1 J narodski!! v f eci « Odgovorni vrednik MH*. Jane* litehceis. m Tečaj JI. sredo 14. julia (sredoletna) 1852 List se Slavec Kam si dosel y °J y • V pevčik nas premili! Ki nam tak mieno si in tak unéto Prepeval noć in dan vse mlado leto? Kam glasi tvoji i kam so se zgubili? y s koliko nas radostjo polnili! Kak nam serce bio umiljenja navzeto Ko v njih vse plamočutje razodeto Serca smo tvojga nježnija čutiii ! y Še slajši je, Koseski, Tvoje petj , kak nas mikalo, nadusevalo t y Ko jel nas jezik je poganjať cvetjel Oh! li zakaj potihnilo , zastalo? Alj poješ, slavec, le na mladoletje? De vernilo se, ne vec nebálo! Rodoljubski Pravila h meto ra ream zastran barometra in vremenskiga prero kovanja. (Dalje.) Ce kmetovavec vremenika nima, je treba 5 da se s§tj soznani s tistimi znamnji, po kterih narava apoveduje spremine vremena tem so taki ljudjé del svojiga življ kakor pastirji, 5 ki majo z bolj zvěděni o opraviti in večj lovci pod milim nebam preživijo, ? gojzdarji itd. Ti ljudj po znajo premembe zraka na živalih in imajo časa in priložnosti dovelj paziti na vreme. Zato so njih dol goletne skusnje o tem zlo velj Ce se krote in semtertje dežni červi prikažejo. dežni mačaradi na večer pokažejo, smćmo ponoči ali drugo jutro dežja pričakovati. %T _ _ 1 1 • • • 1 • V Na rastljinah in zeliših nimamo toliko gotovih znaminj. Če se deteljno perjiče ali turšično perje skupej viha , če slak in marjetica svoje cve tiše zapreta, če iz gnojniš ali stariga drevjačerne vodne gobe poganjajo, če hojevje zlo diši kmalo dez. 5 bo Tudi bo kmalo dež 5 če se nam daljne goré, 5 daljne cerkve ali druge daljne poslopja posebno blizo vidijo; gotovo znamnje dežja je tudi, če gnoj niša in straniša (sekreti) zlo smerdč. Iz oblakov in megle se zamore tudi vreme naznanovati. Se vidijo rano (zjutraj) na jasnim nebu majhne meglice nakupičene in ni vetrovno pride grom še tišti dan ali dež v nekterih dnčlu Se vidi okoli sonca ali lune obroč ali kolobar in če ali pa drugi dan grom. Če se sončni žarki zjutraj ali na večer vidij o, ali kakor pravimo, da sonce vodo pije, pride dež z vetram. Lepa enaka zarja zve zarja zjutraj, zlasti če Je ostanejo ti obroci dolgo, pride dež ali sneg 9 cer občta vec lepih dní, je bolj rumenkasta, pomeni dež še tišti dan. zarja zjutraj ali zvečer zlo rudeča in zlo razširjena po nebu, pomeni vihár. Rosí mègla zjutraj , po meni lepo vreme; vstaja mègla kviško, pride grom v nekterih dnevih ali pa dež še tišti dan. (Dalje sledi.) / zirinozdrarnisUih reééh Človek 5 na deželi v • ř ZIVI 9 ima dokajkrat pri v Ce je ložnost mnogo napčniga viditi, kadar živina zboli gotovši vremenske znamnja te baže so: in jo konjederci ali drugi mojstri skazi „cajtajo zjutraj posebno pozresna znamnje, da bo še tišti dan dež ali grom znamnje dežja, če se ovce zlo terkaj je to Nic bolji kakor 5 so pa tudi tisti gospodarji ? tud je imajo kakošne stare živinozdravniške bukve j 5 ki iz 7 ~ nadležjej Ce muhe t ^ ^ ? oyce veselo, ko se zjutraj na pašvo ženejo, bo lepo vreme, čeravno je še oblačno , in če pastaričice ali pliske (Bachstel zen) okoli čede tekajo, bo kmalo dež ali grom Ce kozel zlo smerdí, bo kmalo Skačejo kterih so se zdraviteljske modrosti napili, ki ni pi škoviga oreha vredna: zakaj če že stare bukve nič ne veljajo, ktere učé clo veške bolezni ozdrav Ijati ? so veliko manj vredne stare zivinozdrav dež, ravno tako, če bolhe psé zlo jedo, da se nenavadno praskaj Ce lastovke niski letaj dežjem bolj proti tlam podajajo kureti bo dolgo deževalo deževalo dolgo , bo dež, ker se muhe pred Če gré domaća ob dežji pod streho, je znamnje, da ne ostane pa na d e žj bo niske, ker tisto, kar so stare bukve o ži vinskih boleznih učile, je po skušnjah novih časov že ve čidel kot napčno zaverženo. Naši stari so imeli malo pra vi g a umenja o natori in lastnostih bole zin, tedaj je tudi njih ozdravljanje malo veljalo. Taka napčna misel iz starih časov —na pri je še dandanašnji zlo razširjena med liko zvecer pridno pôjeta, bo dež Ce pav ali petelin zjutraj ali ljudmi, ktere sim se te dni sopet prepričati pri polzev přileze na dan ; če mravlje v velicih rajdah semtertj lazij Dež bo, če veliko ložnost imel. Povém jo gospodarjem v podúk in v svaritev, da ne dovolijo neumnost vganjati s svojo traj ali zvečer zlo in so posebno pridne; če kert V • živino kadar na to vižo zbolí. rne: ce zelene žabe (regavice) j «t IV a u a i na i\j ví éíj\j mjijxj.iu Kadar konja po čevih kolje in grize, je zacno regljati, posebno jeseni in spomladi; če se eno poglavitnih znaminj, da se pogostamapriprav 222 lia scati, pa ne more To vidši zazeno nevedni hlapci ali mazací berž hrup, da se je konju vod saja, ročila perla in da mu bo mehur počil A • AJ A A «A « 1/ in da je vlada to delo gosp. prof. Hlubek-u iz-s kterim bi se bilo o tem pogovoriti, kako naj y ce mu voda bi se ta reč tudi na Krajoskim sprožila ne nosti dpre Sedaj počenjajo berž vse sorte neum stolčejo popra in hrena in ga vtakujejo ubogi Sam Po dokončanih kmetijskih pomenkih je gosp. Ant IlUSit , Oiu.i/Vjw rrw .»uaujvjv —---- - ~ ~ živini v scalo (šrot), ali nekteri išejo celô po ker- danji st v * • • • V v 1 i Vi« • 1 • • 1 • i • « besedo povzel in odkritoserčno razložil se tn obertnijske družbe, ktero je samo selu ali klesču, ktere nečedni vozniki sami redij da imajo domišljevano zdravilo berž pri sebi stoj no y • v od kar je zbor v Grad sklenil, da imajo poprejsne podružnice samostojne biti ločiti lCUIJU . ua imaju uuuiioijv/* auu aui ui i i\r mui ij pí i * u— f«^» vjohw pvui uumvv oaïuuaiujuc uni iu nc luvill \u l* v kah. Ko te dostikrat škodljive neumnosti počenjajo, Naše obertnijsko društvo ni te ločitve nikdar želelo pa amudijo pravo pomoc. Zapomnite si gospodarji! Ce konj koli ali grize kerč y se večidel le zato scati pripravlja, ker se je je rekel gosp. govornik more storiti, kot razklana, dila, borno skušali po svoji ker zedinjena moč več za vunder ker se ločitev je zgo b m saj k 5 ki kolje poglavitno le če niga mehurj konj po tem 5 t do scav 5 solo za rokodelce tako dolgo ohraniti, dokler se osnuje da bi imel nova nedeljska šola na deržavne «troske. Scer bi bilo scati njen. 5 ceravno je mehur prazen ali le malo napol- pa potreba — je sklenil g. govornik, se zahvaleč svit Berž ko bo kerč ali koljika v h nehala, limu nadvojvodu kot začetniku društva bo samo po Na ce tudi nehalo tisanje k scanju sebi ^a tedaj se ima gledat da bi se po obnovile pri bolezni èeva se imajo ozdravljati, ne pa scavni mehur ? So one ozdravlj y je konj ozdravlj stave obertnijskih družb prenaredile in Svitli nadvojvoda so na to odgovorili : da Gr a s ko obertnijsko društvo ravno postave predeluje , in berž ko bojo y od njega šel, se bo brez vsiga druziga početj tudi vscal. bo gnoj veljavno dodělaně, nam jih bojo poslali y 1 naj se kakor dolgo je moč o h ker irski je ro Je napadel kerč čeva po prehlajenj kodelstvu zlo koristna. Zastran obertnijskih raz stavite konja, v hlev, životu s slamo, da se 5 po t y ktere je nekdaj tudi obertnijsko notranje dergnite ga krepko po celim njeaustriansko društvo v Grad C Lj pot y in odenite ga s ko- bij in L cam: vidili boste, da bo že samo to dostikrat po magalo, zlasti, če se mu še gorke kamilčn y i ne u napravilo, so gosp. nadvojvoda pono-kar so že v letu 1843 rekli: da posebno Terst vili je pravo mesto, kjer naj bi bila stanovit t de v gobec vlij So čeva b stre bij u o puuijcuu luivv, es ivitiu ac v utnuv; ali z brizglo (klištiro), s ktero se muosolj s poolj roko gnoja, je pervo y da se obertnijskiga in rokodelskiga blaga celiga cesarstva ga popotni y da y s ktero ritnik 9 kj m p ki pride iz ptujihv dežel, berž vidi in zvé im se dobiva. Ce bi se v Terstu y taka d ali j fnic v mu pa dajè cistiga laškig tnik brizglja ; noter naj g 5 razstava napravila in bi jim fabrikanti, obertniki in ro-kodelci izglede (mustre) svojiga blaga posiljali, bi bila taka razstava gotov dobiček domácímu obertnijstvu. po maslicu na enkrat Če žila naglo bij večkrat (60 70 80krat ali še (Konec sledí) minuti), naj se mu berz i z pu st ali 10 funtov kerví. - Kakor bi odřezal, bo jenjala do stikrat po tem vsa bolezin. Nedolžno scalo in scavni mehur pa pusti pri miru. Ko boš skozi ritnik v čevo segel, boš že cutil, da ni napét; in če bi se red ko kteri krat Pot o v an je po JLaskim Spisal M. Vèrne. pismo Dragi prijatel! rimerilo y v da pet y pritisni na-nj skozi čevo ? jer imas roko, da ga spraznes. Pri ti priliki tudi naznanim, v Se Ie letos mi je bilo mogoče 6. roznika 1847. kar sim ze dolgo kaj Prestraniku primerilo. Neki kmet pripelj jeunidan v svo jiga scer zdraviga in močniga vola k ondašnjimu živinozdravniku: naj ga ogleda; včeraj je bil še popolnama zdrav, danes se pa neprenehoma nape nja, pa ne gré celo nič od njega. Zdravnik seže s poolj dolgo roko v ritnik in potegne poldrugi sežinj dolgo želei, namreč viditi „lepo deželo, ki jo Apenin deli in morje obdaja in planine", ali kakor slavni laski pesnik Petrarka poje: — il bel paese Ciť Apennin parte e 1 mar circonda e 1 Alpe. Kar sim od 5. rožuika do 11. veliciga serpana po ti na vse straní imenitni deželi vidil in občutil, Ti bom y ? meliko, z gnojem napolnj tanjko cevo iz njega! Zdravnik vmije najdeno cevo in vidi, da je bilo suho prešičje čevo, ki ga je vol s pičo vred kadaj požerl. Mahom a je bil vol zdrav. v pismicih na znanje dajal po domaće, kakor prijatel prijatlu piše. 5. rožnika ob 10. zvečer sim odrinil na parobrodu y y ka H r. Zbor kmetijske in obertnijske družbe v Ejjubljani M. Julia (Dalje.) Gosp. dr. Stru pi je govoril o nasajenju m kterimu „Dalmata" pravijo, iz Tersta v Benetke mor sim drugi dan ob sedmih zjutraj došel. Benetk Ti ne bom popisoval, ker se nad jam, de jih boš sam ogledat přišel. Resnično boš vesel viditi nekdanjo „kraljico jadranskiga morja", ktera, desiravno več ne kraljuje, zmiram še veličansko sred vode stojí, de se človek čudí nad prederznostjo tistih, ki. so se pervi umislili na vodo tako mesto postaviti. Skoraj bi verjel, de niso bili iz tega sveta, ki so tako veličansko stavbo pričeli, kar h dreves poleg železnice, m ekel, da bi bila tudi latinski pesnik pravi: kmetijska družba v stanu y tako nasajenje murviniga germovja z drevesi podpirati, kterih ima dokaj na svo jim vertu; poleg ceste h kolodvoru bi bili pa jag njedi pripravni, kterih cez 4 sežnje visocih ima družba več kot 800. Svitli nadvojvoda so o tem razodeli, da tudi na Šta- jarskim pole cr & zeleznice sadno in murvino drevje na- kev in poslopij, kakor krasno »Viderat Hadriaticis Venetam Neptunus in undis Stare Urbem, et toto ponere jura mari: Nunc mihi Tarpejas, quantum vis, Jupiter, arces Obj ice, et ilia tui moenia IVlartis, ait. Si pelago Tiberim prœfers, Urbem aspice utramque iilam homines dices, hane posuisse Deos«. v . I I _ Ûh ■ Čudil se boš til viditi posebno veliko krasnih cer- bogato cerkev sv. Marka 9 y 223 in dvor nekdanjih Beneskih vojvodov; cerkev sv. sred města krasen in velik grad nekdanjih Ferarskifr Jurja (San Giorgio Maggiore), kjer je bil Pij VIL pa- vojvodov, kjer zdaj en kardiual kot deželni poglavar pež izvoljen; cerkev Matere božje 9 ki jo 5? Madonna stanuje. Okoli in okoli grada teee precej na široko voda. della Salute" imenujejo; nika (San Salvatore) ; cerkev presvetiga odreše- Po vsim gradu so me peljali in mi vse prijazno okazali, sv. Janeza in Pavla, sv. Roka posebno krasno sobo, kteri „Zorina soba" (sala ďAu in v se veliko druzih y potem akademío lepih umetnost rora) pravijo, zato ker je v nji zraven mnozih druzih in most z imenam „Ríalto", in arsenal, ki je malo ta podob Zora ali Aurora zares mojstersko naslikana* cih. Le pridi, bos vidil, in se gotovo zavzel. Poslednjič so me se, globoko do vode, peljali H u go v o Brez de bi se bil tabart dalje v Benetkah mudil, sim se peljal proti enajsti uri 6. rožnika po železnici v n Pari M Padovo, in opoldne sim bil v ze tam. V eui uri pri ali derdrá tedaj vozovlak, desiravno se po poti stiri-petkrat ustavi, dvajset talianskih (laških) milj dalječ v goverstnih svetih in drugih podob. Padovo. f • ř-r jeco ogledat, ktere omeni lord Byron v povesti zina", ktero je deloma rajni Preserin poslovenil V mestnim ateneumu (Athœneum) sim vidil veliko krasnih slikarstev (malarskiga delà), to je, veliko mno- Poleg tega lepiga Tudi Padove Ti ne bom popisoval, ker jo bos poslopja je tudi kmetijski včrt (Orto agronomico). Cerkev sv. Lorenca nima nič posebno lepiga razun v ce enkrat skupaj v Benetke greva9 sam lahko ogle de nje obok silno lepo odglasuje. Ce se sred cerkve, dal, ker je, odkar imamo parobrode in železnice, sko- na primer, z rokami ploskne , se tak plosk od zgoraj raj bi rekel y domá. kar dolgo ponavlja, pa zmiram bolj tiho, dokler popol V 1 • t t t « mm m m Mesto je veliko, pa ne kaj posebno prijazno. Svet- nama ne umolkne. V bolnisnici pri sv. Ani* so mi kazali ni ko va cerkev, to je cerkev sv. Antona Padovanskiga stanico, kjer je bil T or k vato Tas so malo manj ko (Padovančani ga nikolj po iménu ne kličejo, ampak mu osem let zapčrt, in kjer so reveza terpincili, de je sko le S v e t n i k il Santo stina poleg veliciga krasniga teržišča, pravijo) , in cerkev sv. Ju- raj res obnorel. Slavni pesnik se je bil v vojvodovo se- Prá délia stro Eleonoro zaljubil; komaj se to zvé, in malopridni ki ga Valle" imenujejo i ste narlepsi. Sloveče vseučilišče, dvorniki, večidel hudobni priliznjevavci kačjiga serca, si zvezdogledisce, rastljinoslovni vert, zelezen most cez že àeptajo, de Tasso nori. Vojvoda Alfons se razserdi in Brento , in Pedrokovo kavarnico bos moral tudi ogledati, ukaze: „k sv. Ani z njim in po tem se boš lahko v malo vec ko v pol uri po železnici v Vičenco, prav lepo in bogato mestice, peljal. !" In tam so ga zapčrli, do je svoje nar lepši leta v ječi doživel in ob zdravje in se skoraj ob pamet přišel. — Knjižnico ali bukvišče z Meni pa ni bilo priročno v Vičenco iti, temuč sim Ariostovim grobam so v lepim poslopji prav prijazno sel po drugi cesti čez Monseliče v Rovíg, kamor in umno vselili. se i z Padove z dobrimi kljuseti v stirih urah pride. Tu se vidijo tudi Ariostovi, Gua rinovi in Tas s o vi rokopisi. Certoza, nekdaj sa Debelo uro pod Padovo proti jugo-zahodu so Ev- mostan, potem francoska soldašnica ali kosama, je zdaj ganejski hribi, ki jih Lahi po vsi pravici silno slajo. V • Cl mestno pokopališče, ki je vredno, de se ogleda. Od jugo-izhoda se vlečejo 16 milj dalječ proti V Ferari je tudi lepo sprehajaiišče, zlo prostorno y zahodu, na sirokost pa merijo kakih 9 milj? kar je po ki so ga z lepim javorovim drevjem, ali marveč s pla našim skoraj dvé uri. Okoli in okoli so dobro obděláni tani obsadili, in ki se „Piazza d Ariosto" zove. Na sredi stojí na visocim okroglim stebru lepa, iz mar in s poslopji in gradići kaj lepo obsejani. V več krajih so tù tudi toplice, kakor v Abanu, v Montegrotu, meljna izrezana podoba Ariosta, ki je divjiga Rolanda v Batalii itd. je velik in eloveč Poleg Batalie pri omenjenih hribih tako krasno in sladko prepeval. Zadnjič sim še hišo grad (Kataj o se mu pravi) vojvoda tega slavniga pesnika ogledal, na ktere unanjim licu Modenaškiga z lepim muzeumam, kjer se posebno ve- se še bere stari Ariostov napis, v kterim.zadovoljno liko orožja starih in srednjih časov vidi. Ne dalječ od hvalo poje svoji hišici, ktera čeravno majhina, je vun-tamjeArkvá, kjer je slavni talianski pesnik Petra r ka der bila čedna in vsa pripravna za-nj: pokopan. Rad bi bil šel častitljivi grob obiskat sim utejrnil. y pa ni Monseliče je mestice ali marveč velik terg po leg zadnjiga verha Evganejskih hribov proti jutru. Od jagnjedov tod pelje cesta med dvéma verstama visocih zmiram na ravnost v Rovíg, zadnje austriansko mesto na ti strani. Pol devétih zvečer sim bil tam. — V 20. »Parva sed apta mihi, sed nulli obnoxia, sed non Sordida, parta meo sed tamen sere doni us«. F erara je veliko in lepo mesto; saj meni je močno dopadlo. Ulice so široke in ravne; le škoda, de ima premalo ljudi. Nekdaj o boljših časih, ko je Ferara še svoje lastne vojvode z bogatim urah sim přišel tedaj hvala umnim glavam, ki so si parobrode in železnice umislile! Tersta v Rovíg. 120 milj dalječ iz Ko bi bil kdo kadaj rekel, de je to kratkocasnim dvoram imela, je štela do 80 tisuč.duš; zdaj pa jih ima komaj 25. ) mogoče , bi bil vsak djal, de norí. Novićar slovansKih Kra jev 2. pismo % V F*erar i T. roznika 1847. V Drugi dan, 7. roznika, ko sim bil Rovíg na de belo ogledal, sim šel ob osmih zjutraj v Fer aro. Ce sta gré spet dolgo naravnost po krasnim polji proti reki ki ga bolj prav po starim Eridan ali Pad ime- p0« nujemo, de ga mi Slovenci saj sklanjati moremo. Pad je nar veći reka v Itálii, in deli austrianskoltalio odPapeževih dežel. V Poleséli, velicim tergu, se cesta zavije in pelje celo uro prek široke velicanske reke v Valiče, kjer se v Frankolin, pervo Pape-ževo selo , po ladjah ali barkah prepeljavajo. Od Frankolína v Feraro je še nekoliko čez eno uro. Malo popoldné sim přišel tje, in kar precej sim sel lepo stolno cerkev ogledat. Blizo te cerkve je je izročilo sledečo prošnjo v razglas: „Vsled prejetiga Ljubljane k okrajno poglavarstvo nam » naznanila so se 6. dan t. m. popoldne ob petih sivi oblaki od Ljubljane čez močirje podili, s kterih se je strašna toča s tako usula čez vasi S t a j Kot Isko vas j Iško, Tomišelj, S trahomer in Verblinj e, posebno pa čez tri poslednje, da je vse pričakovane pridelke popolnama pokončala. Pri tem žalostním naznauilu se ne moremo zder-da bi miloserčnih dobrotnikov v městu in po dezeli žati ko ne poprosili, da bi usmiljenja vrednim nesrecnikam, likor kdo vterpí, k pomoci pristopili, naj bo v denarji ali v živežu. Milodari se znajo v kancelijo podpisaniga In »Koledarćik slovenski« lefcošnji nekoliko v poskušnjo dal. Vred 224 okrajniga poglavarstva v Ljubljano pošiljati, kjer bodo 8 hvaležnostjo sprejeti in njih prejëm poterjen.