r Naj reč j i slovenski dnevnik I * r Združenih državah Velja za tm leto - . . $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 S Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n list slovenskih ^delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in | the United States. q Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAND T 287«. Entered am Second Clau Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y, under the Act cf Congrett of March S. 187§ TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 144. — ŠTEV. 144. N£W YORK, THURSDAY, JUNE 19, 1924. ČETRTEK, 19. JUNIJA, 1924. VOLUME XXXn. — LETNIK XXXTL BENITO MUSSOLINI V VELIKI ZAGATI Ogorčenje, ki je izbruhnilo po vsej Italiji, je omajalo oprijem Mussolinija na deželo. — Finzi-ja, ki je zapustil svoje mesto v ministrstvu, imenujejo načenika zarote, da se umori Matteotti-ja, ki je pretil, da bo razkril velikanski graft. — Musolini je potreboval > časa za razmislek. Rim, Itaija, 18. junija. — Ko je Musolini izjavil, da je mogel le liajtrpkejsi sovražnik zapoeeti tak peklenski zločin kot je bil umor socialističnega poslanca Matteotti-ja, ki je imel popolnoma prav, kajti ta zločin je vrgel svetlo luč na fašistovske nasilnosti napram njih nasprotnikom. Vsled aretacije štirih fašistov, Dimiini-ja, Viole, Nazzuoli-ja in Puntata, katere dolži policija, da so odvedli Matteottija sredi belega dneva v središču Rima, je prišlo na dan, čeprav se tega ne priznava, da tiče za temi štirimi jetniki visoki uradniki v fašistovskem režimu. Policija ni še potrdila poročila, da so našli znircvar-jeno truplo poslanca na obali jezera Vico, trideset milj iz Rima, čeprav je znano to prijateljem pogrešanega moža. Ker so videli brezbrižnost policije tekom prvega dne po odvedenju, so pričeli iskati Matteotija v Rimu in o-koliei ter baje našli truplo. Vzrok za zavlačevanje policije je bil baje, da je rabil Mussolini čas, da razmišlja o najboljši metodi postopanja. Glasi se, da je velikanski škandal neizogiben, če bodo spravljena na dan vsa dejstva. Govorice navajajo kot povzročitelja zločina podtaj-nika za domače zadeve. Aldo Finzi-ja, ki je resigniral, da se lahko hrani pred obdolžbami. Socijalist je bil odveden, ko se je nahajal na poti v poslansko zbornico, kjer je hotel objaviti dejstva in številke tikajoče se denarja, katerega je dobil Finzi na temelju petrolejske koncesije, ki je bila pred kratkim podeljena Sinclairju. Finzi je baje tudi delal velike dobičke na temelju dekreta, s katerim se je dovolilo hazard-lio igranje. O lasi se, da je Finzi jemal podkupnino že več mesecev. Gpvorice o tem so krožile že dolgo časa, a Matte-otti jr trdil, da ima dokumente, ki dokazujejo, da so ob-dolžitve resnične. bo Mussolini držal svojo besedo ter izročil morilce pravici, bodo tudi prišla na dan najbolj senzaeijenalna razkritja glede nepoštenosti njegovih najtesnejši li sodelavcev. Finor je že skrčil življenje prvega zasedanja faši-stovskega parlamenta. Mussolini je sklenil odgoditi parlament na dan potem, ko bodo našli truplo, ker se boji. da se bo v zbornici preveč govorilo. Že samo odgodenje parlamenta, za kojega ustroj in obstoj je sprejel posebno postavo, ^omenja težak udarec za Musolinija. Tekom svojega kratkega življenja je imel pari anient le trinajst sej, a fašistovski člani so bili tako razgrajaški. da izjavljajo starejši člani, da niso videli še ničesar, kar bi se moglo primerjati z neredi v novem parlamentu. Ne le splošna javnost, temveč tudi najboljši člani fašistovske stranke so mnenja, da bo Mussolinije ve vlade kmalu konec, razven če bo imel toliko poguma, da razkrije celo omrežje nasilja, podkupovanja in intrig, kojili višek je bil dosežen z umorom Matteotti-ja. Ce pa bo pogumno očistil stranko ter pognal iz nje na tisoče banditov in prejšnih kaznjencev, ki so se pridružili črnosrajčnikom izza pohoda proti Rimu leta 1922, so njegovi pristaši prepričani, da bosta postala fašizem in de zela močnejša kot ista bila kedaj. Umor Matteotti-ja je višek dolge vrste izgredov. Fašisti so naprirner opustošili dom prejšnega ministrske^ predsednika Nittija. Skoro do smrti so ranili dva poslan ca, kojili edina, pregreha je bila, da se nista hotela pridružiti fašistom. Pretepli so številne duhovnike, in vsemu svetu je znano, kakšne lopovščine so uganjali v južni Tirolski in na Goriškem. Požigali so domove in klube socialističnih delavcev. Taki dogodki so bili v Italiji v zadnjih dveh letih na dnevnem redu. ZNANA FIFTH AVENUE V NEW YORKU PORAZ SMUTSA. London, Anglija, 18. junija. — Jutranji listi priznavajo splošno poraz generala Smutsa in vladne stranke pri južno-afriških volitvah teT vidijo možnost resnih za pletljajev za imperij. Foroeervaiec Daily Ex press a v Capetownu pravi, da bo najbrž j-tvorje-na delavrfco-nacijonalistifc-na vlada ker imata ti d%- stranki izdatno večino v novem južnih afriškem parlamentu. 17 MRTVIH PRI KOLIZUI Christiania, 17. junija. — Nor-veški paruik Haakon Jarl je ko-lidiral s parnikora King Harold ter Re potopil. Pri tem je ixgubilo življenje sedeomajrt oeeb. m' -. .... - MARY PICKFORD IN FAIRBANKS V BERLINU. Berlin, Nemčija. 17. junija. — Sem so dospela Douglas Fairbanks in Mary Pickford. V hotelsko knjigo sta se vpisala kot Frau und Herr Pickford". Mary je pozneje rekla, da ji \ Nemčiji jako ugaja ter se čudi ker nemške žene popijejo toliko piva. KARDINAL HAYES BO OTVO RIL DEMOKRATSKO KONVENCIJO. FRANCIJA IMA RUHR KOT JAMSTVO Herriot je povedal poslanski zbornici, da drži Francija Ruhr okraj kot jamstvo, da bo Nemčija zadostila svojim obveznostim. — Novi ministrski predsednik je prosil za razoroženje sovražnika s pomočjo zaveznikov in akcijo Lige narodov. — Nov mednarodni red baje nc sme temeljiti na krivici. — Nemčija naj pokaže dobro voljo. T UNOCRWOOO A UNOKAWOOO, f Na čast delegatom demokratske narodne konvencije, ki se bo pričela dne 24. junija v New Yorku, bodo svetovnoznano Peto avenue slavnostno okrasili. LOEBOV SORODNIK JE ODLOČEN KOMUNIST Ostro jc napadel mladega mor!ll-ca v svojem radikalnem listu ter zahteva, da sc kaznuje umor mladega Roberta Franksa. NAJNOVEJŠA FILMSKA AFERA V LOS ANGELES Domnevani grof je bil baje umorjen v boju za neko igralko. — Policija v Los Angeles je baje skrajno skeptična gled resničnosti te povesti. Chicago, 111., 18. junija. — Mo-G. Loeb, bratranec Rieharda LfOt>-ba, mlade-ga morilca, je upravnik nekega komunističnega lista na zapadni strani ter zahteva "ylepo pravico" za morilca mladega Rt»> berta Franksa. Moritz je eden izdajateljev i katerega je Daily "Worker. Uredniški članki v njegovem listu se zavzemajo za odločno kazensko postopanje. To je svarilo na naslov komunistov v Chicagu, da je "kapitalistična pravica slepa, a le .slepa glede zločinov bogatašev". Los Angelas, Tal.. 18. junija. — Čudna povest, katero je povedal neki jetnik v San Quentin kaznil-nici je napotila policijo v Los Angeles, da je pričela preiskovati nov kinematografski umor v bila baje zapletena kot ena glavnih udeležencev hk ka krasna igralka. Mogoče pa jc tudi, da je bila 1a povest izni-šljena v namenu, da bi se obrnila pozornost dežele na dotičnega jetnika. Dosedaj ima policija v rokah njegov j precej natančne podrobnosti o po- Kot. Richard Loeb tovariš Leopold je iskal tudi Mo- j ročanem zločinu, a nobenega trn rit z Loeb "Čustvenega razbil rje-1 pla ali drugega dokaza, d-a je bil nja". Mesto da bi moril in odva_ j umor dejanski izvršen, jal ljudi, je sklenil "uničiti kapi-' Pred štirimi tedni j" izginil iz talizem". Pridružil se je Tretji j Hollvwooda človek, ki se je na- internaeijonali. ki zahteva, na.j sn sovjet-ske principe razširi tudi t>h Združene države in druge dežele ivta. Tdealosia Lenina in Troekija ie posvetil svoje življenje. Moritz je star osem in dvajset 'et ter je že štiri leta član komunistične stranke. HER&IOT LJUBI KISLO ZELJE Pariz, Fra ncija. 17. junija. Po mnenju lista Echo de Pari1 Včeraj se je izvedelo iz zanesljivega vira, da bo otvoril demokratsko konvencijo v torek kardinal Hayes. Konvencijo bo otvoril z molitvijo. žival grofom Mario Eseoibar. ki pa ti i dosegel ]>osebnega uspeha v svojih pri zadevanj :h. da p'>-*tnne odličen ki.11efnat05raf.ski igralec. Ničesar se ni vedelo o triu. dokler 7ii Morris Nodler. jetnik \ okr. jetnišnici ter ]iod obtožbo pocestnega ropa. izjavil, da mu .ie znano, da je bal grof umorjen ir* d h pozna mesto ob sa.motnih petinah pri San ( a|iistnirv. Ivjr-r ie l>ilo po trditvi jetnika truplo plemcnitaša vržno preko skal v morje. Jetnik je nadalje iz in vil. da je bil grof umorjen v boju radi neke lope igralke. Nodler je imenoval dva moška, "asopisju na razpolago sliko. kijki *a 1)ila ba^C »»P1«*™ v žaga kaže s pipo v ustih. M0™" Povedal ^ da > v n"ki Če hujša obdolžba pa je ])i]a | temni noči vozil a^oraobil za oba -„„ -__, ..4- • ■ . i i moža. kojih eden je bil prpišai dvignjena proti ministrskemu' J 11 predsedniku, ker je včeraj ob enajstih zvečer, po završeni kabinetni seji, odvedel svoje tovariše v neki izkuh v bližini Bastile, kjer so vsi z naslado zavživali večer- manjka novemu ministrskemu predsedniku, Edvardu Harriot, iostojanstva. Prvikrat je razžalil -jlemenite Parižane. ko je dal po zidu majskih volitev pariškemu DELAVCI SE BQDQ ZAVZELI ZA PIVO Na demokratični narodni konvenciji se bo organizirano delo borilo za pivo in vino. — V platformi hoče tudi planko glede dela otrok. kaznjenec, drugi pa sorodnik doti ene igralke. Nodler je rekel, da je peljal Albany, N. Y., 18. junija. — Zastopniki organiziranega dela iz države New York ter tudi iz vseh drugih držav Unije, se bodo borili za to. da se stavi v program demokratične stranke na bližajoči se narodni konvmeiji v New Yorku planko. v kateri se zahteva lahka vina in pravo vino. John M. O'Hanlon. tajnik m zakladničar Newvorške delavska federacije, j"- izjavil os+avo. katero je proglasilo najvišje so dišee Združenih držav za neustavno Ce bodo tc točke sprejeto, bo organizirano delo v b'*dočem vo-lilnem boju podpiralo demokratična* stranko. DRAGOCENA ZNAMKA. Pariz, Franeija. 17. junija. — Danes je kupil neki ameriški korektor za $935 angleško znamko iz leta 1810. Znamka je bila svo- oba moža k bungalovu prrof.t nlječasno vredna en penny, da sta prišla olja kmalu nato iz i - jo, koje glavna jed je obstajala | hiše ter nosila truplo pmfa kat-«-iz kislega zelja. LLst pravi, da ni-jro sta vrgla nato z višine ob Torina ničesar proti pipi in kislemu rev Pin^s klancu, pod San .Tuan AMERIŠKI LETALCI NA PO-LETU KROG SVETA. zelju, da pa je to vprašanje dobrega okusa in da ni treba, da bi bila demokracija in bohemstvo ena in ista stvar. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA SREČA. NE- Berlin, Nemčija, IS. junija. — Ko je dospel voz cestne železnice do l?ft*rlohna. je nenadoma odpovedala; zavora. Voz je padel v glo-bočino petdesetih čevljev. Petnajst oseb je bilo na mestu mrtvih dosti.drugih pa težko po»ko dovanih. Tapistrano. ob cesti, ki vodi \ San Diego. Svojo povest je okrs-srl r. opisom. ka.ko je tulil v<*ter in kako so se morski valovi za ganjali a* skale spodaj. Grof je baje plačal s svojim življenjem preveliko ljubezen, katero je baje izkazoval lepi igralki. Tgralka je izjavila, da ni še nikdar cula o kakem grofu Marfo Kscohar. Hanoi, Francoska tndo-kina. 18. junija. — Ameriški lctailei. ki sn dospeli V pondeljek v Saigon, nadaljujejo svoj po'et proti Bang-koku v Siamu. Bangkok je oddaljen .100 milj o»l Saigon a. Pariz, Francija, 18. junija. — Ministrski predsednik Tleriot je podal včeraj pred poslansko zbornico svojo prvo izjavo. Po dveli dneh interpelacij in razprav upa dohiti zdravo večino. Ničesar ekstrenine^a ni bilo v njegovem včerajšnem govoru. Rekel je, da bo postopal z Nemčijo trdno, a pravilno ter dostavil: "Naša demokratična vlada bo branila pravice dežele, kot so pisane v mirovnih pogodbah. Mi imamo pravico do vojne odškodnine. Mi jo hočemo v imenu pravice. "Nov mednarodni red. katerega si želimo, ne sme temeljiti na krivici. Od časa naprej, ko bo Nemčija zadostila svojim pogodbenim obveznostim ter rešpektirala reparacije in jamstva, bo odvisno le od nje same, če vstopi v Ligo narodov." Herriot izjavlja, da nasprotuje teritorijalnim agresijam. "a ker stojimo pred potrebo, da zavarujemo ne le Francijo, temveč vse narode pred obnovljenimi ofenzivami pan-germanskega nacijonalizma, smo mnenja, da ni mogoče izprazniti Ruhra, dokler ne bodo uveljavljena jamstva, določena od izvedencev, kojih poročilo smo sprejeli brez pridržkov in dokler se jih ne bo ustanovilo ter izročilo usposobljenim organom. Ministrski predsednik je zahteval razoroženje Nemčijo s pomočjo združenega zavezniškega napora in akcije Liiie narodov. Priporočil je zagotovljenje evi*opske varnosti potom pogodb, pod nadzorstvom Lige. izjavil je nadalje, da bo njegova vlada odpravila francosko poslaništvo pri Vatikanu ter strogo izvedla ločitev cerkve od države. Ojačil bo seč med obema, 4oplj.i, bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-iiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nji bivaliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 "VELIKO IZDAJSTVO Stari generali, ki so še preostali v Nemčiji iz časov kajzerja, so polni ogorčenja, ker je novi francoski ministrski predsednik imenoval svojim vojnim ministrom načelnika niedzavezniške vojaške kontrolne komisije v Nemčiji ter objavil, da namerava paziti na to, da bo Nemčija v resnici razorožena. To je izdajalstvo. Noben dober Prus se ne more podvreči takemu ponižanju. Herriot, ta novi radikalec, je slabši kot je bil Poincare. Krvni pritik je v junkerskem razredu izvanredno visok, a ostali svet ima malo vzroka za ogorčenje. Metode in cilji Herriota pri kontroliranju nemških tvornic ter domače obrambe, njegovo vztrajanje pri zahtevi, da se nudi jamstva in njegove zahteve, — vse to ne vzbuja nobenega suma glede za vratnih motivov, ki so bili vedno navzoči v slučaju Poincareja. Nobenega dvoma ne more biti, da ima Heriot prav, ko trdi, da skušajo junkerji zgraditi nov vojni stroj. Nemci na levici priznavajo sami to. George Bernhardt, urednik Vossische Zeitung, dolži vojaško stranko, da namerava novo vojno, a imenuje ta napor nesmiselnim. Pa nič zato. j Liberalci vsepovsod imajo interes na tem, da se prepreči tak poskus, in prav posebno liberalci v Nemčiji. Nazadnjaki sveta pomagajo drug drugemu, da ostanejo na krmilu. Nobene večje pretnje ni za nemške junker je in nobena stvar jih ne navda s takim paničnim strahom kot misel, da se bo eventualno iz Herriota izcimil nadaljni internacijonalist MacDonaldovega tipa. Kemalova Turčija. Nova ali Kemalova Turčija ni popolnoma različna od stare samo po svojem političnem praven in sistemu, ampak tudi glede teri-torijalne razsežnosti in oblike, fttara Turčija je bila ogromna sredozemska država, ki jc obsegala velik del Balkanskea poluotoka (pred balkansko vojno), vso Malo Azijo in predele severne afriške celine. Narodno ta država ni ibila enotna, ker jc združevala ozemlja, poseljena z najrazličnejšimi narmli. družil pa jo je edino islam. Narod v njej pravzaprav ni imel nobene besede in poedine zemlje skoro niso prihajale do izraza. Država je bil k osmo politični in leni Carigrad. . Nova Turčija je narodna, država in njeni državljani so skon\ izključno sami Turki. Na Balkanu poseda le še majhen kos zemlje od desnega brega Marice in Drinopolja do Marmar&kega. Črnega in Belega morja. V Mali Aziji se na severovzhodu dotika izvira re ke Kure, ki se izteka v Kaspiško morje, na jugu pa ravnin Mezopotamije do Le vantskega inorja severosirijske Aleksandrete. ,Je torej po svojem teritorijalnem obsegu še vedno trikrat tako velika kakor .Jugoslavija, čeprav ima približno tretjino manj prebivalcev. Koma lova Turčija ima osem večjih rek. katerih največja je Kizil Irinak, ki se izliva vzhodno od Sinope v Črno morje. Na nje-{ nem teritoriju izvirugo tudi Eufrat, Tigris in Aras. Država ima se-i dem večjih jezer, katerih največji sta Tiis Cellu in Vansko jezero.! Le se majhen del tvorijo planote, še manj pa je pravih nižin, oziroma jih sploh ni. Kljub temu je precej rodovitnega sveta in nekatere planete so naravnost izborna polja za žito in djwge pridelke. Peter Zgaga Bog ve, kain bo djai Mussolini red Karagjorgjevičeve zvezde, katerega mu je pred kratkim podelil jugoslovanski kralj. Če ga zastavi, ne bo dobil niti za vožnjo, da se pripelje v Bel- rad v krog svojih oboževalcev. * V republikanskih krogih se je pisalo in govorilo: Coolidge je na napačnem staJi-šču glede bonusa. Coolidge je neumen, če se vmešava v svetovno razsodišče. Coorlidge ni imel nobene pravice odstaviti Denbvja »n Daughter tyja. Coolidge je plačan od Wall IStreeta. Coolidge je razžalil ves ameriški narod, ko je hotel spustiti Japonce v deželo. In vsledtega so republikanci Coolidge-a soglasno izvolili predsedniškim kandidatom ter bodo vsi brezpogojno volili zanj in bo brez dvoma tudi izvoljen. * Newyorskemu zidarju Mevšku so pripovedovali, da je neki človek iznašel stroj, ki položi 2000 opek na uro. — Frdaman — je rekel Mevžek ter pljunil na tla — tiste mašine pa ne bomo vzeli v našo unijo . . . ★ Po dolgih letali sem srečal prijatelja. Bil je elegantno oblečen in tudi zanašalo ga je malo. — Kako.- Kako? — ga \pru sam. — O imenitno — je odvrnil. — Kako živiš ? — Kot grof živim. — Kako .' Kot grof i — Seveda, kot grof. Oblečen sem čedno, jesti in piti imam dovolj, dolga pa čez glavo. * Vsak ameriški predsednik lahko vodd kongres, ajto že vnaprej ve, v katero stran se bo kongres obrnil. ★ V Jugoslaviji nu oličdsar novega. In dosti novega tudi ne bo, dokler bo Nikola Pašič srbski ministrski predsednik. ★ Truplo italijanskega socialističnega poslanca Matteottija so našli. Baje je ležalo na nekem pokopališču. Matteottija je dala spraviti s poti Mussolini jeva garda, boječ se, da bi ji ne deJal usodepolnih preglavic. Kot pa poročajo iz Rima, bo mrtev Mat.teotti povzročil faš»-Fvtom več sivih las kot bi jih jim bil povzročil živ Matteotti. Jezik mrtveca je pošastnejši kot vse pretnje živih ljudi. Izpred sodišča. Dva bankovca po sto dinarjev nasj.a ter jih hotela pridržati. S. A. in njena sestra sta našli na Tržaški cesti dva bankovca po 100 dinar*, jev. S. A. ju je pobrala in sklenili sta jih obdržati. Pa nista imela sreče. Majhen dečko je videl, kako je pobrala S. A. bankovca, ter je to povedal mizarju Stankotu Marinčiču. ki je denar par minut preje izgubil ter ga baš iskal. MarLnčič teče za ženskama, ki pa tajita. Poklicani stražniku ju žene na policijsko stražnico. Tudi tam ftajŽta. Pri osebni preiskavi. pa so denar našli. Radi tega je bila S. A. ol>so. jena po § 461 k. z. na 24 ur zapora. Kazen je izpadla radi mladosti in dosedanji neoporečnosti ebdolženke tako milo. Kljub temu, da je bila kazen tako mila. prosi otbdolženka da bi jo sodnik obsodil raje na denarno globo kar seveda ne gre. Obdolženkine sestre ni bilo k obravnavi, ker je v otroški po stelji. Za žensko se je bala. Pri Vrankarjevih v Sidolu pri Kamniku se je vršila zoper sina zaradi prepovedane posesti orožja hišna preiskava. Ko so hoteli orožniki prevsko vati tudi v shrambi, kjer se n;u liaja prekajeno meso, jih je na-hrulila posestnica Marija Vran-kar z besedami: "Kaj boste pri nas iskali.'! Smo mogoče kaj ukradli? Tja notri ni treba hoditi. tam je meso. Mogoče ste lat"1 ni. pa nimate mesa v pred pustu' Te besede bodo stale Vrankai jevo sto dinarjev, ki jih je pr? sodil sodni dvor. V slučaju nei?.-tirljivosti bo pa dva dni "sedela' Zaradi raztrganih dinarjev je prišel v konflikt s službujočim železniškim uradnikom rudar Ln-dovik Pajk v Trbovljah. Vsled tega se je seznanil danes s paragrafom 104 s. k. z. — Več drugih kazenskih paragrafov že pozna, ker je kakih desetkrat predkazno-van. Hotel je namreč plačati v<>?.-ni listek z raztrganimi dinarji, ker pa je blagajnik sprejem slabega denarja odklonil, ga je obdolženec nahrulil z besedami, ki jih ni mogoče reprodueirati. Zagovarja se s pijanostjo ter-dokaže, da je bil radi te pijanosti od o.kr glavarja obsojen na 23 dinarjev globe. Ker pa se mu ne posreči dokazati. da je bil tako pijan, kakor predpisuje zakon — namreč polne nezavednosti — ga sodni dvor obsodi na en dan zapora, poostrenega s postom. Kazen je br-la, tako mila, ker je sodišče upoštevalo. da ima pet nepresknbljenih otrok. ČLANEK 77. Kazni. Pri vzgajanju otrok bi stariši ne smeli rabiti ostrih kazni, kajti otrok ne ve, kaj je prav in kaj ni prav. V najboljšem slučaju škili svojim ntisi-neujem. in fe krenejo ta nagnenja v napačiiu smer. je dolžnost starišev pokazati iuu boljo smer. Preveč stari-5ev ima neprestano v tistih besedo: "Ne smeš"*. f'e bi iiorabili le i>oH»vlco toliko rasa. <1 normalno, je treba obdržati v jK»stelji. v hladni, mirni in dobro prezračeni sobi. iMivoliti s«* mu mora pnfilok ali upanje in sh-er tako malo moteno kot le mogoče'. Razdražen. nemiren otrok, ali otrok, ki kaže znamenja telesne neudobnosti. ki pa nima nič mrzlh-e. je v istem položaju kot otrok z mrzlieo in treba je izstopati ž njim na isti način. V bolniški sol>i si> ne siue zbirali družina ali sosrdje. Tudi čo td n«»bene nalezljive bolezni po mnenju starišev. je treba bolnega otroka zadržati oil ostalih otrok, dokler nt znana rosni-ena narava bolezni. '/.>* samo ta v«r-liostna odredba, če bi se je držali vsi. bi -stane težje i«l materinskega mleka, mu dajte Rordenovo l-ii^le Mick«, to je hrano. ki je uspešno vzgojila na stotine tisočev otrok- I.ahko ^a j«* pripraviti. tr»'l»a je le dodati vrele vitle po navodilih. Že celili tr> let so dajale matere Eajrle Mleko svojim otrokom kot veliko darilo zdravja. Zdravniki ^n prii»oročajo slabim in bolehnitti otro kuni. ki'r je lahko prebavljivo in nudi po|M»liio hrano. Prav kot je primerno za majhne o-troke. je tudi najboljša brana za slabo prehranjenega otroka. Značilni poskusi. ki so se vršili ni«*! šolskimi o-troei. kaž«-jo. ila so «»tr«»ei. prehranjeni z Kajrle Mlekom, pridobili na teži povprečno po se«leni funtov več k*>t p:i «»fr«M-i. prehninjeni z navadnim mlekom v steklenieah. Opazujte neprestano svojega otroka. Pogosto xa st«-litaite. Zapomnite si. da je slabo prehranjen otrok vedno premajhne teže. Majhen otrok naj dobi po dve veliki žliei Kagle Mleka na dan. razredčenega v treh ♦'etrtinah čase mrzle viwle. To mleko iuu dajte tekom »lopoJdne ali pop<»?-dneva. Starejši «itn»ki. stepenim jajeem ter zaeinihami. Milijo®a»rska morilca v Chica-gu še ne vesta, če bosta navedla i blaznoo tej dobi je pa opažati veliko umrljivost vsled bolezni srca okorelosti žil in bolezni na ledicah. To se v gotovih ozirih tiče onih ljudi, ki tehtajo preveč. za bodočo konvencijo in za izboljšanje pravil. Ker je konvencija pred durmi, je naša dolžnost, da gremo vsi na delo ter da priporočamo potom glasila, kako izboljšati razne točke v pravilih. To bo tudi dosti pripomoglo gl. tajniku sestaviti boljša provizo-rična pravila ter bo zmanjšalo stroške na konvencij. Sedanja pravila so iznned najboljših kar se tiče slovenskih organizacij, to pa še ne pomeni, da so popolna. Glede člena 36. ki govori o odškodninah, naj priipomnim na- podpiralo, da ni trpel pomanjkaJdlne ne moremo pričakovati ob 11 ja s svojo družino. j Stanka ali napredka. Dokler še Jaz nisem član SNPJ. in vem plačujejo asesment, še nekaj da pravila SNPJ. niso popolna.] ?re. ko bodo pa starši prenehali Če se izvrši združitev, je naloga plačevati asesment za mladino, bodo minuile vse slovanske Jed-note. članstva, da jih izboljša.' Tudi pravila JSKJ. niso bila* taka kakor so danes, pa to je zasluga članstva, ki jih je vedno izboljševala-. Ravno tako se bodo pravila dala izboljšati v združeni organizaciji ,če pride do združenja, ako se bo članstvo zanimalo. Brat Okoliš omenja demokracijo pri JSKJ. pa jaz mislim, da če slednje: za izgubo palca pod dru- članstvo plačuje dve lestvici za trim členkom, naj bi se izplačalo j enake pravice, ni to demokrati- One osebe, ki imajo kamen na ledicah. naj jedo meso jako po redko, enkrat na dan popolnoma zadostuje, da dobi telo potrebne j . ^ izgubo kazalca pod dru-'čiy>. sestavine, ki jih dobavlja meso. Nikakor pa ni treba jesti jeter, le- j jie^om $75. za izgubo sre-| Čital sem v glasilu št. 127 od die aii možgan. Kuhano meso je boljše kot pa praženo ali pečeno. Linca drugim členkom $50 dr. Sv. Frančiška, št 122. da vsak Zadnje preiskave so dognale, da belo mesto skoraj enako škoduje I ;t{| delne izgube prstov Jed-kot črno. I ,0tH ne plača noben odškodnine. Priporočljivo je jesti sadje, posebno limone in drugo sadje, ki | Večkrat se pripeti, da član izgu- ima v sebi dosti kislin. Zaprtje škoduje ter ga je lahko preprečiti z redno dijeto. Posebno naj pazijo oni, ki so že prekoračili starost 40 let ter so debeli. Alkohol j« škodljiv, posebno pa sladka vina, ali težke pijače kot je ale. Jako nevarni so tudi cocktaili pred jedjo. ta ali oni prst v drugem člen-'tu ali nižje, in v takih slučajih mu društvo ne more potom pravil nakazati gori. omenjene odškodnine, dasiravno je prst ne-noraben. Član se pa čuti upravi- enega do odškodnine, nakar pri-Dobro je piti vodo, toda ne preveč. Trije ali štirje pinti na <*an I rlejo take prošnje pred sejo glav-avadi zadoščajo. Priporočljivo je izpiti čašo gorke vode predi odbora ali pred konvencijo. po na zajtrkom in eašo predno ležete k počitku. Mesto navadne vode lahko pijete tudi mineralno vodo, toda navadna voda je bolj priporočljiva. >>tepec dobre baking sode (toliko kot je gre na dime), zmešane v kozarec tople vode. vam bo storilo boljše kot je povprečna mineralna v<«la. Apno v sodi namreč razkroji sečno kislino. Svojo vodo dajte vsako leto kemično in mikroskopično preiskati. Če začutite bolečine v ledicah pojdite k zdravniku. Človek, ki ima to bolezen, potrebuje mir. Ne sme se preveč napenjati ne duševno in ne telesno. Tudi jeza je jako škodljiva. Nasveti XII. redni konvenciji J. S. K. J. Društvo sv. Roka, št. 94 JSKJ., ka druga bolezen .naj bi se jim Vaukegan, 111., je na svoji mesečni redni seji dne 18. maja razmo-trivalo glede jednotinih pravil in priporoča sledeče: Glavni uradniki naj bi se volili potom splošnega glasovanja. Tem potom bi se dala prilika vsakemu zmožnemu članu. Člen 6., točka 9. naj bi se gla sila: Vsak delegat se mora udeležiti vseh mesečnih sej; izvzeta je bolezen in drugi tehtni vzroki. Ako ni navzoč, na seji, ne dobi plače za zamujeni čas. Ta točka je precej važna in dosti je slučajev da pridejo delegati na konvencijo in namesto da bi se brigali za reči, za katere so poslani, obiskujejo prijatetlje in znance. S tem se konvencija precej zavleče. Člen 10. točka 1.: Vsak iniciativni predlog naj bi »bil priobčen v Glasilu v vsaki izdaji za časa razprave pred splošnim glasova, njem. Združitveni odbor: Ta točka naj se črta iz pravil, ako konvencija zavrže združitev. V slučaju, da konvencija izda svojo združitveno pogodbo, naj ta točka ostane. Glasilo naj izhaja 1 na mesec in izdaja naj ga Jednota. ako ne pride do združitve, v obliki revije. Bolniška podpora naj se plača cela za dobo enega le*a in naprej, koliko določi konvencija do ozdravitve ^li do smrti. ' Glede poroda enakopravnih članic: aje poitf parada ie ka- plačala bolniška podpora, in ako se porodna bolezen zavleče, na.i se po petnajstih dneh od datuma poroda, plača bolniška podpora Operacije naj bi se plačale vse ki so neobhodno potrebne za o hranitev življenja. Vsote naj do loči konvencija. Nove člane naj bi se sprejema lo v Jed noto do 55. leta za $250 posmrtnine in $1 bobuiške podpore. S tem bi bilo pomagano dost: našim rojakom. Za dr. sv. Roka. št. 94: Anton Kobal, tajnik. nega odbora ali pred konvencijo. Skoraj v vseh takih slučajih, st I K) tem odškodnine nakaže. Glede asesmentov pa tole: Ne /,di se mi priporočljivo, da bi se -lanom, ki so pristopili k Jednoti pred letom 1920, znižalo ases mente iz razloga, da bi se novim članom povnšalo naklade. Ako >o konvencija kaj takega ukrenila, ne morem opričakovati novih članov. Če "nismo d ovoj j plačevali v smrtninski in rezervni sklad ie to naša krivda ter je nadalje naša dolžnost poravnati zaostal-lolg za seboj. Glede sklada za onemogle bi priporočal, da bi se izplačevalo iz njega po petnajst dolarjev mesečno onim, ki imajo kako dolgo trajno bolezen ter jim je bolniška podpora potekla. Z desetimi dolarji na mesec, ko je sedaj v veljavi. si bolnik ne more dosti po. magati. Kje pa dobiti denar? Onemoglim bi se" podpora zvišala za pet dolarjev mesečno, ako bi vsak član plačeval po en cent ve? na mesec. Ali bi se pa iz kakega drugega sklada vzelo to svoto* Z bratskim pozdravom! I/ouis Champa, gl. blag. kdor je za združenje ni vreden da bi bil uradnik ali delgat JSKJ. Pri našem dr. št. 130 so vsi uradniki in članstvo za združenje. Poživljam omenjeno dr. da naj prida sem, da bo vodilo naše dr. posle. Apeliram na vse članstvo, da naj deluje za združenje vseh slovenskih organizacij. Z bratskim pozdravom, John Slatner, član. dr. št. 130 Toraj bratje in sestre J. S. K. J., ako hočemo, zagotoviti naše dediče za naše posmrtnine, dajmo se združiti, dokler ni prepozno, dokler smo še močni oziroma solvent ni ker umrljivost je dnevno večja. Zna priti čas, ko bi se radi združili, pa bo žalibog prepozno. Toraj bratje in sestre, delajmo naprej za združenje. Valentin Kuhar, član dr. Napredek, št. 32, JSKJ.. v Euclid, Ohio. c i jo društva sv. Martina, št. 44, Barberton, Ohio, katera je bila priotbčena dne 28. februarja t. 1. Društvo sv. Barbare, št. 5 ni bilo še nikoli za združenje, ker dobro vemo in tudi vsak trezno-mLsleči član JSKJ. lahko izprevi-di in prizna, da je naša Jeduota na popolnoma nepristranski podlagi. ter se ne vtiče ne v politične in ne v verske stvari, in ima tudi najbolj demokratična pravila. kar jih je bilo do sedaj tiskanih v slovenskem jeziku. Mi smo v pravi bratski slogi, in smo tudi zagotovljeni, da »boljšega ne bomo dosegli, (kakor se je že dr. sv. Janeza Krstnika. št. 82. izrazila), magari se desetkrat ali pa še večkrat združimo. Toraj društvo" sv. Babare, št. 5 ne vidi v združenju nobenega napredka, še manj pa kako znižanje asesmenta posameznemu članu. S tem tudi želi, da se pri prihodnji konvenciji naredi temu večnemu prerekanju po časopisih zaraditega vprašanja, enkrat za vselej konec. Večno prerekanje zaradi združenja naravnost škoduje naši Jugoslovanski Katoliški Jednoti. Društvo.sv. Barbare, št. 5 apelira tudi na vsa ostala društva, da izrazijo svoja mnenja o združenju v glasilu Jedimte šc pred konvencijo. To bo mogoče pripomoglo v toliko, da se bo lahko uresničila želja glavnega tajnika, to je, da se dokonča prihod- rovžev, in gorje bi bilo za tiste, ki bi količkaj ne soglašal s principi religije. Zatoraj smo lahko veseli, da smo sedaj svobodni in da imamo demokracijo. Zatoraj korakajmo dalje za razvojem. Združimo se v eno močno in veliko slovensko podporno organizacijo. Kajti skupno bodemo lažje, storili kaj dobrega za vse članstvo v izobraževalnem delu in lažj"e »iwwipiirali bohie i člani*, po smrti pa vdove in sirote v vseh slučajih, lažje kakor pa danes, ko smo razcepljeni v malih ski^ p i na h. V nekem mestu mi je neki elan ISKJ. pripovedoval, da je ou prepričan, da bodo vse slovenske podporne organizacije propadle, ker ima lastne izkušnje od svojih otrok. Dokler so bili i>od mojo oblaLstjo. sem jih dal vpisati v slovensko jHnlporna organizacijo. Ko so pa enkrat odrasli in postali samostojni, so pa pristopili k angleškem društvu in pustili slovensko. rekoč, da ne razumejo slovenskih in so v njih popolnoma drugačne tradicije, katerih oni ne ljubijo. Angleške so jim bolj prikladne in uživajo več razi vedrila, ker imajo v njih ameriške tradicije. Ker so po številu članstva precej močnejši od slovenskih. je tudi manj treba plačevati in kljub temu so finančno močne. Tukajšna mladina je že v šoli Pine Bluffs, Wyo. Konvencija se bliža, zatorej je skrajni čas, da članstvo poda svoje mnenje. Priporočljivo je, da vsako dru št v o razmotriva o pravilih in o Naznanilo. Društvo Jutranja Zvezda, št 136, Dundo, Pa. je na redui seji 15. junija razmotrivalo o zdm-vsem, kar je potrebno, da delegat I žitvi s SNPJ. in se je izrekla, da poroča na prihodnji konvenciji. I popolnoma odoibrava in podpira Vse naj se zapiše v zapisnik dru-1 resolucijo dr. št. 44, Barberton. štva in pred konvencijo naj za-1 Ohio. pisnikar preskrbi prepis delega-| Nadalje se naznanja, in vabi tu. Na prihodu ji konvenciji mo-1 člane in Članice in cenjeno obČin-ra vsak delegat predložiti spisa-lstvo, da se udeleže piknika dne no poročilo, ker se je v prejšnih 129. junija Ob 1 uri popoldne na konvencijah pripetilo, da neka j Frank Rudolfa farmi Vstopnina teri delegati niso imeli kaj poro- 125 centov za moške ter člane in eati. I članice. Ne članice so proste vstop- Tudi je priporočljivo, da vsa-J nine. Toraj se uljudno vabi vise ko društvo dobro premisli, ako I prijatelje in cenjeno občinstvo iz bi bile naše zavarovalnine bolj I Dunle in okolice. Za okrepčila in zasigurane, če bi se združili v eno hzabavo bo skrbel v to izvoljen veliko organizacijo. Razvidno je, I odbor, kakor je navada pri takih da vsaka večja in močnejša stva> I prireditvah, bolj trdno drži | Nasvidenje 29. junija! Cenjeni sobrat je in sose«tre, od- j Odbor, kar ima naša Jednoto svoje gla-1 (2x) Dosti je čitati o združitvi v srlasiilu J. S. K. Jednote in tako ličnega mnenja. Eni so za združenje. drugi so zoper, in vsak ima prav po svojem prepričanju. Kar sem do danes čital dopisov, mi najbolj ugaja, dopis od brata Martin Paniana z dne 15. maja. Jaz ne bom poročal o podpori kot 11-letni član JSKJ. in 3-letni član SNPJ. Nisem rabil, hvala Bogu ali naravi, kakor je katerega prepričanje, še nikoli nobene podpore ne od prve ne druge podporne organizacije. Dosti dopisovalcev je nasprotno združitvi in vtikajo vmes prazen bav-bav zaradi verskega prepričanja. Kox večletni član obeh jednot JSKJ. in SNPJ. sem bil že pri pogrebih obeh Jednot. Bilo je pri eni ali drugi dostojno Obnašanje. Bil sem pri civilnem pogrebu brata SNPJ iu ni nihče rekel, da se ne sme moliti pri umrlem bratu in tudi nihče ni preklinjal. Pravila S. N. P. J. dajo vsakomur svobodno mišljenje. Nekoč sem bil pri pogrebu JSKJ. Ko pridemo domov od pogreba, se je na harmoniko igralo v hiši. Kar se tiče pogrebov, nimamo nobene razlike. So pa druge stvari, katere je brat Martin Panian omenil zaradi obstanka sdovenskih organizacij. Vedama ali nevedoma pa za-molčijo dopisovalci politiko Zdr. držav. Fakt je danes, da hočejo popolnoma ustaviti priseljevanje oziroma priseljevanje Jugoslovanov. Ako bi danes vsi Jugoslova ni, katerim je vstop dovoljen v ^Združene države, pristopili k eni Jednoti, naj si bode ena ali dru ,ga, bil bi pač slab napredek. Poleg tega so še prišle stranke na dan z zahtevo za popolnoma izključitev naseljenlcev. Tukaj je živ dokaz, bratje m sestre, ako hočemo, da bodo naši dediči dobili smntnino, se maramo združiti! Reanica je, kar jte govoril jugo- Cleveland-Collinwood, O. Dovoljeno naj mi fbo nekoliko izpregovoriii o dopisu brata Ko-čevarja, člana dr. št. 42. Kaj brat Kočevar misli, da člani ki so zopet združenje, nimajo toliko soli v glavi, da bi ne mogli spravili dopisa v javnost, ne da bi jim kdo narekoval? Jaz mislim, da se je moral brat Kočevar pomot it i, ko je napisal dotični dopis, in ga poslal v glasilo J. S. K. J., kajti pravila naše Jednot t? pravijo ,da se ne sme žaliti nobe nega člana ali članice. Da pomeni katoJiško nazadnjaško, pa žali vsakega katoličana. Vi bi morali vedeti, da je večina članstva ka toliškega mišljenja. Ako bi tudi ne bila večina, nimate pravice žaliti niti manjšine, ker vsi plačujemo enak asesment. Jaz vam pa rečem, da bi vi ne bili dober agitator za združenje. S takimi izjavami bi morali priti na dan šeh-potem, ko bi se združenje uresničilo. S tem ste pa članstvu sam« odprli oči, da ve pri čem je. Kar se pa tiče napredka naše Jednote, se pa strinjam z braton-Kočevarjem, ni zadosten. Mislim da je premalo zajiimanja od stra ni članstva, drugega vzroka ne more biti. Obenem se tudi dvomi, če bo združenje ali ne, in član ne ve. > katero Jednato bi pristopil. Tako smo vedno negotovi. Radi te «ya je težavno agitirati. in naša Tednota ne napreduje kot je že-'eti. Ako pa S. N. P. J. bolj na preduje, je pa v dostih slučajih vzrok nevednost kamelidata. So mi znani slučaji, ko pravi član dotične Jednote: Saj nikdar ne čitam glasila. Tak član ne ve, ka ko ga z njegovim denarjem sra mote. Vedno nam kdo prinest pravila, češ, poglejte pravila S. N. P. J. Taka pravila nimajo pra\ nobenega pomena. Ako ga imajo, zakaj se potem ne ravnajo po njih? Prosim, da mi člani oproste. ker sem opisala svoje mnenje, drugi dajte pa svoje, pa pridemo vsi na vrsto. Kateremu moj do ois ne ugaja, naj se pa oglasi, saj imamo vsi enako pravico. Pozdrav vsem članom in članicam naše JSKJ. 1 Anna Pierce, tajnica društva št. 103. nja konvencija v štirih diieh.j vzrejena v ameriškem duhu in ker to bi prihranilo skoraj nekaj tisočakov blagajni naši slavni materi JSKJ. Toraj: živila Jugoslovanska Katoliška Jednota! Joseph Erehul predsednik: John Dragovan. tajnik; Anton Gornik, blagajnik. r Soudan, Minn, Društvo sv. Barbare, št. 5 Je na svoji redni mesečni seji dne 25. maja t. 1. priAlo do zaključka, da se popolnoma strinja z resolu-1 cev, bi La Salle, 111. Ko čitam dopise o združenju naših sob ra to v, se včasih vprašu-em, ali res vlada v naši organizaciji tista demokracija, katera se povzdiguje največ od strani konservativnega elementa. Ko se pa prečita od član do članka, se pa kmalu zapazi da oni iu? upo števajo demokracije in tudi nt preveč tolerance v razpravah o združenju. Če bi bila res toleranca med dopisniki, bi ne žalili onih članov, kateri so za zadružen je. ki imajo odkritosrčno prepričanje, da bi bila združitev v km-ist vsega članstva naše organizacije J. š. K. J-, pač pa bi le dokazovali fakt a in vzroke, zakaj so proti združenju. Smelo trdim, da ada oisebno. Zakaj bi*ne argumentirali kar prostovoljno in se ne spodtikavali ob druge dopise, ali jih pa še celo smešili. Konservativen element tudi želi. da bi imeli nekake privilegije. Vsem tistim pa. kateri so se izrazili za združenje, naj se pa vza me vse pravice. Biti ne sme ne uradnik društva, ne delegat in gl. odbornik. Plača naj asesment in pa molči naj. ker tak je pre otročji, ki se izraža za združitev Možaki so le oni. ki so proti združitvi. Tls-tl ki sam misli, je otrok, možak je tisti, ki ne misli sam. ampak drugi mislijo zanj. Take tendenco odobravajo konservativci. Kdor je za združitev, je za napredek organizacije, torej se ga smatra za progresivca. Progresivni element je pa že marsikaj kunštnega naredil. Tudi demokra. cijo je vpeljal v našo organizacijo. Demokracija, progresivnemu elementu. Če bi ne bilo progresi\- o fa- tradiciji, zato so jim pa angleška društva bolj prikupljiva, kakor pa slovenske. Zatoraj so pa moji otroci kot večina tudi drugih šli k angleškem društvu in naše pu-sstili. SMa.j sem sam od moje družine član slovenske organiza-j cije in sicer v JSKJ. Ker sem ž<*| star, sem prepričan, da bo toliko časa še eksistirala naša Jednota, da kadar um r jem. da bodo moji otroci gotovo dobili dedščino za menoj. Proti združenju sem raditf*ga, ker so gosi>od rekli, kdor spada k brezverski organizaciji, bo vsak pogubljen. Če bi bila SNPJ. katoliška jednota. bi bil pa z vsemi štirimi za združenje. Uvidevam. da bi bil tak korak zelo koristen za naš slovenski narod, kjer bi spadali vsi v en delokrog in zmanjšal bi se mesečni asesment, ker bi nas bilo več skupaj. Ker so pa gosj>od proti, sem pa tudi jaz. Jaz sem zagovarjal SNPJ., iu možu dokazoval, da ta jednota ni tako slaba. SNPJ. nna ustavo, slično ustavi Združnih držav, katera je popolnoma na svobodomiselni podlagi Jamči vsakemu njenemu članu svobodo v prepričanju. V tej jednoti je več vernikov kakor pa ateistov. Toda verniki so s to jednoto zadovoljni za. to, ker jim je dano popolnoma prosto. Smejo biti vedno v cerkvi, ali pa nikdar. Jednota jim daje popolno svobodo. Katoliške jednote pa zato ne ljubijo, ker je pri njih upeljana verska diktatura. Torej tam ni svobode za splošno članstvo. Če se združi JSKJ. z SNPJ., in če ste dobri in resnično pošteni katoliški mož, se vam ni treba bati za vero. Imeli boste svobodo v verskem prepričanju ravnata-ko, kakor jo imate danes v J. S. K. Jednoti. Mož je potem rekel: Potemtakem pa res ni tako slaba jednota, kat nekateri govore. Potem sem tudi jaz za združenje, vendar bo-dem pa še prej govoril z gospodom o tem. Kako je sedaj mož za združenje, ne vem, gotovo je, da je proti, ker mu je gospod gotovo odsvetoval. Meni se zdi, da so trije fakti proti združitvi: mržnja napram osebam, ki spadajo v SNPJ, nevednost in pa tisti, ki imajo koristi od organizacije. Ideja za združitev ne bo zaspala, čeravno jo na konvenciji položijo v grob, kajti progresiven element ne bode miroval prej, dokler se ta ide- (Nadaljevanje na 4. strani.) Nekoliko o združenju. (Nadaljevanje s 3. strani.) ja ne uresniči. Ko se enkrat taka preko $250. Cast našem društvo- koristna ideja ukrenini v organi- nem odboru I zaciji, jo je potem zelo teeko iz- Društvo sv. Frančiška, št. 122, trebiti. omenja, tem. Naše društvo je za združitev in ima tudi vse društvene uradnike, kateri so za združitev. Naj vam povem, da j<; naše društvo, Sloveiskil Bratje, št. 130 napredovalo zadnjih osmih mesecev za 26 članov v obeh fnl-delkih in je bilo med prvimi v tekimi za pridobivanje novih članov. Društvo je plačevalo zdravniško preiskavo iz društvene blagajne za nove prosilce. Dosti društev ni storilo tega. če so prav združitvi. Nadalje se je nam >žila blagajna za $1G0. Nra-rnštveno premoženje šteje ^njiic štev n prok z p .... ... , . bova lega dočakala, dasiravno se U«prezeatacija in volitve dele- , ^ , , ,, bo zdruaenje izvršilo, kadar bo -r . . . u , ■ članstvo izprevidelo, da je zdru- Ker ie sobrat Okolish društveni v . f . * . J . < .. • i- j - zenje potrebno m koristno za vsa- taimk, mislim da so mu naaa pra- . _ . ... . kega posameznega. Pripomnim pa, vila dobro znana; znano mu je, . ... . , tudi, da je te pravila naredila XI. jaz b1l1 m h°m za redna kouveneija JSKJ., toraj ne fdr^enje' v katerem vcra in litika nimata prostora Naznanilo. Članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. se kakor pravi sobrat Pezdirc v svo- naznanja . da je društvo sklenilo jem dopisu. Kaj pravzaprav mi- na svoji zadnji seji, da se skupno sli sobrat Pezdirc s tem "duhom'udeleži razvitja zastave bratske-sedanjega časa" reči/ Ako pogle- ga društva Napredek št. 132 JSKJ damo malo po svetu, se pri po-[v Nottingham, O., v nedeljo 22. grebih opravljajo verski obredi'junija 1924. kak advokat Pokier se ta pravila ne predru- Mislim, da naj to moje pojasni-gačijo, »o pravomočna za vse lo gostuje so*tf»tu-Okolishu. Ni cUpistvo, tudi za vas sobrat Oko. namen ko®a, žaliti' najmanj pa sobrata ali sosefltro. * V luojer^ pojasnilu se tudi doti-' ~ Anton Celaree, stavek glasi: Ako jo odobri, član zdroj^adfeora JSKJ pri najbolj modernih narodih kakor utdi pri najbolj primitivnih. Kavno tako in na isti način civilni obredi. Torej verski obredi, molitve in pa civilni obredi nimajo nič opraviti s "duhom časa" kul-jtudi naše društvo z njimi simpa-turo ali primitivnostjo. Sobrat tizira za napredek naše slavne Pezdirc je v veliki zmoti, ako misli drugače, ali pa ne bere časo- Zatorej dragi bratje in sestre, vsi ste prošeni, da se udeležite te slavnosti bratskega društva, Napredek Št. 132 JSKJ. da s tem pokažemo mlademu društvu, da Jednote. Zatorej vas prosim, da se zago-pisov, kateri poročajo ali so poro-|tovo odzovete temu vabilu, da tu_ čali o pogrebnih obredih napr. Lj mi pokažemo, da smo bratje iD pok. Wilsona ali Hardinga. Jaz'sesfre ene Jednote. teh dveh nikakor ne prištevam kakim nazadnjakom ali da ne bi bila vredna sedanjega časa. Obredi iu udeležba ob smrti in pogrebu člana ali članice od strani društva imajo namen ostalim izkazati sočutje, pomoč in tolažbo. Ako pokojni že pred smrtjo želi ali pa njegovi ostali, da se pogreb vrši civilno brez vsake molitve ali cerkvenih obredov, pokopati se ga mora tako. Ako pa je pokojni želel ali žele njegovi ostali, da se ga pokoplje po cerkvenih obredih in opravi molitve, pokopati se ga mora tako. Vdova me je nekoč pri taki priliki prosila: Kaj ne, da mu boste — preskrbeli cerkveni — pogreb? Kaj ne. da bpst©—molili? Veste saj ni bil tak... Vprašam vafr ftoiri-at je in sosestre aH je med vafai kakieo. tak afti toka m tako Zbiramo se ob pol eni popoldan pred Slovenskim Narod. Domom, na St. Clair ulici ter se skupno odpetjema v JVigoslovJanski Narodni dom v Notingham. O. Vsi tisti pa. ki mogoče želite prej iti na sveži zrak, ste pa prošeni, da se pred domom zberete v Not in g-hamu okoli 2. uri popoldan. Nadalje se naznanja vsem članom, da je društvo izvolilo novega tajnika brata Frank Kačar. 1231 Addison Road, kateri je že zadnje leto opravljal tajniški posel. Vsaki član ali članica, ki bo iinela kaj opraviti z društvenem tajnikom naj se zglasi na zgoraj označeni naslov. Toliko v blagovoljno naznanilo. Z bratskim pozdravom! Frank Zorich, 3. 4. 5. 6. 9. 11. 12. 13. 14. 13. 16. 18. liO. 21. 107. 26. 27. 28. JI. .13. 35. iC. 37. 30. JO. 41. 42. 43. 44. 4.-J. 17. 48. 50. 51. 54. 06. «0. 61, 64. 66. 68. Joseph Mertel, Ely, Minnesota. Anton Poljane, Box 954, Ely, Winn. John Pelko. 1216 — 7th Street. La Salle. IU. John Demshar, Box 237, Presto. Penna. John Dragovan. Soudan. Minn. John Kurnse, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. John D. Zunieb. 4098 E. Cone St.. Calumet. Mich. Michael Mravenec, 1454 So. 17 St.. Omaha, Neb. Frank AliC. 417 N. Millwale Aye., Pittsburgh. Penna. Joseph Zahkar. liFD 1, Box 137, I-utroBc, Penna. Michael Neman ich. Box 157, Crockett, Calif. Frank Janesh, 1212 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. William BleskoviC. 829 Bradley Alley, Johnstown, Penna. John Hafnar. Bos 365, Bock Springs, Wyo. Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn. John Sc-hntte ,4751 Baldwin C't., Denver, Colo. Anthony Motz, 9641 Ave M.. So. Chicago, 111. Louis Govze, 613 Adams Ave., Eveleth, Minn. Joseph Pogača r, 5309 Berlin Alley, Pittsburgh, Penna. Z. A. Arko, Box 172, Diamond-ville, Wyo. John Jain šok. Box 126, Sublet, j..^ Wyo. ' Joseph Sterle, 212 W. Maple St. Chisholm. Minn. John A. Germ. 507 Cherry Wny.j 1;y) Braddock, Penna. G. J. Porenta. 310 S. Meridan St., Puyallup, Wash. Frank Seliifrar, Bex 263, Unity, Penna. Joseph Matičič. Bor 3, Lloydell, Pa. Joseph .I'ljrt. Box 164. Cone-inaugh. Peno«. Frank Zorich. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Anton Čop. Box 440, Bosyln, Wash. Joseph Jereb, Box 451, Clairdge, Penna. Anton Brelib, 477 E. Martin St., East Palestine, Ohio. John Mramor, 1114 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. Frank Percich, Box 327, East-Helena, Mont. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton. Ohio. Louis Komlanc, 732 N. Warm an Ave., Indianapolis, Ind. Frank Lovshin, Box 379, Aspen Colo. Frank Spehar. 422 North 4th St. Kansas City, Kans. Frank Murnik, 274 Stagg St. Brooklyn. N. Y. Joseph Kastelic, 97 W, 53 So. Muray, Utah. Louis Kozevehar, Box 969, West Mineral. Kans. Ivan Purnat. 26 Douglas St.. Little Falls, N. Y. John Povshe, 614 — 3rd Avenue, No. Ilibbing, Minn. Frank Golcher. Box 2. Lemont Furnace, Penna. John Kren, 605 N. Chicago St., .Toliet, 111. Anton Martinsek, Box 125, Ex jKjrt, Penna. Joseph Buvetz, 108 W. Spruce St. Chisholm. Minn. John Pezdric, 343 N. River St. Keading, Penna. Joseph Mukavec, Box 86, Baltic, Mich. Joe Wolf, 508 Lime St., 111. M i jo Malezija, 108. 109. 110. 111. 112. 114. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. [125. 126. 1127. 129. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. St., Naznanila. 138. 139. 142. 1J.J. Jos. Antoncic, 301 E. 4 Street, Duluth, Minn. Frank Verbich, 1022 State Girard, Ohio. Anton Lunder, Box 151, Kee-watin. Minn. Henrik Markovicb. Box 355, — Elcor. Minn. Anton Koroshetz, 206 — 12 W. Chestnut, Leadville, Colo. Rudolf Tichar, Box 142, So. Hibb-ing, Minn. Matt Boldine, Jr.. Box 488. Ely, Minnesota- Alexander Skerlj, Box 256, — Export, Penna. Matt Razinger, Box 103, Sartell, Minn. Stefan Jengich, Box 238, Coke-dale. Colo. Antonia Aister, 627 Aurora Ave., Aurora. 111. Rose Svet ich. Box 1013, Ely Minn. Frank Vodopivec, Kitzmiller, Md. Frank Farem-hak, Box 377, Homer City. Fa. Louis Volk. Box 108, Ironton. Minn. John Rezen, 137 La narpe Street, T^i Salle. 111. John Telban, Box 174, Iselin, Penna. John Prab, Box 41, New Derry, Penna. Matt Zakrajse. 156 So. Manchest er ltd.. P. O. Box 344, Kenmore Ohio. Michael Spehar, 401 — 97 Ave W. New Duluth. Minn. Mary Zgone in Frances Koščak Ely, Minnesota. Ignac Bcnkse, Box 412, De Pue 111. John Predovich. 8th Ave. North, Cireat Falls, Mont. Frank Bajt, 20931 Vine Street Euclid, Ohio. Frances Gnidica, Box 664, Gilbert Minn. Mary (Jaličic. 315 Sixth St.. Rock Springs, Wyo. iu Mary Kcrzisnik Box 460. Rock Springs. Wyo. John Blažinc, Box 44, Rices Land ing. Penna. Anton Tauzelj, Box 13, Krayn Pa. Karolina Crbas, 1099 E. 64 St. Cleveland, Ohio. Alexander Skerlj, Box 256, Ex port. Penna. Joseph P. Grahek, Box 233, Cadil lac, Mich. Joe Smith, Box 137, Morley. Colo Franecs Pucell, 761 San Brunno Ave., San Francisco, Cal. Frank PetrovčiC. 1015» E. 4th St., Anaconda* Mont. Matt KogovSek. Box :;.*52. Slick villa, Pa. VABILO. Društvo sv. Jožefa št. 53, JSKJ. v Little Falls, N. Y. priredi plesno veslieo v soboto, dne 5. julija. Tempotom se vljudno priporočamo sem Slovencem in Slovenkam iz Little Falls in sosednih naselbin, da nas izvolite posetiti pri tej pri-editvi. Posebnost te veslice bo rečkanje za dobitke. Kontest za prodajo srečk bo prepuščen ženam in dekletam. Katera bo prodala največ srečk, dobi 1. nagrado - vrednosii $10. Druga nagrada bo vrednosti #5.; tretja.' nagrada bode v vrednosti $2. Toraj naša dekleta in žene. požurite se ta dan, t:sko da boste prva med prvimi. Začetek ob 7. uri zvečr. Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. Naznanila. Dr. sv. Martina št. 44, JSKJ. Barberton, Ohio Vse člane in članice našega se prosi, da se dne 22. junija ude leže redne seje našega društva ker na tej seji se bo volilo delegate za konvencijo. Nadalje bo na tej seji prišlo na red tudi vprašanje ali naj naše društvo priredi piknik. O tem se je razmotrivalo na zadnji seji pa ker ni bilo veliko število članstvo navzočega,' se ni nič sklenilo oz se je stvar preložila na prihodnjo Jollet, sejo t. j. na 22. junija. j Ta; mesec se bo tudi pobirala Box 869. .naklada kakor po navadi in sicer Monesen, Peima. i , , , , .. , Jr* . . _ .,„. ™ po en dolar od vsakega enako 1? rank Erpieh, Box 301, Thomas,1 ^ y W. Va. | pravnega člana iu članice ter po 70. John Jurečič, 2226 Blue Island 50 centov od vsake neena^koprav 60. dr. 76. 78. 81. S2. §3. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 92. 94. 99. 100. 10L 103. 104. 105. 100. ne članice. Od otrok se ne pobi ra naklade. Prosim tudi vse član stvo našega društva, da bi kolikor mogoče vsi plačali svoje prispev ke ta mesc in ob pravem času, da Ave., Chicago, 111. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Penna. Frank Viteznik, .1505 Madison St. Oregon City, Ore. Louis Fink, RFD 7 Box 41, Greensburg. Pa. . ...» Jacob Evans. 611 W. 2nd St.,,!ie more PreJ narediti racun. Salida, Colo. j Pri našem društvu je m je Anton A. Verbic. 373 Woodlawn tudi bila prej naVada, da društvo 'založi za člana asesment, ako kak član ne more plačati ali iz kakega drugega vzroka ne plača. Sempa tja se pa dobi k'ak član, kateri zforabi to zaupanje društvai Ko 'društva plača za njega enkrat al :š4 večkrat pa pusti društvo, ka Dominik Sadar, Box 252, Midvale/nikakor ni lepo oz. je nečastno Ltah" 'za tajkega člana Anton Okolish, tajnik Ave., Aurora. III. John Mervar. 514 N. 9th St, Sheboygan, Wis. Louis J era s ha, Box 552, So. Superior, Wyo. John Krinc, 200 W. Main St., Trinidad, Colo. Peter Popovich', Box 48, Aurora, Minn. Frank Kodelja, 3216 So. 9th St., St. Louis, Mo. Geo. Zobec. Box 14, Klein. Mont. Karl Strnisha. 114 Miller St. Gowanda, N. Y. Va letine Orehek. 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Anton Anzeic. 322 Main Avenue, Rockdale. 111. Anton K obal, 101$ Jackson Street, North Chicago. 11L Frank Podmitehek, Box 222, Moon Run. Penna. Anton Hrvatin, 154 Pike St., — Monongah, W. Va. Frank Wodenik. Box 91, Wsisen, Colo. Anna Pierce, 6$6 E. 157 Street, Cleveland, Ohio. Joseph Blisb, 1850 W. 2&d St. Chicago, 111. Joflept Kan tel, 22^8 yrillpw Are. Butte, Moot Leopold Jenu, Box 487, Darin. W. Va. Naznanjam vsem članicam dr. sv. Ane, št. 133. JSKJ.. da se vse udeleže prihodnje redne seje. k? se 1h> vršila 13. julija 1924 oh 2. uri popoldne v Johan Franceln dvorani. Volile bomo delegatiujo prihf»dnjo konvencijo. Ne recimo: Za mene je dobro, kar boste naredile. Velikega pomena j«\ da si bomo izvolile dobro dclesgatrnjo. Toraj še enkrat, pridite vse! S sestrskimi pozdravom Frances Roje. predsednica. Dva samomora v Zagrebu. Obesil se je 10-letni Bernard Rosenberg. — Na potu proti Sonroku so našli obešenega na nekem drevesu G0—70 letnega starčka, čigar identitete niso mo. jrli ugotoviti. POZOR! RAVNOKAR SMO DOBILI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE. 25000F 25001F 25002F 25003F E 4544 iiifc i- i*J ' - - , - ' .--"ii'i ' .. r i* Članom društva "Orel", št. 90 JSKJ. v New Yorku se naznanja da se polnoetevilno udeleže prihodnje redne društvene seje dne 2fl. junija v soboto ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani, št. 62, osma cesta. New York Crty. Razmo4riva puščave Sahare, kjer žge tekom dneva solne neusmiljeno ter pihajo ponoči mrzli vetrovi, sc go+ovj ne zavedajo, da se nahaja pod njih nogami obširno podzemeljsko morje. Tako morje pa dejanski obsta- Reliance, Wyo. i tor. Z mojo prtljago ni bilo po Izšlim, da ne bo posebne zame-; sebnih težav in sem jo vrgel našo sedaj odprti, in zamogjlo sc -e moj doživljaj pred- za j v karo. ko je partner izvlekel je izvedeti vso resnico glede za(injega j. ^ 13_16. maja. S iz nje, kar je potreboval. Najmanj Maksimilijanove ekspedicije v partnerjem, s katerim delava v sitnosti jc pa imel tovariš, ki se Mehiko. — Charlota m papež. rovU} sva prišla v pogovor, da je bil nekam izgubil, ko sva mikam se bova potaknila na prvih dva brskala okrog kare. Kmalu počitnicah, katerih imamo več se je pa vrnil. Na lov tistega večera nismo mislili, ker bilo je pozno, in tudi trnikov še nismo imeli j ,, i , x . . . - _ . pripravljenih razen partnerja, ki ena izmed najtragicnejsih tigrur, po sreči kot ima iti m ce bo vre- . J j J preostalih iz prejšnjega stoletja. 3ne zato, jaz grem v petek ali so-.pa s seboJ P™^1- * */> at- • i • j An i ~ , • , 4 ... . . . t varisem je pa bilo treba se gl«>- Vcasdi se je samo od daleč ugi-iboto na ribolov. Sedaj je ravno , . . . , , , , , i i Ar„i,:i • - ^ , ... . . dati. kje se bo odrezala kaka prt- balo o dogodkkh v Mehiki m o za-1 odprta ribja sezona in imam na- .. i ii -t. i • __„ ta,,.,, , . ^ , .. v meriia palica, na katero se naveže pletkih, ki so prihajali z Dunaja, men enkrat iti to poletje. Ker pa , t> • ; • i ^ i i j- nit. za katero se bodo ribe kar iz Pariza in Rima. Sedaj so pa pozneje ne bo tako ugodno radi najtajnejši habsburški arhivi od- vročine in sitnih komarjev, je prti in tako prihajajo na dan do- boljše, da grem sedaj. Grem v pe- kumenti, nanašajoči se na Maksi- tek ali soboto in ostanem tam čez milijanovo avanturo v Mehiki, nedeljo. Delali tako. gotovo ne bo- Franc Jožef ni mogel trpeti svo- ino, pa če se dela, izgubil radi iesra brata Maksimilijana, ki je enega ali dveh šihtov veliko ne bil posebno v južnih provincah bom. Ako ti je volja, te vzamem priljubljen . in bal se je celo ka- y seboj. Ker so noči precej lilad- ke zarote, zato pa ga je kmalu ne, vzamem s seboj par kocev. odposlal v Pariz in potem v BnuJ kar tudi ti lahko storiš. Imam selj. Tam se je seznanil z lepo t-Udi tento, ki bo nama za zavetje. princezinjo Charlntto in jo poro- Kar se pa hrane tiče, vzameva čil. Takrat se je rodila na dvoru tudi s seboj magari za cel teden, Versaillesu ideja, da naj se odpo- ker se ne ve, kaj vse se lahko more vednim nemirom v Mehiki z prigodi. Šel bom gori na Bulder ustanovitvijo monarhije. Iskali so t in na Plaindea-1. Tam so potoki primernega princa in jra našli v^jn tudi jezera, kjer je dosti po- habsburškem Maksimilijanu. Po- strvi in drugih rib. Kjer se rni bo slanik Mettemich mu je prisrčno zdelo bolj ugodno, tam pa obsta- odsvetoval, naj se ne spušča v nem. Trnek in ribje prigrizke tu- mehikanske pustolovščine, toda di imam, ti se pa mesto trnka na- Oharlotta je sanjala o velikem j vadne palice poslužiš. Licenco cesarstvu onostran morja in si- pa, katero mora vsakdo imeti, že cer bi se morali vsi teritorijiltudi preskrbim predno pride Čas, V nekem lepem gradu v Belgi ji čaka smrti nad 80 let stara biv-.kot Preveč. 'A takrat obstajal tunel pod An- ga mehikanska cesarica Charlota,} — Jim, pravi, — če bo šlo vse gleškim kanalom. Trdijo nadalje, da bi ne bilo prav nič težko popolnoma blokirati tunel v najkrajšem času, če bi se pojavila sila. Kaj pa je spravilo ravno v sedanjem času zopet v ospredje načrt za zgraditev tunela pod Angleškim kanalomPredvsem dejstvo, da bi tako poti jet je sprejelo vase veliko število nezaposlenih. Splošno pa se priznava v Angliji, da je z razvojem modernega, voje-vanja Anglija prenehala biti o-tok. Vprašanje, glede katerega se mora sedaj odločiti delavska vlada, se glasi: — Ali ne izplača o-hraniti vse neprilike otoenega položaja dežele, če so izginile vse ugodnosti tega položaja. med Mehiko in Brazilijo počasi da gremo. Tako če si goto-v, lah- ko greš in vožnjo pri meni dobiš. Kar je bilo govorjeno .je bilo tudi storjeno. Prišla je sobota. spraviti pod novo cesarstvo, v katerem bi gospodovala Maksimilijan in Charlotta. Nadvojvoda ja. Navzočnost tega oceana se je!Tjlldvik Viktor bi imel , Vrome ni kazalo nobene premem domnevalo že dolrazdjskega vladarja Dou|be. 0b devetih zjutraj se že pr>- Pedra 11. Franc Jožef .le zahte- j kaže partner s svojo prljago na val od brata, predno je odšel. kari pokliče tudi mene da naj da se je moral odpovedati vsem se hitro pre pripravim in vzamem svojim pravicam na avstro-ogrski svoje reči s seboj. Naglo pogra-prestol. Maksimilijan je to sto-jbi:m ^ p0fiteii.je tri koče, z omare r j] V n »i a.V> ilrntnt'lrnrvo /"»r*o O nQ lA i ill . Y_____1____1« „ ___ pulile. Tovarišu ne vera ali je bilo kaj za lov. Kazalo ni. ker se ni dosti zanimal. Prišel je z nama le za to, da bo naju ribarenja učil. Pred vsem smo pa tudi gledali, kje da se bo dobilo suhi ja d i. da si napravimo ogenj. Podnevi j<-bilo precej toplo, toda na ve dala dvigniti ali ne. Tovariš je pa ž« bil nabral celo naročjo mahu in vrbja, s katerim bi naj pod-kuril-.. Ko jo mahava s patrnerjem dale, se zakadim v suh od bobra objeden trš m ga preobrnem. In glej. med koreninami, kar jih je še ostalo, čepela je s tankim mahom pokrita polgalonska prstena posoda, o kateri sva mislila s partnerjem. da je zaklad. Po natančnem preiskovanju in ker je bila tudi dobro zamašena s prstenim zaklopom in še s smolo okrog, smo bili takoj mnenja da mora domneva je bila v zadnjem času na presenetljiv način potrjena iz nekega francoskega vira. Tozadevna poročila vsebujejo presenetljivo informacijo, da uspeva živalsko življenje v velikih množinah v morju, ki leži dvesto do Iristo čevljev pod površino puščave. Luknje, izvrtane do te globine, so skoro vsepovsod pokazale obširne površine vode. Indirektna posledica francoskega uspeha, ko se je posrečilo prebresti celo puš-avo z avtomobili, je bila, da se je na številnih mestih izvrtalo ar_ tezijske studence. Iz teh studencev se je nato izpumpalo vodo. To se je zgodilo v namenu, da se vpri-zori eksperimente z irigacijo, s pomočjo katere upajo izpremeniti Saharo v rodovitno ozemljo. Ko pa so dobili vodo na površino. so našli, da je v vodi polno i živali, živih morskih pajkov in več vrst pravih rib. Te živali so po svojem ustroju slične onim, ki žive v jezerih Palestine, ki je tudi deloma puščavnata dežela. Kako pa so prišle te ribe pod površino Sahare? Da so živele v temi zelo dolgo časa, mogoče na milijone let, je razvidno iz tega. da so skoro vse te živali slepe. Absolutna tema pod površino onemogoča uporabo vida. One vrste, ki niso slepe, imajo poseben optični organ, posehn'*- pr-ihiecden njih načinu življenja brez luči. Ena teorija se glasi, da si bili predniki teh živali zajeti tekom neke ogromne naravne kastastro-fe v predzgodovinskem času, mogoče pred več geološkimi dobami Mogoče se je to zgodilo, ko se je Sahara, nekoč ocean, dvignila iz vode, kot trdijo nekateri znanstveniki. Nato so se te živali polagoma prilagodile novim in čudnim živ-ljc.skim pogojem. Znanstvena preiskava teh oblik življenja bi bila skrajno dragoe?-na vspričo, našega sedanjega pičlega poznavanja evolucije sedanjih vodnih živali. Za mehikatnskega cesarja je pa tjva hleba rženega kruha, zabil proglašen v Miramaru. V Me-|voj sjra salamo in par škatelj fi biki ie bila revolucijonarna vlada 2ola. Neseni na cesto in vse sku nredsednika -Tuareza skrajno pro-tiklerikalna in Maksimilijan je (Nadaljevanj® na fi. strani ) paj skrbno poveževa na karo. da ie že izgledala kot da bi se ciga moral v konkurenčne svrhe biti:nj se\\\i yse je v redu. Goodby! še bolj radikalen protiklerikalec. j Sk0£im k sosedu na karo. Med kar pa mu je silno zameril Vati-j ^m pa pride nasproti neki to-kan. Juarez je napredoval v de- Yarig j,a ipa prav nič nisva želi in Maksimilijan je kmalu vi- marala, ki se nama je ponudil za del. da je svojo igro izgubil. Tu vodnika, ker njemu je baje vse pa je vstala Charlotta in ga zače-jznan<) in tudi ribe dobro pozna, la siliti, da se nikakor ne sme od- Nerodno nama je bilo odreči, ker povedati mehikanskemu prestolu. tudi pripravljen ni bil. Naj gre! češ da se odpovedujejo samo idi- Spravil se je v ozadje kare in po-joti, ne pa princ, ki je star 34 let gnali smo. Drveli smo po planja-in poln življenja! Očitala mu je yi preko gričev, obronkov in za-strahopetnost, nakar je bil Mak- rcz brez posebnih nezgod. Bilo Je similijan silno razburjen in se je pa seveda potreba včasih obstati., končno udal želji svoje žene. Sle- ko se je zaslišalo v kari kako cvi-dil je udarec za udarcem, Char- f lenje, ker partner je preveč dv-lotta je bila vsaki dan bolj zbe- .vii Tudi obroče smo večkrat oti-gana in kmalu se je pokazalo, aa pavali. kateri posel sem navad-jo zapušča zdrav razum. Prišla no opravljal jaz. Spravil sem st« je bila v Evropo, da dolu pomoč, '^od karo, če je bilo potreba, kot katera pa se ji je povsedi od- onehanik. na kar sem pa ravno rekla. Mislila je. da jo zajsleduje- toliko razumel kot najin tovariS. jo morilci. V Rimu je papež ni ki je. če ni bilo kaj v redu, na hotel sprejeti in ko je končno vadno stopil iz kare in se z rokn-prisla pred njega, jo je njegova mo v žepu postavil tja, kjer ga odločna odklonitev popolnoma je bilo najmanj treba in navodila potrla. Ko je čez čas zopet hotela dajal. Ogledaval sem hribe in pri-k papežu, se ji je reklo, da je ne vijal šraufe, pa če so bil ohlap-more sprejeti. Ni hotela iz Vati- ni ali ne. Polomljenega ni bilo kana. marveč se je vrgla na tla, nič, šmira ni primanjkovalo, kar jokala je in tulila. Pripeljali so ga je bilo preveč, sem ga jaz za jo končno do papeža, ki jo je po- vrat dobil, ko sem se plazil po*1 vabil h kosilu. Tu se je pokazalo, karo. Ko sem vse preglasil za O. kako reva trpi, ker se je bala je- K., pognali smo zopet naprej. Tasti in piti, da bi ne bila zastrup- kih inšpekcij, sem več napravil ljena. Užila je samo nekaj takih predno smo dospeli na mesto kjei-jedil ,katera je jedel tudi papež, je partner rekel da obstanemo. Potem so jo s težavo spravili iz Bilo je še le ob šestih zvečer. Ma-Vatikana, nakar so jo obdali » Ione cel dan je nam vzela vožnja, stražami in pepeljali v Miramar. | Vozili smo se mimo osamljenih Maksimilijanu se je v Mehiko selišč, malih potokov, čez katere sporočilo, da je njegova žena J so napravljeni revni mostovi, umrla, nato pa, predno so ga pe- Imen. katere mi je pripovedoval DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilna diiava, Knajpo vo Ječmenovo kavo In Importlrana domača zdravila, katera priporoča mar. KnaJp v kn [lol DOMAČI ZDRAVNIK C*l*lte DO brozDlaftni canlk. v k a ta ram J« nakratko ooplaana vaaka rastlin aa kal aa rabi. IMPORTIRANE KOSE in DRUGE ORODJE IZ JUGOSLAVIJE Kosp iz ^n ran tira n<*Ka šfajorskepa jekla z rinOkom na vijak. 24, 2»», 28. in 30 palcev dolge ........ $2.0O fi kos z rlrički po ................ 1.75 Srp za klepati ...................90 Klppilno orodje .................. 1.25 Brusni kamen "Bergamo".......50 Motika ...........................90 Ftihcžon za repo, z 2 nožema ____ 1.10 PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK Blago poSiljam poštnine prsato. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Trakulje ni mogoče usmrtiti. tc bo IGRALKA SE JE HOTELA ZA ETRpprn. 20-letna igralka Molie Caminer jc včeraj v svojem stanovanju na 87. cesti v New Torku izpida precejšno dozo gftrupa., Poliefja jo je odvedla v bob*išnieo, kjer so zdravniki izjavili, da bo najbrž6 ozdravela. • ljali v smrt, so mu x>ovedali, da je zblaznela . . . ZAPRTI KOMUNIST NOČE U-ŽIVATI NOBENE HRANE. Berlin, Nemčija, 18. junija. — V tukajšnjem zaporu se nahaja komunist Kari Framk, ki ni že tavanja in sedenja v kari. Ogle- partner, si nisem vseh zapomnil. So: Bulder Creek. Little in Bi<> Creek im Bog ve, kaj še. Kraj j*e malo bolj porašen z travo, grmovjem, in drevjefn, kot je doli pri nas. Ob potokih pa raste vrbje in jevževje. Zavoizili smo z našo karo v grmovje ob potokih- Stopili na prosto ter si malo pritegnili nase ude od celodnevnega preme- Ce hočete usmrtiti trakuljo v telesu, n morete tefra storiti, ne do bi škodovali Kamemu sebi. Da uspešno odpravit«; strašno pošast, ki povzroča tisočere ;-mr ti. se morate i>oslužiti zdravila, ki tpravlla zajedavca tako bolnega, da se ne bo mogel protivlti odvajalnim sredstvom, ki ga bodo končno izgnala. Mnogo ženskih, iiuwklh in otrok s»e ?i»»i:^pešno zdrav. j.a tlruae aočim iniiijo v repniri navadpo tr ik<:!jo. ki p>-sebno ie-!:ij prev:ad"jje. Gotova 7.i!n.ni'nj:t trr.ku-lje so :zguba teka. pokrl* j»*ik, i.vOiva, l>o-lečine v želodcu, izpehavanje. neprestano pljuvanje, neprebava. omo'tca. i-rni kolobarji krog oči. izguba t«..V±. rni.-ni koža. nobenega veselja za jeio lis žl»-!.ifnji Laxtan je čudovito zdruvilo z >per trakuljo, tako uspešno pripravJii-no. da nične škoduje bolniku. h«v*»ie postati zdravi, naročite takoj zdravljenje I^ixta-na za $10.48. Vi ne mj-ct« pla.'ati preveč, da se iznebite posas'i, »ločim bi vam cenena zdravila lahko škodovala. I.axtan prodaja samo Laxal Medical Company, 335 Laxal Bldg.. Box 9C.3, I'ittsbursh. Fa Za zavarovanje zavojčka pridenlte Se posebej 25 centov. —Adv't tri tedne užil nobene hrane. Pravi da toliko časa ne bo jedel, dokler ga. ne izpualte na prosto. Aretiran je bil 25. maja zaeno z 61 tovaiwL damo si okolico. Bilo je pa tam ie nekaj ribičev od drugod, ki so prišli z istrafl namenom kot smo mi. Ko »i vse dobro ogledamo, pričneva z. partnerjem vleči naj-ne stvari z kare in postavljati šo- Pozor čitatel ji. Oposorite tijcovct tx o-brtnft«, pri kateri* fcap* jele ali aavočal# ki sto » mjik postr«ibo stdovoljil d» o^Uinjejo v listu "Olas Harodli". * VpntUli w€BM Vartdft" AU STE KDAJ PREI5KUSILI Severa's Esko MAZILO ZOPER SRBEČICO? Cena SO centov V LEKARNAH VSEPOVSOD. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA INazriariilo Z veseljem naznanjamo. da smo otvorili novo podružnico na L'70 Canal Street za udobnost naših odjemalcev in javnosti. Telefonska številka je Franklin r»!)00. V tem uradu se sprejemajo prošnje za službo in so plačujejo računi. Razstavljene i>od<> tudi električno potrebščine, koristne za trgovino, urad in dom. Ta urad je n; menjen. da Itn še bolj posebno za "Vašo službo" za ta dol mesta, ki se nahaja južno od Osme ceste in zapadno od Bowery. Lahko se ga pa poslužuje vsak. ki hoče informacij glede druž-l>ine službe v kateremkoli delu mesta. The New York Edison Company tAl Tour Service General Offices: Irving Plarc ant! 15th Street Podružnice, kjer to električne potrebščine razstavljene ter jih raz kazujejo v udobnost občinstva. 270 Canal St 865 Broadway > <> East 125th St 20 Norfolk St 12+ West 42c! St 362 East 149th St 10 Irving Place 151 East 86th St 555 Tremnnt Ave Ail offices — except 10 Irving Place and 865 Broadway—open evenings Night and Emergency Calls: Manhattan — Watkins 3000 Bronx — Mott Haven 1300 Y A nil PI POSKUSITE NAS ČISTI TURŠKI IWVl/lLtl IN HERCEGOVINSKI TOBAK Naraven, okusen, cenen, dober! OD IMPORTERJA DO KADILCA—BREZ POSREDOVALCEV! 1 funt najfinejšega..........$3.50 Koščena škatlja za tobak.......75 1 funt finega ............... 3.00 1 funt finega (močnejšega) .. 3.00 Riz Aba die papirčki.........10 Stroj za cigarete...............20 Pošljite Uenar vnaprej. Tošiljamo tu-li po G. O. D. JOHN SEPICH & CO. 501 W. 26th Street, New York 100 stročnic (hilzen) ..........15 100 najfinejših cigaret iz turškega tobaka.............. 1.50 NAŠIM IZSELJENCEM NA ZNANJE! Vsled sklepa občnega zbora delničarjev z dne 11. maja 1924. leta, združili sta se Jadranska Banka a. d. in Podunavsko Trgovačko Akcionarsko Društvo — Beograd ter nadaljujeta svoje skupno delo pod novo firmo JADRANSKO - PODUNAVSKA BANKA BeogTad Polno vplačana delniška glavnica znaša dinarjev 120,000.000 00 Rezerve dinarjev 32,515.000.00 Podružnice: Bl«»d. Cavtat. Celje. Dubrovnik. Krcegnovi, Jelr.a, Korčula. Kotor, Kranj. Ljubljana, Maribor. MelkoviO. 1'revalje. Sarajevo, Split Šibenik. Zagreb Afilirani zavodi: FRANK SAKSER STATE BANK. S2 Cortlandt Street. New York Clty Slavonska Aprarna St«"lioni«-a, f»sijek Hranilnica, Murska Subota Glavni korespondent za Južno Ameriko: BANCO YUGOSLAVO de CHILE, Valparstlso, Antoragasta. Punta Arena« Dopise naslavljajte tako: JADRANSKO PODUNAVSKA BANKA Ameriški odi o BEOGRAD. JUGOSLAVIA DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI 8LOVEN8KO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH 130LEZNI. MoJ« stroka Ja zdravljenje akutnih In kronifinlh bolaznl. JLaa um ia zdravim nad SS let ter imam akuinja v vaeh boleznih Mn ker znam alovjnsko, zato voa moram popolnoma razumeti In apoanatl vaša bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč Id zdravje. Skozi 23 let aam pridobil posebno akuinjo prt ozdravljenju moikih bolezni. Zato aa morata popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa ja. da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, amt-ak pridite Cimpreje. Jaz ozdravim zaatrupljeno kri, mar.ulje in lise po telesu, bolezni v grlu. Is- , padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, tivčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato lilo, naduha Itd. Uradna ur«: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do S. popoldne; v torek, fetrtek In adbota od 8. dopoldne do I. areCer; t nedetjak Ur praznikih od 10. dopoldne do L popoldne. *X T POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. N« posabitA «a moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča In boste najbolj postreient. OisU »ob* s eno tU drema postelJSsa, Frortoc m BO oMk Domač« kotaSaJa. Hajnttj« mm, AUGUST BACH, aa Gmnwieh at, Ncw tm rf mu GLeAS NAHODA. 19. JUN. 1924 Moj ribolov. (Nadaljevanje s 5. strani.) biti v nji vse kaj drugega kot voda. Ogledamo okrog, če ni kdo v bližini. Tovariš, ki je videl da nekaj ne more biti v redu, je že vrgel, kar je bil nabral za kui-javo, na stran. Bil je že pri poso-di, jo otipaval in uganjeval. kaj je v njej. Ko vidimo, da ravnu nobenega ni v bližini, od vi jemo zamasek, poskušamo odpreti, toda ni šlo tako gladko, ker izgledalo je, da se je zamašek prirasel za posodo. Končno vendar močna roka tovariša, ki je največ mo> stroval okrog posode, odvije zamašek in ga potegne ven. Iz posode je butni! duh, na katerega šp po precej založenih kleteh v stari domovini nisem nikdar naletel. l>a bi vonj naše posode koga drugega n»' >privabil iz bližine, zamašimo posodo . in jo postavimo na varen kraj ter nadaljujemo z nabiranjem drv, češ, ko bomo s tem gotovi, pa pridemo po posodo. Napravimo vsak po tri ali štiri hoje in drv smo imeli za celo noč. Zapalimo ogenj ter po-sedpmo okrog njega. Pogledamo tudi kaj vse smo prinesli s seboj za prigrizek za skoraj prazen že-lodee. na katerega smo bili že pozabili. Tzvlečem iz cunj mojo salamo. sir in kruh, partner je pa odvalil iz kocev veliko posodo kave. katero je bilo treba Sumu ogreti. Pričnemo mahati vsak po svojem. Le tovariš ni imel nič, ker prinesel ni drugega, kot kar je. imel na sebi. Govoril je o vreme-nu in o svojih doživljajih pri ribolovu, kar pa ni imelo podlagt*. Midva s partnerjem sva vse dobro vedela, česa reveža manjka. Odrežem mu pol kruha in kos salame, kar je na kratko in hitro pomlatil. nazadnje inu še partner pokloni par skodelic kave, kar mu je očvidno vsestransko teknilo. Tudi mraz ga ni več sprele-tffval. Ko se je že dobro stemnilo, ^klenili smo, da jo mahuercno po naš zaklad. Odšla sva s partnerjem, tovarišu pa naročila, naj pazi na ogenj in da se kdo do kare ne prikrade. Čez malo časa sva se vrnila s posodo, katere vsebino smo hoteli tudi pokositi na le vohati. Od-mašim in ponudim tovarišu, ki jc takoj napravil precej globok po. žirek. Ko pride do sape, vzklikne: "By gush, that's the stuff" Napraviva vsak en požirek na to tudi midva z partnerjem, in su prepričava, da je več kot 50-od-stotni bond, rezek, mil okus, kot 25-Ietni tropinjevee. Torej res blago, katerega še v celem življenju nisem okusil. Napravili smo tisti večer več pokušenj. tako da smo na vse drugo pozabili, ne le kako bomo drugi dan ribe lovili, ampak tudi na ogenj, ki je že pričel pojemati. Mraza seveda nismo občutili, ker nas je posoda tako omamila. Da bi si malo odgnala spanec in dobila svežega zraka, mahneva jo s partnerjem malo na prosto. Tovariš je pa pokima-val pri ognju. Ko sva se dobro osvežila, mahneva jo zopet nazaj, posedeva na koče in nabaševa pipe ter potegneva par dimov. Pri vsem tem sva pa opazila, da je tovariš postajal zgovoren. Poprej je le težko prišla kaka beseda od njega. Uganila sva takoj, kaj da je vzrok. Pokličem partnerja na stran in inu svetujem, da je najboljše, ako se stvar pretoči v steklenice, ki so ležale tam okrog. Poveva tudi tovarišu, da. je najboljše tako in bo tudi bolj Pomagal Bolnemu Prijatelju, priročno pri nadaljnem pokuša-nju. Strinjal se je s predlogom. Veliva mu, naj pobere par steklenic in jih gre v potok umiti in iz-plakniti. Sel je, toda revež se je pri tem udri v blato čez kolena, da sva res imela pravo usmiljenje z njim. Popraviva ogenj in mu veliva naj pristopi bližje, da se posuši. Vsede se na štor in se pomakne k ognju, med tem pa grt»- ■ va midva in pretočiva naglo, kar je če bilo v posodi v steklenice j ter jih skrbno zakrijeva v kari. j Prazno posodo je partner vzel do-! mov kot spomin na naš ribolov.! Pri vsem pa nisva spustila izpred oči tovariša, ki je pokimaval na štoru poleg ognja ker sva se ba la, da se ne bi revež na glavo po. stavil v žrjavico. Bila sva trudna od celodnevnega napora, zato sva sklenila da se za vije va v k', cc. Zdramiva tovariša, ki je že na pol dremal, dala sva mu vsa a. en koc, da si spomaga po svojem kakor more iu zna. Vrževa še par štorov na ogenj, in ogledava če je vse v redu. Spraviva se pod tento in se za vi jeva v gorko oi»t?-jo. Kmalu sva zaspala v nadi, tla drugi dan, če bo vse po sreči, bodo ribe reve pred nami. Seveda da se tudi misli na steklenice niso nama polegle. Drugi dan se vzbudimo nekako ob desetih. Smo jo precej potegnili. Sosednji ribiči so bili že zdavnaj na nogah. Vendar, da bi pa bil pri njih videl, da so kaj ujeli, tega ne. Zbudiva tovariša, ki je ležal zvit kot potica. Nami— čem na ogorke malo suhljadi, in ogenj je bil tu. ^Zopet je nama bilo treba pogledati, kaj je vse š^ v kari. Partner zvleče ven svoje stvari, ravnotako jaz sir, salamo in kruh. ki pa je že bil trd kot komis. Po jedi gremo lovit. Partnerju se posreči, da jc potegnil jedno na suho. Jej, to .je bilo veselje. Vesel fsem bi L da smo že vsaj eno dobili. Skušal sem tudi jaz kaj ujeti, toda ni šlo. Najbrže so imele ribe strah pr'Yl mojo dolgo palico. Naposled partner zopet za kriči. Imel je zopet eno. pa je bila manjša od prve. Do večera jih je partner spravil sedem na suho. Midva s t va rišem sva pa le prazna hodila za njim. Tudi pri sosednjih ribičih ni bilo veliko opaziti. Hodili smo ob potoku drug za drugim do p o?,, fciiega večera vsi zatopljeni v rih&, ki se niso dosti zmenile za nas. Dan nam je minil, kot ne vem kaj. T'trujeni in opraskani se vr-nemo na našo postajo. Grem In potegnem steklenico iz cunj, napravim požirek. Ponudim partnerju in ta zopet tovarišu, ki Je že težko čakal, da bi prišla vr-ta na njega. Vzamemo vsak kos kruha in sira, in to je bilo vse. Lačen ni bil nobeden, ker siti smo bili od naših misli na ribe. Ležali nismo do defsetih. kot prejšni dan. Zbudimo se nekako ob šestih. Ko pokukam izpod tenta, že vidim tovariša, ki je pridno hodil okrog ognja in pal H. da je bilo veselje. Spraviva se tudi midva izpod tenta. in najina pot je bila v karo k steklenicam. Zopet sem rezal kruh in salamo in delil, kakor tudi partner. Ko smo se okrepčali, nabašemo zoj>et pipe, in se pričnemo pogovarjati, na katero stran jo bomo mahnili. Nama s tovarišem je bi lo vseeno, ker vedela sva, da midva nimava upanja, da bi kaj ujela. Hodimo zopet med grmov jem. Včasih nam je bilo treba še vode zajeti v čevlje, če smo ho teli priti na drugo stran, kjer ni bilo toliko vir. Tega dne pa tu- Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink. —GLAVNI ODBOR ZA 1924.— Predsednik: VINCENT ZEVNIK 128 St. Marks Place New York City Podpredsednik: JOHN KALISH " 323 E. 85 Street New York City Tajnik: JOSEPH POGACHNIK. 66 Ten Eyck Street. Brooklyn, N. Y. Blagajnik: PETER RODE. 744 Park Avenue. Hoboken, N. J. Zaoisnikar: JOHN NACHTIGAL 223 Madison Street Hoboken. N. J. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOS1RNIK. 10121 - 85th Rd.. Richmond Hill, L- I«L PETER CERAR. 865 Underdonk Ave.. Ridgewood, N. Y. RADO VAUPOTICH. 227 Madison Street. Hoboken. N. J. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni. To društvo je sicer najmUajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro sedem tisoč bolniške in skoro pet tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $7,500.00. PmStvo zboruje veako Četrto noboto v svojih drufitvenih prostorih v Beethoven Hali. 5. St. med drugo in tretjo Ave.. New York. Kretanje parnikov - Shipping News navežemo jih na karo in si privoščimo še par požirkov, posebno •midva s tovarišem. Partnerju pa ni bilo ničkaj všeč. ker gledati mu je bilo treba, kako bo vozaril, kar je imel prav. Vse gotovo. Partner zakuri karo in frčali smo zopet tja. od koder smo prišli. Na potu so nas pozdravljali prerijski psi. ter tekali sem in tja, kot da bi hiteli eden drugemu pripove dovati, kdo da. prihaja. S karo nismo imeli posebnih sitnosti, Te parkrat smo obstali. Pridemo domov po precejšnem premetavanju nekako ob dveh. Partner naju povabi na ribjo pt~ čenko zvečer, za kar se mu za hvalim in želim, da se zopet sni-deva pri delu v rovu. Mar mi j** bila pečenka. Vesel sem bil, da sem doma in da se že vsaj enkrat pošteno naležian, ker res sem bil že trd od ribarenja. Obljubil sem, da če še katerikrat grem. se bom boljše pripravil. Drugi dan so me spraševali prijatelji, kako in povem jim vs«.. kar smo vse doživeli, kakor tudi o najdenem zakladu, česar mi pa niso hoteli vrjeti. posebno za sedanji čas ne. Pojasnim jim. da kot je vse kazalo, je morala po soda tam biti od pred suhaškega časa. Tam so jo najbrže pustili ribiči ali pa eowboji in na n.]" pozabili, oziroma jo niso mogli najti. Pričkali smo se, da posoda ni v stanu vzdržati mraza, kot je navadno tu. Nekdo je rekel, da vino prestane mraz in žganje ne. Tajko sem popisal moje doživljaje na ribjem lovu. Marsikateremu bo več ali manj v poduk, obenem bo pa tudi imel nekoliko zabave, ko bo to prebiral. Svetujem onim, ki se bodo podali na ribolov ali lov, da se dobro preskrbe. Dobra kara. dovolj odeje, primerna lirana in tudi priprava za lov, če mislijo loviti. Obenem pa naj ne jemljejo s sefboj niko gar. če ni zato pripravljen. To naj velja tudi meni, keT če bom še v tej okolici in če se še podam na lov, se bom tudi jaz boljše pripravil. Sevčan. VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAS GRAMOFON. PE8MI, MOŠKI ZBORI. MARŠE POLKE. VALCERJE Kd. PISite takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Greeve St.. Conemaugh, Pa. ki J« bil ie dolgo časa jako. jako slab. Tako pile Mr. Floyd Burton iz Jeffer-, ,. ... •on«., Tex.: ' Žal me Je. da vam nisem ie'dl partner S SVOjimi muhami 111 prej pisal fried e tega čudovitega zdravilu. 1 ; i Nma-Ton«. Jaz sem porabil 3V4 stek- srece. lenire vas-ga zdravila in ml je z-io po- i Tako smo hodili ves dan, ne da mag*lo. Istočasno sem ga priporočal pri- , • , , . , „ jateiju, Mr. L. t. Little, ki je bil dolgo bi kako ribo videli. Najbrže je fA ^bolen1 I)a;! 8em 1 bilo vse prepodeno od ribičev dve steklenici. Začel se je počutiti bolj- . . ai in naročil je več stekleni«- in sedaj, na prejšnjega dne. Nismo pa čakali, začudenje vneh. ne počuti jako dobro. Čl t* teli tega lista bodo na£li Nuga-Tone Isvrstno zdravilo v takih slučajih Poskusite ga.. Isto te tako prlprosto. prijetno za vtivati in tako učinkovito, d« se boste v teku par dni čudili kako dobro »e počutite. Ista poveča vafio moč In krepkost. ojačl kri. tivce In telo, daje oživljajoč spanec, stimulira jetra in na prijeten način regulira telodec In črevesje. Isto je positlvno jam če no. da vam bo pomagalo, ali pa se vam vrne denar. N« vsakem zavoju je jamstvo. Priporočano, garantirano in na prodaj v vseh Mcarnah. all pa po« Ji te |1 W naravnost na National laboratory, 1046 8. Wahnsh Av*„ Chicago. HI. — AdVt Novice iz Slovenije. Odkritje Malgajevega spomenika. Ob prevratu leta 1918. je poročnik Malgaj iz Št. Jurja ob juž. žel. prvi organiziral malo četo 36 mož in odkorakal ž njimi na Koroško. da tam varuje našo slovensko Koroško. Dne 6. maja leta 1919. pa so ga napadle močne nemške tolpe, ki so imele na razpolago tudi topove, in ta dan je dal Malgaj s še 20 tovariši svoje življenje za svojo ljubljeno domovino. Letos pa so mu na dan 29. maja odkrili spomenik v G listanju na Koroškem (ki spada pod Jugoslavijo). Slavnostno odkritje spomenika je bilo zelo veličastno. Pri odkritju je bila navzoča mariborska godba Drava, jeva četa (ki so boj preživeli), vojaška četa v bojni opremi, zastopstvo oficirjev (15), orožni-štvo. Orjuna. skavti. Šolska mladina. ljudstvo v narodnih nošah. Orli z dvema praporima. pevski zbori, gasilna društva. Sokol v kroju z 10 prapori, mnogo društev, vojaška godba in drugi. Slavnost odkritja je otvoril dekan dr. Cukala. ki je zbrani narod krasno nagovoril. Govorilo je še več govora ".kov, med njimi tudi general Maister. Spomenik je izročen v varstvo občimi v Tolstem vrhu. V Ljubljanico je skočil dne 28. maja na frančiškanskem mostu v Ljubljani 421etni Jakob Breščak. Že onesveščenega sta potegnila iz vode dva policaja, rešilna postaja pa ga je odpeljala v bolnico, kjer je kmalu okreval. BOJKOT PROTI LAHOM NA ŽENEVSKI KONFERENCI. Ženeva, Švica, 18. junija. — Delegati mednarodne delavske konference, ki se vrši tukaj, so izjavili, da ne sprejmejo v svoj krog fašistov ski h delegatov. To so storili v protest proti u-moru socijalističnega poslanca Matteottija. do bi se bilo zmračilo. Mahnili smo jo tja, kamor smo spadali. Zopet napravimo ogenj, si malo oteqjemo nesnage in pogledamo, kaj nam je je vse v kari ostalo. Ko spravimo vse izpod nog. kai-je bilo za nas, smo sklenili, da zjutraj naslednjega dne proti domu odrinemo. Zjutraj pa, ko se je zdanilo, pospravimo naše reči, SAMOMOR SODNIKA. Columbus, Ohio, 18. junija. — Sodnik Wanamaker, ki se je proslavil kot zagovornik splošne zakonske preosnove. je danes skočil iz četrtega nadstropja neke tukajšnje bolnišnice na tlak ter obležal na mestu mrtev. V bolnišnici se je nahajal zastran neke živčne bolezni. Nova vrsta potovanje, Zanimive so izpremnmbe, ki so se prtd kratkim za vršile glede potnikov tretjega razreda, ki so namenjeni v Centralo Evropo -in na Balkan. Izza konca svetovne vojne so se potniki radi ustavljali v Genovi, kajti odtam jim je bližje v srednje evropsike države in na Balkan. Tja dospejo z manj sitnostmi1 iu poleg tega še prište-dijo denar. Opaziti je pa "še drugo izpremembo. Življenski standard pn seljenea v Ameriki in njega precejšni prihranki so spravili prise ljenee v stanje da žele več udob nosti na svojem potovanju. Pred kratkim so v uradih parobrodnih družb vpraševali i potniki, ki potujejo ponavadi v tretjem razredu zase in svoje družine za redne kabine. Več Jugoslovanov, ki so ponavadi potovali skozi Italijo, si je izbralo druge parnike. ker je na njih več udobnosti kot so jih zatnogli dobiti na italijanskih pa rn tki h. Italjanske parobrodne dritižre so kmalu razumele želje teh novo vrstnih potnikov ter so po teh željah uravnale svoje parnike. Med temi družbami! ima N. G. I. čast. »la se je prva zavedla potrebe te;-napravila na parniku Colombo med razredni razred med drugim in tretjim, ki se imnuje "Posebni tretji razred". Tega posebnega tretjega razreda se ne sme primerjati s kabinami tretjega razreda 1. junija: Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg. Vaxonia. Cherbourg; Urea, Cherbourg Hamburg. >4. Junija: Pr«s. Wilson. Trst; Pres. Harding Bremen: Canoplo. Cherbourg; Bremen Bremen. Junija: Bsrongaiia. Cherbourg: Taoraalna Genoa M. Junija: SeelanA, Chsrhosrg. tl. funila: Majestic, Cherbourg; Laforette. Sm re; Coni« Koaoo i Genoa. 1. Julija: Tork, Bremen; Colombo. Genoa. 2. Julija: Paris. Havre; Mnuretania, Cherbourg; Republic. Ctierboui S. S. Julija: Tyrrhenia, Cherbourg; Mlnnekahda. Cherbourg. 4. julija: Ovo. Washington. Cherbourg. 5. lullja: I .»via than. Cherbourg. Olvmplf. Cherbourg; Rorhamh*aii. Havre: Muen chrn. Br»m«n; Relsrenlrmd. Cherbourg 8. julija: Resolute, Cherbourg, Hamburg: Or-ca. Cherbourg. Hamburg: r»erflina«»r Bremen; Giulio Cesare, Genoa. 9. Julija: France. Havre: bonrsr. Cherbourg; Luetzow Aqultanla. Cher- 10. Julija: Columbus. Bremen: Cleveland, Hamburg; Mongolia. Cherbourg. 12. julija: Berengarla, Cherbourg; Homeric. Cherbourg? Rotterdam. Bolougne America, Cherbourg; Martha Washington, Trst. 14. Julija: America, Genoa. 15. Julija: Pittsburgh. Bremen. 17. JullJs; Westphalia, Hamburg. 1». JulfJa: Majestic, Cherbourg: La Savnle. Havre; Lapland. Cherbourg; Mount Clay. Hamburg: 8tuttgart. Bremen Duilio. Genoa. 22. julija: Reliance, Hamburg; Seldlltz. Bremen. 23. julija: Paris, Havra. 8«. julija: Iievlathan. Cherbourg: Veendam Boulogne; Albert B&llln, Hamburg: Orca. Cherbourg. 8*. Julija: Canoplc. Cherbourg: Bremen, Fr«* men. ROYAL. MAIL. vfaii NEW YORK IN HAMBURQ CHERBOURG IN aOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" TI parallel so novl In moderni v vsakem oslru. najbolj priljubljene potnikom In glaaovlts radi komodnosU la — KOM FO RTA. Zdrava, tečna In obilna hrana as ssr-rlra vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, Cene ln otroci Imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobnosti se obrnite na nafte zastopnike v vačern mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway._Nsw York SO. julija: Maurets nla. Havre. Cherbourg: FVnnc* 31. julija: Zeeland. Cherbourg. Parnik "COLOMBO" "NOVI HITRI VELIKAN SREDZEMSKEGA MORJA" Odpluje iz NEW YORKA 1. julija Iz Philadelphije 2. julija vožnja Iz New Yorka v Genovo najbojše izkrcališče za potnike potujoče v Centralno Evropo in na Balkan $180. v tretjem razredu. Obojestranska vožnja iz New Yorka do Genove v posebnem tretjem na Colombo stane samo $214. Potniki v posebnem tretjem razredu na COLOMBO uživajo vso udobnost in največje prednosti poln'kov drugih razredov v velikih, dobro-oprem 'jenih kabinah za 2, 4 in 6 oseb, poleg tega pa precej prištedijo. Kavigazione Generale Italiana Italia-America Shipping Corp 1 State Street, New York Glavno zastopstvo. [GSULICHilMp y""jfKTftynoct ▼ Jnffogi^^V* Edine alrsitn* spomlsdn« odpluti* Otvoiitrena vožnja znanega Prealdente Wilson — 24. Juni.: 8. avo. Martha Washington —12. Juli.: 6. aept. » Dubrovnik ali Trat. i Zelezn na v notraajuat zmerna. .Nobenih vi- ' ssjev. Vpraiajte pri bUinjem agentu sli ari PHELPS BROS. A CO, X W..t St.. N. Y. "Piles" ozdravljeni ALI PA VAS NIČ NE STANE Vsak, ki ima hemeroide, — ne glede kako dolgo jih ima. se laliko hitro ozdravi, ne da bi rizkiral en cent. Samo, pišite, in jaz vam bom poslal kom-binatijsko domače zdravljenje popolnomo BREZPLAČNO. Če ste zadovoljni, pošljite $1, sicer pa ne dolgujete ničesar. W. R. DARLINGTON 3007 Kuro Bldg., Kansas City. Mo. Učiteljico razžalila. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR Je namenjen potovati ▼ atari kraj, je potrebno, da Ja natančno poufen o potnih listih, prtljagi ln drugib stvareh. Pojasnila, ki vam Jih samoreao dati TRled oa9e dolgoletne lzku&ije, Vrnii bodo gotovo v korist; tudi prt« poročamo veano ls prvovrstne par« oike. ki Imajo kabine tudi v III. ra» redu. Glasom nove naselniSke postave, ki pride r vel.iavo s prvim julijem, bo laiiKd d<»t»il tudi isti. ki še ni ameriški državljan dovoljenje za oatati v domovini- eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dni je. Taka izkazila bo izdajal nnseluiSki komisar v Wasliington-u, D. C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajao dosed r j- Kako dobiti svojce Iz star*-ga kraja. fCdor Seli dobiti aorodnJka ali svojca Iz starega kraja, naj nam prej p!Se za pojasnila. Nadaljnl priseljenci i« Jugoslavije bodo prlpnU-eonl sera «ofjet po 1- julijo 1924. Prodajamo vozne lista za vse progo; tudi preko Trsta eamorejo Jugoslo- it I fiodaj potovatL Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York •liTBt xsetssetvs Ja4ranate frank«. Marija Hafner, bajtarjera žena, se je spore k la z učiteljico, ker jo je ta stavila na odgovor, zakaj je nekega dne svojo šoloobvezno hčerko brez pravega vzroka pridržala doma. Mexi prerekanjem je razžarila razburljiva bajt ar jeva žena učiteljico z besedo njivka". Ker je bila učiteljica takrat v službi, je storila obtoženka s tem p regrese k po § 104. s. k. z. in se obsodi na 100 dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti pa na dva dni zapora. iC j- se uihaj.i ANTON K NAT'S? Po.11 a je iz > *la Žuriji", Osilr.ica. Z-i'Lij«' č.is" je bival v Kane, Pa. Cen j« ne rojake prosim, ako ve kd<~ 7-.\ njegov naslov, naj mi g*i naznani; Če bo pa sam cital, naj -ga posebnega tretjega razreda na Colombo imajo na razpolago tudi velik izprehajalni prodor, do v ,vcdiki obednlici, kjer jim strežejo posebna natakarji zdra vo in obilno hrano. Za kajenje imajo na razpolago tudi veliko kadilnico. Vsi ti prostori na Colombo so opremljeni z dobro prl-porcijoniranim pohištvom in naslanjači. Sedeži v jedilnici so žametasti v kadilnici pa usnjeni. N. G. I. je napravila ta posebni tretji razred tudi na Dulio, ki je največji in najhitrejši parnrk. kateri vozi v Sredozemsko m or j«. Colombo bo v pristanišču 25. junija ter bo odplul iz New Yorka 1. julija proti Napolju in Genovi. N. G. I. prisrčno vabi vse čita-telje tega lista naj si pridejo na krov Cokxmba ogledat ta posebni tretji razred ter naj se prepričajo, da ni boljše in cenejše pot! za potovanje v Evropo. VICTOR TOVARNA NAM JE IZDELALA ZA MESEC JUNU 14 KRASNIH NOVIH VICTOR PLOŠČ Vse po 75 c. Odpošljemo jih prvi dan ko dobimo Vaše naroČilo. 77336 ZAKAJ PREMIŠLJUJEŠ. Polka. Godba na pihale. VOŽNJA V TUJE KRAJE. Polka. Godba na pihalo. 77422 NEŽA IN PAVEL. Za »meh. spremlja z harmonlka. DESET ZAPOVEDI ZA DEKLETA. Za smeh. 77423 GORENSKI VALČEK. Harmonika »olo. NA SKOK SKOČI, Harmonika solo. 77384 NAŠA POLKA. Fina godba na pihale. _ CVETJE POD VETRIČEM. Valcer. Fina godba. 77289 VESELI DRUŽI. Polka. Violina. Clarinet, harmonika. POLKA MAZURKA. Violina, Clarinet. Harmonika. 77210 V ZELENEM GOZDU. Šotiš. Kvartet godba, MOJA LJUBEZEN. Valček. Kvartet godba. NEMŠKE NOVE PLOŽČE ZA JUNIJ. 73522 O. DU HIMMELBLAUER SEE, Victor orke»ter. FIAKER LIED, Victor orkester. 65267 AUF Wl EDERSEH'N, Možki kvartet, petje. ENTSAGUNG, Moški kvartet, pet> 73143 KUKU POLKA, Za ples. Nemški orkester. LACH-POLKA z smehom. Za ples. Orrhester. 7328S KLEIN E MADCHEN BRAUCHEN LIEBE, Orchestsr. ALTE KAMERADEN MARSCH. Voja&ka godba. 77301 STIMMUNGS WALZER. Nemška godba vojaška. MARIECHEN WALZER, Nemčka godba voJaSks. 73306 KUKU-WALZER. Nemška godba za ples. LINE -RHEINLANDER. Nemška godba za ples. 73118' DER LIEBE LUST WALZER. Nemška godba za ples. DONAUWELLEN WALZER. Godba z dvema hsrmoniks. 73560 DIE VOGLEIN IM WALDE. Soldatenliedermarsch. SCHOEN SIN D DIE MAEDEL VON PRAG MARSCH. IVAN PAJK, Victor Dealer .....24 Main Street Conemaugh, Pa. Za poitnino zvolits poslati 35c. Cenika zastonj. V ZALOGI IMAMO TUDI PIANO ROLLE, SLOVENSKE, NEMŠKI IN HRVATSKE, Cena 60e de $1.25.