Sprejeli so tri sklepe, ki jih dobesedno navajamo: — Sedanjega sistema nagrajevanja ne smemo porušiti. še zlasti pa ne v korist uravnilovke, ki je za naš družbeni sistem nesprejemljiva. — Povečanje OD je v sedanjih razmerah možno le z ustreznim povečanjem proizvodnje, oz. dohodka, drugega vira ni. Zaradi tega se moramo vsi delavci TOZD maksimalno angažirati na svojih delovnih mestih, da to povečanje uresničimo. Samo tako bomo poslovno leto uspešno zaključili in tudi naslednje leto enako uspešno nadaljevali. Zavedati se moramo, da sedanje močno zmanjšanje proizvodnje, padanje storilnosti, globoka nelikvidnost in temu dodatno še zahteve za povečanje OD neizbežno vodijo v položaj, ki bo zahteval ukrep družbenega varstva. S sklepi so seznanili tudi DPO in izvršni svet sežanske občinske skupščine. Kako pa jih bodo uresničevali, bo pokazal letni obračun. Stane Fleischman ..... > tek R 9to, k R V TOZD Sestavni deli in delovna sredstva delovne organizacije Avtomatika zaključuj j obnavljanjem lakirnice na Savski c. 3. Na osnovi odločbe republiškega inšpektorja za ^li|Sl| bila vi. 1980 zaradi zastarelosti opreme izdana prepoved obratovanja. Oprema, lakirne k» --— - -- - — ----—.... ... r - i - r - * j « ' . - j/ Ih (.1 in peč,vse to je bilo v obratovanju od 1958. leta. Da bi zadostili varnosti in predpisom**^!! meljni organizaciji na seji DS sprejeli sklep o nabavi nove peči, lakirnih kabin in kornPj ^ Ho j, prezračevalnih naprav pri SOP Krško. Hkrati so v mesecu maju pričeli z adaptacijo 77 u % okl prostora, da bi izboljšali delovne razmere štirim delavcem. V lakirnici opravljajo povrs1 . io| ^ zaščito gotovih izdelkov temeljne organizacije. Vrednost investicije je ocenjena na okrogse p,ptipjr|| milijonov dinarjev. Nova generacija TV sprejemnikov »z ii S oe«0' Velika udeležba uvoznega materiala, predvsem pri barvnih tv sprejemnikih, je narekovala konstrukcijo domačega barvnega TV sprejemnika, ki bi poleg tehnološke samostojnosti omogočal tudi možnost prodora na zahtevna inozemska tržišča brez licenčnih omejitev. Seveda pa je pri tem bila zasledovana tudi ekonomika, predvsem povečana udeležba domačih materialov in povečana udeležba dela. Z novim razvojem so se zahtevale tudi nekatere tehnične izboljšave, povečana zanesljivost in čim večja stopnja univerzalnosti. Pri razvoju novega črnobelega tv sprejemnika je bila zahtevana večja stopnja integracije elementov elektronike, povečana produktivnost, zmanj- Iz tovarne odlitkov v Komnu letos 7 inovacijskih dosežkov. sindikalne kongrese« (Nadaljevanje s 5. strani) ta struktura in vsi tisti, ki bodo v njegovem imenu govorili na kongresu?Mar to niso delavci, mar nismo vsi, z enakimi pravicami in dolžnostmi? Zakaj potem ta odtujenost? In če hočemo resnično kaj spremeniti v tem odnosu današnjega časa, gospodarskih in mnogih drugih težav, se spustimo z višin na trdna tla, recimo bobu bob, tovariško si podajmo roke, pustimo tudi pošteni besedi veljavo. Že sam občutek, da drugače zadihaš, bo dal delavcu drugačen smisel za delo in življenje. Morda so ta razmišljanja tudi izven realnosti današnjega časa ali nekakšne linije, nekje napačna, a so prisotna v posamezniku. Naj bo v tovarni ali zunaj nje, ni mu vseeno kaj je za njega sindikat in vsa ostala naša družba. Milan Gruntar SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Metrologija in preizkušanje v času od 3.11. do 5.11.1982 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologije kontrole. Program seminarja je II. del sistematičnega izobraževanja delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI; L del smo izvajali pod naslovom »Osnove kakovosti in statistične metode.« VSEBINA: Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z novimi zakonskimi določili na področju preverjanja meril in preizkušanja izdelkov, kot tudi s specifičnimi zahtevami JLA na področju preverjanja meril. Glede na vedno večjo uporabo sodobne tehnike mikroprocesorjev in mikro računalnikov v kontroli kakovosti, bo dan poseben poudarek uporabi procesnih računalnikov za sistem meritev v laboratoriju in proizvodnji. Zaradi vedno večjega poudarka na izvozu v dežele v razvoju je del vsebine seminarja namenjen tudi vplivom okolja. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Metrologija v sistemu zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti 2. Uporaba mikro—procesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti .3. Preizkušanje izdelkov , 4. Preizkušanje na vplive okolja C AS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 3.11.1982 ob 8. uri v Hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 5.11.1982 ob 14. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA - 1KM Vodja programa: prof. France MLAKAR, dipl. ing. CENA: strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 4.700 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOŽD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 27.10.1982 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center. Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri Francetu Mlakarju, 061/218 —006. TOVARNA ODLITKOV KOMEN Tudi letos inovacijska dejavnost šanje materialnih stroškov in p01 stavljeno servisiranje. Potek razvoja Razvoj je potekal v več fazah- ?ni j, faza je bila faza iskanja koncept3 Tret mega tv sprejemnika. Faza je bila to) TR >10 s so p 1 orp s le. se bolj zahtevna, ker je bila sprožena^ ^ času, ko je bil razvoj na slikovnih ce 03 nezaključen in s tem ni bilo možno 1 Mnje sirati nekatere osnovne tehnične P3‘. Tjpa metre elektronike. Šele sredi lansR Jgust leta so bile dane še poslednje mo: žnos" Mg, m ji ;■ 'M0: dobaviteljevm 'lotta < zahteva paralelnosti dobaviteljev » materiale ki se vgrajujejo v izdelek-/ h za precizno definicijo. . nJ !Nin " ' razvoju je bila tudi postavi)1/ ,Met, sebe j velja ta zahteva za vse uvoze !de|k( materiale. Pri nujnih uvoženih matef so bile tudi sprožene paralelne/ jvozj|j cije za osvajanje v domači industrij • lih Na osnovi tehnično ekonomske 3n^ Rji liže svetovnega trga smo se odlociR |/ij0r koncept tv sprejemnika. Tako je v Inskem letu bil izdelan prvi funkcion3 s ,/ei V prototip, ki pa je nosil vse sedanjez ^ snove. Na osnovi funkcionalnega PR-dal totipa so bili konzultirani vsi Ponie?J nejši dobavitelji elementov in upos vane njihove pripombe. g . Po opravljenih konzultacijah je , izdelan prvi razvojni prototip, na k3 ^ rem so bile opravljene prve meriti , verifikacija nekaterih stopenj in s|S ma. .jj I* Že v fazi razvojnega prototipa so ^ izdelani tudi prvi razvojno tehnolo,5 L ocmitVi sra irt tv cnr#3iCrn*11 , L osnutki za proizvodnjo tv sprejemi1 .//tri in osnutki kontrolnih merilnih met „ v 'k ičfli11 R N ^O' T°] Zaradi vključevanja ostalih tehmc,"'_[ ne služb je bilo izdelano več razvojnih P totipov, ki so služili tudi za verifikaC/ doseženih rezultatov in za testiranj inozemskih inštitucijah. jjjL . Na osnovi vseh testiranj in Pon°V;;fliliJler preveritev je bil izdelan dokon 1 sl jnodel, ki je služil kot osnova za lal/L ar ‘ranje izdelave orodij in delovnih P/ / prav za proizvodnjo sprejemnika- j' / N je izdelava orodij dolg proces, se Jf^ L en-tovami izdelala razvojno tehnolo [)oj serija 50 kos sprejemnikov, ka^ f ni namen je bila dosega ponovljivosti L/e zultatov in ugotavljanje statisti///, povprečka meritev na osnovi dogo V 30. številki našega glasila smo podrobno spregovorili o rezultatih in učinkih akcije — mesec inovacij, ki so ga letos v novogoriški Iskri — Avtoelek-triki pripravili že petič zapored. Takrat smo tudi zapisali, da nas je tovarna odlitkov Komen razočarala in da zaposleni niso poslali nobenega predloga, ki bi lahko pripomogel k ublažitvi gospodarskih težav in dvigu produktivnosti. Vendar ni tako! Komisija za inovacijsko dejavnost, ki deluje tudi v tovarni odlitkov Komen, je namreč nekoliko zamudila z obravnavanjem predlogov iz meseca inovacij in tako je prišlo do neljube pomote, ki pa jo bomo v tem sestavku popravili in tako tudi dopolnili poročilo, oz. intervju z organizatorjem inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji, ki smo ga objavili v 30. številki »Iskre«. V komenski Iskri je šest avtorjev prijavilo 7 dosežkov, od katerih gre 6 v nadaljnjo obravnavo. Komisija je stimulativno nagradila vseh sedem dosežkov v skupnem znesku 4100 din. Število avtorjev predstavlja 6,9% udeležbo zaposlenih, oz. 8,14% inovacij na število zaposlenih. Poglejmo sedaj na kratko še dopolnitev podatkov za delovno organizacijo jene merilne metodologije. |tl Podoben potek je bil tudi pri razV/L / črnobelega tv sprejemnika. Organ' I cijsko sta bila v tovarni postavljena teama, ki sta in imata še nalogo p/f/ Ijati oba projekta do redne serij5 proizvodnje. V teamih so vkljn// ielov; predvsem tehnične službe, to je pr®1 :dV- k »Ck,, 'Ost ' ,vlja 'N Ele /u, '»hal, "»sta “ti. sem razvoj, tehnološka priprava g S kontrola, menlmca, orodjarna in ^ ^ nabave in oddelka za plan in analiz® investicije. Osnovne razlike med novim in sta sprejemnikom „fl|. ]lrjn/ Celotna družina vseh tv spreje”1 - ^ kov je po zunanjosti enaka stan, spremembe so samo v elektroniki-Novi barvni tv sprejemnik s® .j stveno razlikuje od starega v p°r . (Nadaljevanje na 7. str; Itasit Ta Tre,, i) 'hi c h m Nc na osnovi novih prejetih inovacij12 menske Iskre. Tako je v mesecu in°((), cij 58 avtorjev prijavilo ^ n^. čno 100 dosežkov, kar prc 1,89 odstotno udeležbo vseh zaPrna. h nih. Od 100 prejetih invencij je -0 01 grajenih, 69 pa jih gre v nadalj 1 obravnavo. Višina izplačanih nagra. znašala 46.600 din. Tudi glede na1 brazbeno strukturo udeležence® 'Me, spremeni odstotek udeležbe pri deR cih s srednjo izobrazbo, ki z/ 4.08%, cjelavci s poklicem 2,87/’ delavci brez poklica z 0,46 % udel®, k Sn Ne N % Si 'S- Marko Raka išČ®k "iiicPM k. fŠE ZNIŽANE UVOZNE MOŽNOSTI likopotezno »zaplavali« sko proizvodnjo iskane elektronike. v velikoserij-industrijske »Vse bolj se uresničuje listo, kar sva zapisala v naslovu najinega zadnjega razgovora: 'l.e izvoz nam bo omogočil uvoz, in v skladu s lem so v celoti tudi zadnji sklepi Skupščine slovenske samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino,« je med našim ponovnim srečanjem po četrtkovi seji najvišjega telesa SISEOT Slovenije in po petkovem zasedanju nabavnega kolegija SOZI) Iskra poudaril direktor uvozne dejavnosti v zunanjetrgovin-ski temeljni organizaciji v Iskri Commerce Milan l.oparnik. * jsi^JPonienibnejši sklep Skupščine 4f ''a* ^ * — zasedanja se je udeležil tudi ^ l>te SoSWornik — je ta, da je treba v 'lcn'S,U*'h mesecih tega leta postaviti si-, tč, ''•■'Posredne povezanosti realiza-^, ekoeega izvoza in možnosti uvoza. S' Klepov Skupščine je, da vred-jLv ,iVn,)UP'ne' ^ Prv'tso tis1*- ki imajo pozi-k«jt ^ blagovno menjavo s konvertibil- °^očjem in torej tja več izvažajo nKiin' tam uvažajo. Organizacije iz te ^k,.!>lne lahko v primeru, če se njihov ''^Lj ln uvoz gibljeta v skladu z uskla-J Planom, nemoteno uvažajo do yCa leta. [j ilrugj skupini so organizacije, ki Ju 1° saldo po 8 mesecih uravnotežen ,el’ l3rav toliko uvažale kot izvažale. ,1 rSanizacije bodo smele do konca i; Uv°ziti le toliko, kolikor bodo izvo-Ptvi ilSeVeda zopet v skladu s sprejetimi -£l' T.1 ln zakonodajo. pI,„ , . .. tu^. O0k> skupina --r... vanjo sodi )ševllsC' Pn čemer mislijo na celotno ■evčl1 saj so med posameznimi delov-3fit' ie§n°Z' temeljnimi organizacijami pre-par3'ije: Je razlike — je najštevilnejša, v ikda s° tisti, ki so v obdobju januar - §Ust iios" več uvažali kot izvažali, njihov Pa je bil za letos pozitiven. Ce se 'Ijeitt !il Htruo. je SOZD Iskra načrtovala ;v z1 ij0n °s Pozitivni saldo v višini 27.5 mi-;. P0' ili / ^°larjev. V 8 mesecih smo izvo-)žeflei(je|L milijona dolarjev Iskrinih teria'ihlt) ..v- °d tega 64.7 na konvertibilno e akiVo,0,0!6- V tem obdobju smo od tam rij'' Za 67,3 milijona dolarjev repro-aita-inskih materialov in opreme. (Na ijli z< lilijsk° °rimočje smo izvozili za 32 , |afl;1 Ji nov dolarjev, od tam pa uvozili za )naW Ed‘J0nov dolatjev. ;e it iti en °d pomembnejših sklepov če-ptir i,d s Skupščine SISEOT je bil tudi er# P°do morali v okviru enot — or-ošt6' ganizacije združenega dela so razdeljene v SISEOT po enotah — formirati tako imenovane intervencijske rezerve dodatnih uvoznih možnosti. Te rezerve naj hi znotraj enot dodeljevali v različnih kritičnih primerih, med drugim takrat. ko hi imela neka delovna organizacija izredno hude proizvodne probleme, nadalje v primerih, če bi jim znižana možnost uvoza, ti ukrepi pa vsekakor še bolj zaostrujejo uvozne možnosti v Sloveniji, ogrozila izvozne naloge. pomagali naj bi tudi tistim organizacijam, ki ne bi mogle same letos pokriti negativnega stanja, iz te intervencijske rezerve pa bi vzeli možnosti za uvoz tudi za morebitni nujni uvozza osnovno preskrbo občanov. Seveda so tudi drugi kriteriji, oblikovali in izdelali pa jih bodo za svoje člane po posameznih enotah. Direktor Loparnik je tudi povedal, da so na Skupščini sklenili, da bo Narodna banka Slovenije mesečno zasledovala izvozne in uvozne rezultate, strokovna služba za plan pri SISEOT pa bo koncem vsakega meseca izdelala podroben pregled zunanje—trgovinskih tokov ter predlagala ukrepe za naslednji mesec. Namen sprejetih sklepov omenjenega zasedanja skupščine SISEOT Slovenije je jasen — združeno delo želi vzpodbuditi k realizaciji izvoznih obveznosti do konca leta in pa to, da bi dosegli s tujino pozitiven saldo. Posredno bo sistem v teh zadnjih mesecih združenemu delu v še ostrejši obliki dokazal, da jim le izvoz omogoča normalno preskrbo z uvoženimi reprodukcijskimi materiali. Omenili smo že, da je bilo dan po Skupščini tudi zasedanje nabavnega kolegija SOZD Iskra. Kot je znano, ga sestavljajo vodje nabav iz posameznih delovnih organizacij. Na osnovi skle-povSkupščineSISEOT se je kolegij dogovoril, da mora uvozna operativa v Iskri Commerce v najkrajšem času izdelati natančen pregled izvoznih in uvoznih rezultatov po posameznih delovnih organizacijah v Iskri. Na osnovi |oS nnt^ktrič, (Nadaljevanje s 6. strani) etod'hik"Vne energ'je' kajti novi spreje-..^k-ma za pol manjšo porabo elek- pro- ,nj6< 'ao' energije. Stabilizacija delovanja t^fsžni napetosti je pri novem spre-lo a*ku daleko večja, saj znaša — 40% I 'c od nazivne omrežne napetosti. njjiha 0 le Pomembno predvsem za izvoz S4,vadjslr ga projekta, s katerim bodo v redno protovoun^ vpeljali izdelavo naprav za avic:itatizadjo. Gre za sistem ustreznih komponeo , bodo uporabne predvsem v strojni in elektroindustriji. Z novimi napravami, ki samodejno dodajajo, sortirajo in usmerjajo izdelke in ^ delke na delovno mesto ali opravljajo montažna in druga dela, bodo precej p01' « produktivnost dela in zmanjšali porabo energije. Pomembno je tudi to, da bodo s nadomestili ljudi pri zelo monotonem delu. _~aieli' Izpeljavo tega projekta, ki bo stal 65 milijonov dinarjev, je med drugimi po6! podprla tudi Iskra s sovlaganjem. Le ,l8oc ■dejt S N ‘»ni !ajb Me ‘61, % Ant 0 tiiie' čoč, N Desno obrežje Save med mostovoma pri Iskri in Planiki bodo temeljito Preurf^j||, j Sedaj grade oporni zid ob reki, nad njim pa bodo po novi trasi speljali cesto. S lem bodo zmanjšali gnečo in se izognili tudi prometni zmedi, ki je tam o lovnih izmenah. Kot računajo, bodo vsa dela, ki naj bi bila končana do konca e njega leta, stala okoli 45 milijonov dinarjev. Več kot polovico stroškov bodo knl» K djetja, med njimi tudi Iskra. Beograjske Večerne novosti objavljajo, da stane Iskrin mikser v prodajalni R‘g ulici Moše Pijade 2.272,55 dinarjev, v Elektrotehni v Knez Mihajlovi ulici pa s»>" 1.917,70 dinarja. Vest ima naslov »Dvakrat miksano«. Delavci Iskre iz Ljubljane so ustregli želji slepe deklice Šemse Horič 'z |jj« Teočka pri Bijeljini in ji darovali radijski sprejemnik, gramofon in 10 plošč. 29. J ^ letošnjega leta je Šemsa prejela darilo, ga pretipala do potankosti in povedala: " ------ -"•'o rojstvo. Iskra Commerce je bila edina iskra upanja v mojem življenju*^ j, e vam, da ste prišli k meni in mi prinesli darilo, ki ni samo to, marveč (u . v •• i . __________v___gr____lil-a____I__— .-.—».jzicf Ifl 'v J zame novo valjujem se »=..., - —.........r------------- — — —— voiiv prepričanje, da so še ljudje, ki mislijo na nas nemočne. Vrnili ste mi samozavest m ^ do življenja. Premišljala sem že na najhujše. Želim še živeti in se zaposliti ter s tem do življenja. Premišljala sem ze na najhujse. Z,elim se ziven in se zaposnu icr ’ kazati, da nekaj veljam. Obiščite me še, prijatelji in pozdravite tovariše ob mojiza |i Zbral in uredil Marjan izvr ban