Poštnina plačana v gotovini CENA 105 Dl« URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 'LO^J Leto XVII V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1960 Številka 2 VSEBINA s 3. Družbeni plan LR Slovenile za leto 1960. 4. Zakon o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1960. 5. Zakon o določitvi udeležbe občin in okrajev v skupnih virih dohodkov. 6. Zakon o spremembah zakona o območjih* okrajev in občin v LRS. 7. Odlok c določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji. 8. Odlok o določitvi osnove ter višine splošnega prispevka od kmetij skin dohodkov in splošnega osebnega prispevka zavarovancev za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. 9. Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika Ljudske skupščine LRS. 10. Odlok o spremembi odloka o nagradah in povračilih poslancem Ljudske skupščine LRS. 11. Sklep o razrešitvi člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. 12. Sklep o izvolitvi predsednika in o izvolitvi oziroma razrešitvi sodnikov okrožnih sodišč. 13. Odločba o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani. 14. Odločba o imenovanju kmetijskih strokovnjakov po 6. čl. zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. 15. Odredba o kategorizaciji položajev za povečanje položajne plače uslužbencev prosvetnih zavodov. — Popravek. 3. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije družbeni plan LR Slovenije za leto 1960, ki ga je Sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 14. in 15. januarja 1960 in ki se glasi: DRUŽBENI PLAN LR SLOVENIJE ZA LETO 1960 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ • V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Osnovne smernice in'naloge gospodarskega razvoja izhajajo iz nalog, postavljenih v družbenem planu gospodarskega razvoja LR Slovenije od 1957 do 1961 leta ter v zveznem družbenem planu za leto 1960. Na podlagi do sedaj doseženih rezultatov V razvoju proizvajalnih sil ter družbenih odnošajev v proizvodnji se pričakuje v letu 1960 nadaljnje povečanje splošne gospodarske aktivnosti. Zaradi kar najuspešnejšega gospodarskega razvoja je treba v letu 1960 posvetiti pozornost predvsem temle osnovnim nalogam: 1. Se nadalje je treba skrbeti za intenziven razvoj vseh gospodarskili panog, predvsem pa industrije in kmetijstva, tako da bi dosegli raven celotne proizvodnje, ki je predvidena po družbenem planu gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 1957. do 1961. leta, že v letu 1960. V ta namen je treba storiti vse, da se doseže visoka stopnja v izrabi obstoječilf proizvodnih zmogljivosti, da se hitro aktivirajo zmogljivosti, ki se gradijo, ter da se bodo vlagala razpoložljiva sredstva zlasti za take zamenjave in rekonstrukcije osnovnih sredstev, ki bodo v kratkem času, prispevale k ražnju proizvodnje. 2. Vzporedno z naraščanjem proizvodnje je treba povečati tudi delovno storilnost kot osnovo za gospodarski razvoj in zboljšanje življenjske ravni prebivalstva. V ta namen je treba uvajati v proizvodne Procese sodobne naprave in metode dela, zboljševati organizacijo dela in skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile. Predvideni obseg proizvodnje je treba doseči s kar najmanjšim povečanjem števila zaposlenih; zato naj se posveča posebna pozornost strokovnemu izobraževanju kadrov ter uvajanju spod-budnejših načinov nagrajevanja na podlagi pri delu doseženega učinka. 5. Se nadalje je treba posvečati skrb naraščanju osebne porabe zlasti delavcev in uslužbencev; osebni dohodki se morajo vezati na dosežene uspehe pri večanju delovne storilnosti posameznih proizvajalcev in delovnih kolektivov kot celote. Večanje osebne porabe mora tako postati vedno bolj odvisno od razvoja proizvodnje in delovne storilnosti. Da se zagotovi naraščanje osebne porabe, je treba še posebej skrbeti za zboljšanje preskrbe mest in industrijskih središč z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi, obenem pa tudi pospeševati storitvene obrtne obrate, servise za opravljanje storitev gospodinjstvom ter razširjati obstoječe in ustanavljati nove obrate za družbeno prehrano. V letu 1960 je treba še nadalje razvijati in povečati vlaganja za razvoj družbenega standarda zlasti v mestih in industrijskih središčih. Racionalizirati in pospešiti je treba zidavo stanovanj ter v ta namen uporabljati sodobnejše gradbene metode in materiale, obenem pa pritegniti k zidanju stanovanj sredstva gospodarskih in družbenih organizacij ter prebivalstva. Razen tega je treba povečati vlaganja tudi v šolske, zdravstvene in komunalne objekte. Razvoj družbenega standarda je treba krepiti tudi z ustrezno politiko razporejanja proračunskih sredstev; povečati je treba sredstva za negospodarske investicije ter bskrbeti večja sredstva za tekoče izdatke na področju šolstva in zdravstvenega varstva. 4. Skladno z razvojem proizvodnje je treba povečati tudi izvoz; iskati je treba možnosti za večjo por / vezavo z mednarodnim trgom ter temu primerno prilagajati obseg, kakovost in sortiment proizvodnje. Z racionalno uporabo uvoznega materiala, njegovo zamenjavo z domačimi surovinami in materiali ter s povečanjem tranzitnega prometa in inozemskega turizma je prav tako treba izkoristiti vse možnosti za izboljšanje plačilnih odnosa jev z inozemstvom. 5. Investicijske naložbe je treba usmerjati tako, da bodo čimveč prispevale k nadaljnjemu razvoju gospodarstva, bodisi f kot neposredne gospodarske investicije, bodisi kot investicije za družbeni standard. Predvsem je treba dokončati že začete gospodarske in negospodarske objekte in tako čimprej usposobiti nove zmogljivosti za njihov namen. Posebno pozornost je treba posvečati hitri dograditvi energetskih objektov ter obratov za proizvodnjo gradbenega materiala. Da bi razpoložljiva investicijska sredstva v čim-večji meri in kar najhitreje omogočila nadaljnji razvoj gospodarstva in družbenega standarda, je treba iskati smotrne načine za njihovo naložbo. V ta namen je treba zboljšati sedanjo organizacijo projektiranja in v večji meri tipizirati projekte; z investiranjem je treba začeti šele takrat, ko je pripravljena in potrjena vsa dokumentacija. Razpoložljiva sredstva je treba po raznih oblikah združevanja usmerjati k izvršitvi osnovnih nalog perspektivnih planov. Vzporedno s tem je treba proučevati in izdelovati programe za graditev takih novih zmogljivosti, ki bodo omogočile v naslednjih letih nadaljnji razvoj gospodarstva in družbenega standarda. 6. Na podlagi večje proizvodnje in delovne storilnosti ter sprememb v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij se v letu 1960 še nadalje povečuje čisti dohodek, s katerim razpolagajo gospodarske organizacije, obenem pa se sproščajo pogoji za uporabo amortizacijskih sredstev. S tem se razširja materialna podlaga delavskega upravljanja in zbolj-šujejo pogoji za delovanje komunalnega sistema. Posebno pozornost je treba posvečati razdeljevanju čistega dohodka znotraj gospodarskih organizacij, da se bo zagotovilo kar najbolj spodbudno nagrajevanje po učinku doseženem pri delu, kakor tudi sredstva za njihov nadaljnji gospodarski razvoj. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. V letu 1960 se predvideva tole povečanje skupnega družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: V v milijardah dinarjev tekoče cene Indeksi Družbeni bruto 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 proizvod 716,1 797,6 888,7 111,4 111,4 Narodni dohodek 309,8 357,8 376,1 109,0 111,3 V primerjavi z razvojem, ki ga predvideva družbeni plan gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 195? do 1961 leta, bi se družbeni bruto proizvod in narodni dohodek povečala takole: v milijardah dinarjev cene iz leta 1956 Indeksi 1956 1960 1961 1960^ 1961 1956 1956 Družb, bruto proizvod 538.5 806,0 791,9 149,? 147,1 Narodni dohodek? 228,6 348,4 335,6 152,4 146,9 Pričakuje se, da bo v letu 1960 že mogoče doseči skupni obseg proizvodnje in narodnega dohodka, ki je bil s perspektivnim planom predviden za 1. 1961. Povečanje gospodarske aktivnosti po posameznih gospodarskih panogah, izraženo v vrednosti družbenega bruto proizvoda, se predvideva v tehle zneskih: v milijardah dinarjev tekoče cene 1958 1959 1960 Indeksi 1959 1960 Skupno gospodarstvo 716,1 797,6 888,7 1958 111,4 1959 111,4 Industrija 410,1 468,9 520,5 114,3 111,0 Kmetijstvo 93,3 89,5 104,2 95,9 116,4 Gozdarstvo 9,3 9,5 10,0 101,5 105,7 Gradbeništvo 43,3 46,8 31,4 108,0 109,9 Promet 40,1 46,7 52,6 116,2 112,7 Trgovina 37,9 43,6 48,7 115,5 111,5 Gostinstvo in turizem 16,4 17,7 19.0 108,1 107,5 Obrt 59,8 67,5 74,5 112,9 110,1 Kulturno-soc. delavnost 5,9 7,4 8,0 126,2 108,0 V primerjavi z družbenim planom gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 1957. do 1961. leta bi bilo po posameznih gospodarskih panogah doseženo tole povečanje proizvodnje in storitev: v milijardah dinarjev lota Indeksi 1956 1960 1961 1960 1961 1936 195o Skupno gospodarstvo 538,5 806.0 791,9 149,7 147,1 Industrija 531,8 491,5 487,8 148,0 147,0 Kmetijstvo 61,4 94,2 99,0 153,4 161,2 Gozdarstvo 6,7 7,7 7.6 114,0 113,6 Gradbeništvo 27,7 41,4 37,2 149,6 134,4 Promet 51,8 47,1 44,3 148,4 139,5 Trgovina 25,2 45.5 36.6 180,0 145,5 Gostinstvo in turizem 11.6 15,7 17,6 13'3,1 150,9 Obrt 42,3 63,3 61,8 130,0 146,3 Predvideno povečanje celotne proizvodnje v letu 1960 temelji na realnih možnostih, vendar pa ga bo mogoče doseči le, če bodo gospodarske organizacije stalno izrabljale vse pogoje za pospešeni razvoj proizvodnje. III. poglavje Investicije 1. Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila predvsem za kar najhitrejšo do-vršitev že začetih objektov, s tem se bo zagotovilo pospešeno povečanje proizvodnje, in za zgraditev drugih zmogljivosti, ki vplivajo na zboljšanje pre-, skrbe in življenjske ravni prebivalstva. Prav tako je treba nadaljevati graditev objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj, komunalnih naprav, šol in zdravstvenih ustanov. Posebna pozornost se bo posvečala graditvi osnovnih in strokovnih šol ter gospodarskih fakultet univerze. Vzporedno s tem je treba intenzivneje pripravljati graditev takih novih objektov, ki so s stališča danih naravnih pogojev, dopolnitve sedanje strukture proizvodnje, razpoložljive strokovne delovne sile ali drugih pogojev v LR Sloveniji posebno utemeljeni ter bodo omogočali hiter razvoj gospodarstva tudi v prihodnje. 2. V družbenem sektorju se predvidevajo tele investicijske naložbe v osnovna sredstva (v milijonih dinarjev po tekočih cenah)v: / Indeksi Gospodarske 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 investicije Negospodarske 49.195 52.820 57.450 107 109 investicije 25.095 26.980 29.750 117 110 Skupaj 72.290 79.800 87.200 110 109 Ob takem razvoju bodo investicijska vlaganja v letih 1957 do 1960 dosegla po vrednosti 74 % od gospodarskih investicij in 98 % od negospodarskih investicij, predvidenih po perspektivnem planu za razdobje od 1957 do 1961 leta. 3. Po posameznih gospodarskih panogah se računa v 1. 1960 s temile vlaganji (v milijonih dinarjev): 1959 1960 Indeks Znesek Struktura Znesek Struktura 1960 1930 111 Socialno varstvo 299 510 107 Telesna kultura 549 430 132 Družbeni standard 21.620 27.850 113 Državna uprava in drugo 2.360 1.900 80 Negospodarske panoge ; 'k skupaj 26.980 29.733 110 V letih 1957 do 1959 je , bilo za šolstvo vloženih /le okoli 55 % in za zdravstvo le okoli 51 % od sredstev. ki so po perspektivnem planu predvidena za razdobje od 1957 do 1961 leta. Znatno zaostajanje za perspektivnim planom sc kaže tudi pri investicijah za razvoj komunalne delavnosti m socialnega varstva. Zato se bodo v letu 1960 povečala predvsem vlaganja za razvoj obveznega ir. nižjega strokovnega šolstva, obenem pa se bo nadaljevala zidava učnih prostorov za izobrazbo srednjega in visokega strokovnega kadra. Za izboljšanje zdravstvene službe so predvidena večja vlaganja zlasti ža povečanje zmogljivosti v bolničai službi, ki za predvidevanji perspektivnega plana najbolj zastaja. Prav tako se računa s povečanimi naložbami tudi za razvoj socialnih ustanov. Razpoložljiva sredstva stanovanjskih skladov bodo v letu 1969 omogočala pospešeno zidavo stanovanj in komunalnih naprav v mestih in indu-strijs&ih središčih, medtem ko se glede na dosedanji razvoj predvideva zmanjšanje investicij za potrebe državne uprave in podobnih ustanov. Za pospešen razvoj družbenega standarda se računa z združevanjem sredstev gospodarskih .organizacij. zavodov in ljudskih odborov, pri reševanju posameznih problemov pa tudi s sodelovanjem prebivalstva. 5. Da bi se dosegle osnovne'naloge investicijske graditve je treba: — razporediti razpoložljiva sredstva predvsem za take namene, ki. bodo najhitreje zagotovili povečanje zmogljivosti v proizvodnji in družbenem standardu oziroma ki bodo omogočili izrabo danih pogojev za razvoj proizvodnje v naslednjih letih: — nadaljevati priprave in izvajanje programov za rekonstrukcijo podjetij ter pri tem zlasti prehajati na uvajanje avtomatizacije in uporabo elektronske tehnike v proizvodnih procesih; — pospešiti graditev električnih central in večanje zmogljivosti premogovnikov, da bi zagotovili za gospodarstvo zadostne količine energetskih virov; — pospešiti dokončanje investicijskih del v proizvodnji gradbenega materiala in gradbenih elementov, da bi bilo mogoče izvršiti gradbena dela v predvidenem obsegu; — neposredni investitorji, prav tako pa tudi ljudski odbori, družbeni organi in organi republiške državne uprave naj intenzivneje spremljajo razvoj investicijskih del tako glede smotrne uporabe razpoložljivih sredstev kot tudi glede pravočasne dovršitve objektov; pri večjih gradbah naj investitorji ustanovijo posebne investicijske skupine; — okrepiti in organizacijsko utrditi projektivne organizacije ter jih usposobiti ža pravočasno in kakovostno izdelavo programov in projektov. 6. Sredstva republiškega investicijskega sklada se bodo uporabila za poravnavo že obstoječih obveznosti in za posojilo republiškemu proračunu v znesku 1.090 milijonov dinarjev za negospodarske investicije in rekonstrukcije cest. Preostala sredstva se bodo razporedila po posameznih gospodarskih panogah skladno s splošnimi smernicami investicijske politike. Uporabila se bodo predvsem za razvoj industrije, kmetijstva in gostinstva, v manjši meri pa tudi za razvoj trgovine in prometa. 7. Za predvideno povečanje celotne proizvodnje bo , treba povečati skupna obratna sredstva za okoli 23 milijard dinarjev ali za 10 %. Za te namene je treba uporabiti tudi sredstva ljudskih odborov in gospodarskih organizacij. 8. Da se v skladu s splošno politiko na področju investicij uresničijo z družbenim planom gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 1957 do 1961 leta in s tem planom določena razmerja med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami na eni strani in po posameznih področjih na drugi strani, se priporoča ljudskim odborom, da ^uporabljajo pri usmerjanju sredstev svojih investicijskih skladov enaka načela, kot so določena s tepi planom, in da s svojimi družbenimi plani izvršijo osnovno razdelitev razpoložljivih investicijskih sredstev za posamezna področja. 9. Družbena sredstva se smejo uporabljati samo za financiranje takih novih objektov, ki so v skladu s smernicami perspektivnega družbenega plana. 10. Združevanje sredstev gospodarskih organizacij, ki mora temeljiti na njihovem ekonomskem interesu, naj se v vse večji meri izvaja po bančnem sistemu. Združevanje investicijskih sredstev naj pospešujejo zaradi izvajanja nalog in ciljev perspektivnih družbenih planov tudi ustrezni republiški organi, ljudski odbori, zbornice in druge organizacije. IV. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost Vključevanje v zaposlitev ter večanje delovne storilnosti se je v preteklih letih znatno ločilo od predvidevanj perspektivnega plana ter so bili šele v letu 1959 doseženi vidnejši uspehi. Tak razvoj nakazuje še neizčrpane vire za povečanje delovne storilnosti, ki jih je treba stalno izrabljati za pospešen gospodarski razvoj in večanje osebne porabe. Na tej podlagi je treba v letu' 1960 še nadalje omejevati naraščanje števila zaposlenih ter zagotoviti s tem kar največje povečanje delovne storilnosti kot podlage za povečanje osebne porabe in življenjskega standarda. Ob predvidenem povečanju delovne storilnosti in razvoja negospodarskih panog bi se smelo povečati število zaposlenih v družbenem sektorju največ ža 11.000 oseb ali za 2,5%, od tega v gospodarstvu za okoli 8000 oseb ali za 2,3 %. Ob taki politiki zaposlovanja bi bilo mogoče povečati delovno storilnost v celotnem gospodarstvu družbenega sektorja za okoli 8%, od tega v industriji in gradbeništvu za 9 do 10 %. Se bolj bi bilo mogoče povečati storilnost na družbenih kmetijskih posestvih. Od predvidenega razvoja delovne storilnosti bo odvisen tudi razvoj osebne porabe, vzporedno s tem pa se bo zmanjšalo naraščanje pritiska na' komunalne naprave v mestih in industrijskih središčih. Zato bodo razvoju delovne storilnosti in politiki zaposlovanja morali posvečati posebno pozornost ne samo organi delavskega upravljanja, temveč tudi ljudski odbori in druge družbene in politične organizacije ter v ta namen sprejemati zlasti tele ukrepe: — še naprej je treba izpopolnjevati spodbudne načine nagrajevanja ter dosledno uvajati nagrajevanje po uspehu celotne gospodarske organizacije in po doseženem učinku pri delu ter v ta namen uporabljati dosežene izkušnje v posamezni gospodarski organizaciji in med gospodarskimi organizacijami; število delovnih mest, ki se obračunavajo pe doseženem učinku, je treba stalno povećavati ter kar se da široko uporabljati tudi premijski sistem s takimi premijskimi osnovami, ki zagotavljajo objektivno ocenjevanje doseženih uspehov; nagrajevanje posameznikov je treba v večji meri vezati na učinek organizacijskih enot, kar bo vplivalo na hitrejše in enakomernejše povečanje delovne storilnosti na delovnih mestih, v organizacijskih enotah in v podjetju kot celoti; organi delavskega upravljanja in uprave gospodarskih organizacij naj stalno spremljajo učinkovitost sistema nagrajevanja ter prilagajajo način razdeljevanja sredstev za osebne dohodke stopnji organizacije dela in poslovanja; prav tako naj organi delavskega upravljanja skrbijo za načrtno prilagajanje strokovne usposobljenosti delavcev potrebam delovnih mest in stopnji organizacije dela; povečanje posebnega deleža pri dohodku gospodarskih organizacij, ki ga zagotavljajo zvezni predpisi v letu 1960, je treba dosledno uporabiti za izboljšanje učinkovitosti nagrajevanja; v okviru celotnih osebnih dohodkov naj se .povečuje del, ki se izplačuje na podlagi doseženih učinkov; — delovno silo za nova delovna mesta je treba pridobivati predvsem s smotrnejšo razporeditvijo obstoječe delovne sile v okviru posameznega podjetja ali pa v okviru podjetij določenega okoliša: — izboljševati je treba uporabo razpoložljivega sklada časa z zmanjševanjem izostankov in fluktuacije delovne sile; gospodarske organizacije naj store, kar je potrebno, da se poveča delovna disciplina, ter zboljšujejo delovne in življenjske razmere zaposlenih; poleg tega naj vplivajo na zmanjšanje izostankov s krepitvijo higienskega in tehničnega varstva ter drugih preventivnih zdravstvenih ukrepov: — gospodarske organizacije naj razpoložljiva sredstva vlagajo predvsem v take investicije, ki bodo v čimvečji meri prispevale k povečanju delovne storilnosti; zlasti je treba pospešeno začeti uvajati avtomatizacijo in druge sodobne proizvajalne naprave. kar bo bistveno spremenilo razmerje med fizičnim in strojnim delom v korist povečanja delovne storilnosti. Na povečanje delovne storilnosti bo zlasti vplivala tudi višja raven splošne in strokovne izobrazbe ter proizvajalnemu procesu ustrezna kvalifikacijska sestava zaposlenih. V zvezi s tem se je treba lotiti sistematičnega proučevanja in organiziranega izobraževanja v gospodarskih organizacijah ter ustvariti v celotni republiki omrežje centrov za strokovno usposabljanje delavcev na delovnem mestu. Za tiste gospodarske organizacije, ki zaradi svojega obsega ali načina dela ne morejo organizirati lastnega centra za izobraževanje, naj se organizirajo taki centri za širše območje. Gospodarske organizacije naj uporabljajo sredstva skladov za gospodarske kadre predvsem za izobraževanje delavcev na delovnem mestu na podlagi izdelanega programa. Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu naj izdela metode za merjenje delovne storilnosti, na podlagi katerih se bo lahko spremljal njen razvoj po podjetjih, skupinah podjetij in teritorialnih enotah. Stanje zaposlenosti in napredek delovne storilnosti morajo spremljati delavski sveti podjetij ter pristojni organi ljudskih odborov in republike. Posebtfo pozornost je treba posvetiti vprašanju zaposlenosti in delovne storilnosti v občinskih družbenih planih, ker obseg zaposlenosti in stopnja delovne storilnosti neposredno vplivata na raven osebne porabe in na reševanje stanovanjsko-komunalnih problemov. Zbori proizvajalcev in sindikalne organizacije naj stalno spremljajo gibanje zaposlenosti in delovne storilnosti po posameznih podjetjih ter z delovnimi kolektivi spravljajo v sklad politiko zaposlovanja v skladu s smernicami tega plan^. V. poglavje Osebna poraba in družbeni standard I. Osebna poraba V letu 1960 se pričakuje nadaljnje povečanje realne osebne porabe prebivalstva za 7,7 % oziroma na prebivalca za 6,7 %. S tem bo doseženo v primerjavi z letom 1956 povečanje realnega obsega osebne porabe za 59 %, medtem ko je bilo s perspektivnim planom predvideno povečanje za razdobje petih let za 39 %. Razvoj osebne porabe po perspektivnem planu bo tako znatno presežen že v štirih letih. Na podlagi predvidenega povečanja proizvodnje, delovne storilnosti in gibanja števila zaposlenih je mogoče računati s povečanjem realne plače na zaposlenega v družbenem sektorju za okoli 9 %. Osebna poraba pri kmetijskih proizvajalcih se bo gibala v odvisnosti od doseženih uspehov v proizvodnji. Predvideni razvoj osebne porabe v letu 1960 bo mogoče doseči, če se bodo izpolnile osnovne naloge, ki so postavljene v tem planu glede povečanja proizvodnje. naraščanja delovne storilnosti, politike zaposlovanja, organizacije trga, razvoja obrtniških in gostinskih zmogljivosti ter drugih strok družbenega standarda. Neposredna odvisnost razvoja osebne porabe od celotne gospodarske aktivnosti narekuje Posebno pozornost na dosledno izvajanje smernic družbenega plana na vseh področjih gospodarjenja. Razvoju osebne porabe bi morali posvečati posebno skrb občinski ljudski odbori, kjer se neposredno povezujejo interesi proizvajalcev ih potrošnikov. S svojimi družbenimi plani morajo zagotoviti izvršitev osnovnih smernic družbenih planov višjih teritorialnih enot, onenem pa z doslednejšim izvajanjem kontrole cen ter z ustrezno politiko lokalnih davščin in cen za komunalne storitve skrbeti za stabilen razvoj osebne porabe. II. Družbeni standard 1. V letu 1960 se predvideva nadaljnje izboljšanje in razširitev služb, ki bodo prispevale k razvoju družbenega standarda. Posebna pozornost se bo posvečala tistim strokam, od katerih so v največji meri odvisne splošne življenjske razmere prebivalstva in ki najbolj prispevajo k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. V ta namen je treba povečati sredstva tako za tekoče izdatke kakor tudi za investicije zlasti na stanovanjskem in komunalnem področju ter na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva. Skupnih investicijskih naložb za razvoj družbenega standarda bo v letu 1960 za okoli 27,9 milijarde dinarjev ali za 13 % več kot v letu 1959. Kljub večjim sredstvom za tekoče izdatke in investicije ne bo mogoče reševati vseh najbolj perečih problemov s področja družbenega standarda. Zato je treba razpoložljiva sredstva razporejati kar najbolj smotrno, tako da bodo čimprej prispevala k zboljšanju posameznih panog. V ta namen je treba iskati tudi primerne načine za združevanje sredstev ljudskih odborov ter gospodarskili in drugih organizacij. 2. V letu 1960 se bodo povečala sredstva skladov za zidanje stanovanjskih hiš za okoli 25 % in se bodo uporabljala tudi za zidanje; osnovnih šol, komunalnih naprav ter za industrijo gradbenega materiala. Na podlagi tako povečanih sredstev stanovanjskih skladov in njiliove razporeditve na posamezne stroke ter sredstev, ki jih bodo za zidanje stanovanj vložile gospodarske in druge organizacije ter ljudski odbori, bodo v letu 1960 znašala skupna vlaganja za zidanje stanovanjskih hiš iz družbenih sredstev okoli 16.550 milijonov dinarjev ali 11 % več kakor v 1. 1959. Razpoložljiva sredstva stanovanjskih skladov je treba usmerjati tako, da se bodo stanovanjski objekti kar najhitreje dovrševali, obenem pa je treba storiti vse, da se zagotovi racionalna zidava ter da se stroški zidave ne bodo povečevali. V zvezi s prehodom na ekonomske najemnine je treba zidanje stanovanj v večji meri kot doslej prilagajati finančni zmogljivosti prebivalstva in omogočiti s tem pridobivanje novih stanovanj tudb družinam z manjšimi dohodki. K razširjeni zidavi stanovanj bodo pripomogla tudi lastna sredstva prebivalstva. S sredstvi skladov za zidanje stanovanjskih hiš je treba poleg splošnega reševanja stanovanjskih problemov v mestih in industrijskih središčih reševati tudi stanovanjsko vprašanje tistih panog, katerih razvoj je odvisen od zagotovitve potrebnega strokovnega kadra. V ta namen naj bi občinski ljudski odbori izdelali podrobnejše programe za zidavo stanovanj. Poleg tega je treba omogočiti s sredstvi republiškega in občinskih stanovanjskih skladov zidanje stanovanj za borce, ki so vstopili v NOV do leta 1943, posebno za tiste, ki iz upravičenih razlogov niso v delovnem razmerju. S sredstvi republiškega sklada za zidanje stano-novanjskih hiš se bo podpirala zidava stanovanj v mestih in industrijskih središčih z namenom, da se s tem hkrati zagotovi tudi kar največja racionalizacija zidave stanovanj ter pritegnitev sredstev ljudskih odborov, podjetij in državljanov. Razen tega se bodo še nadalje dajala posojila za zidanje stanovanj gradbenim delavcem v večjih mestih, premogovnikom in tistim večjim kmetijskim posestvom, kjer se predvideva v naslednjih letih največji gospodarski razvoj. Skladno s smernicami zveznega družbenega plana se bodo iz republiškega stanovanjskega sklada dovoljevala tudi posojila za udeležbo pri zidanju osnovnih šol v mestih in industrijskih središčih, kjer je stiska za šolski prostor največja, ter za zidavb komunalnih naprav v večjih mestih. 3. V letu 1960 se bo še nadalje posvečala posebna pozornost razvoju šolstva. S primerno razporeditvijo proračunskih sredstev je treba zagotoviti boljše razmere za delovanje vseh vrst šol ter za te namene zagotoviti več sredstev za materialne izdatke. Obenem s tem je treba povečati za razvoj šolstva tudi investicijske naložbe, za katere računamo, da jih bo v letu 1960 za okoli 4.400 milijonov dinarjev ali za 22 % večje kot v letu 1959. Posebno skrb je treba posvečati zidanju splošnoizobraževalnih šol v mestih in industrijskih središčih, zlasti tam, kjer je nevarnost, da bi moral biti pouk v treh izmenah. Za njihovo zidanje se bodo k sredstvom občinskih ljudskih odborov prispevala tudi sredstva republiškega stanovanjskega sklada, del sredstev od hranilnih vlog in del rhzerv Državnega zavarovalnega zavoda. Vzporedno s tem je treba še nadalje podpirati razvoj strokovnega solstva na vseh stopnjah. Za te namene se bodo uporabljala zlasti sredstva skladov za gospodarske kadre. Iz okrajnih skladov za gospodarske kadre in iz skladov gospodarskih organizacij za kadre naj se financirajo predvsem akcije za izobraževanje odraslih, tehnične šole, šole za kvalificirajte delavce in šole za javne službe. Iz republiškega sklada pa se bo financirala zlasti zidava višjih šol ter strokovnih šol republiškega pomena. Z republiškim skladom se bodo podpirale tudi akcije za izobraževanje odraslih v republiškem merilu ter zidanje strokovnih šol v krajih, kjer lokalna sredstva niso zadostna. Pri razvijanju sistema izobraževanja odraslih ter šol za kvalificirane delavce je treba posebej skrbeti za usposabljanje kadrov za tiste nove poklice, ki jih zahteva razvoj stanovanjskih skupnosti in družbene prehrane. Za usposabljanje tega kadra je treba zagotoviti tudi sredstva iz skladov za gospodarske kadre. V letu 1960 se bo nadaljevala iz zveznih sredstev zidava gospodarskih fakultet ljubljahske univerze, pri kateri sodeluje s sredstvi tudi proračun LRS. 4. Investicijske naložbe za razvoj zdravstva bodo v letu 1960 znašale okoli 3.000 milijonov dinarjev in bodo za 11% večje kot v letu 1959. ¥ prihodnjem letu bo treba razpoložljiva sredstva v večji meri usmerjati za povečanje posteljnega sklada, ki znatno zaostaja za predvidenim razvojem po perspektivnem planu. Sredstva iz republiškega proračuna, ki so namenjena za investicije v zdravstvu, se bodo uporabila predvsem za te namene. Večina sredstev je predvidena za nadaljevanje zidave, adaptacije in nabavo opreme za nekatere oddelke kliničnih bolnišnic ter za programiranje novih kliničnih bolnišnic. Poleg tega je treba poskrbeti s primernimi ukrepi za izpraznitev prostorov, ki se v zdravstvenih ustanovah uporabljajo za stanovanja. 3. Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se bodo v letu 1960 izboljšali pogoji in možnosti za zdravljenje kmečkega prebivalstva. Ker predpisani prispevki zavarovancev ne zado- stujejo za kritje vseh izdatkov, se bo razlika v višini okoli 1.300 milijonov dinarjev, to je okoli 43 % vseh izdatkov, krila iz republiškega proračuna in proračunov 'ljudskih odborov. 6. Skladno z razvojem zidanja stanovanj se predvideva v letu 1960 tudi povečanje vlaganj za zidanje komunalnih objektov. Za te namene se predvidevajo investicijske naložbe v znesku okoli 3.150 milijonov dinarjev, kar je za 10 % več kot v letu 1959. Ta sredstva se bodo uporabila zlasti za graditev m rekonstrukcije vodovodov, kanalizacije in električnega omrežja. Urejevanje Komunalne naprave je treba urejati tudi v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi. Za sodelovanje pri graditvi komunalnih objektov v večjih mestih in industrijskih središčih so predvidena posojila tudi iz sredstev republiškega stanovanjskega sklada. 7. V mestih in industrijskih središčih naj ljudski odbori, stanovanjske skupnosti in gospodarske organizacije pospešeno ustanavljajo in razvijajo obrate za družbeno prehrano, servise za pomoč gospodinjstvom in otroške ustanove, s tem se bodo znatno izboljšale življenjske razmere prebivalstva. V sodelovanju s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva naj investitorji na podlagi urbanističnih načrtov prouče tehnično in ekonomsko najprimernejše oblike organizacije teh služb. Centralni zavod za napredek gospodinjstva naj še nadalje proučuje tehnologijo in funkcionalno ureditev družbenih gospodinjskih obratov. Na podlagi ugotovitev zavoda bo mogoče smotrnejše projektiranje in tipizacija objektov, hkrati s tem pa tudi cenejše urejanje sodobnih obratov. Med otroškimi ustanovami so posebno važne nove oblike varstveno-vzgojnega dela v stanovanjskih skupnostih. Z razvijanjem takih ustanov se bodo pridobile nove zmogljivosti za sistematično vzgojno delo z otroki in mladino, kar je posebno pomembno za industrijska središča, kjer je veliko zaposlenih žena. Organizirano varstveno-vzgojno delo v stanovanjskih skupnostih postaja važen činitelj razbremenitve družine in dviganja delovne storilnosti. Finančna sredstva za ustanovitev takih obratov je treba zagotoviti iz sredstev ljudskih odborov, stanovanjskih skupnosti, gospodarskih organizacij in sredstev prebivalstva. 8. V letu 1960 se bo nadaljevalo širjenje in izpopolnjevanje televizijskih postojank tako, da bo postopoma mogoče razširiti televizijsko mrežo po celotni republiki. Ker zahteva oblika terena za te namene v LR Sloveniji posebna materialna sre.dstva, bo potrebno, da poleg zveze in republike prispevajo ustrezna stedstva tudi ljudski odbori, gospodarske organizacije in druge interesirane ustanove. VI. poglavje Gospodarski odnosi z inozemstvom V skladu s povečanjem obsega proizvodnje se pričakuje v leiu 1960 tudi povečanje blagovne izmenjave z inozemstvom tako glede izvoza kakor tudi večjega uvoza, predvsem reprodukcijskega materiala in opreme, ter večjega uvoza blaga za široko porabo zaradi izpopolnitve sortimenta. V primerjavi z letom 1939 se predvideva povečanje izvoza za okoli 13 % ob istočasnem izboljšanju strukture izvoza v korist predelanih izdelkov. Po posameznih skupinah se bo gibal izvoz v tehle razmerjih (v milijonih dinarjev po uradnem tečaju); Indeksi Industrija (brez živilske 1958 1959 1960 1959 1958 1%0 1959 1960 1958 industrije) Kmetijstvo (z živilsko 12.222 13.475 15.520 110,2 115,2 127,0 industrijo) 5.963 4,694 4.958 78,7 105,6 83,1 Gozdarstvo 921 640 722 69,5 112,8 78,4 Skupaj 19.106 18.809 21.200 98,4 112,7 111,0 Obenem s povečanjem izvoza se bo menjala tudi njegova sestava v korist večjega izvoza industrijskih izdelkov takole (v % od skupnega izvoza): 1958 1959 1960 Industrija 68,3 76,2 77,5 Kmetijstvo 26.9 20,4 19,1 Gozitarstvo 4,8 3,4 3,4 Zaradi naraščajočih potreb domačega trga bo izvoz nekaterih vrst blaga omejen, predvsem reprodukcijskega materiala za domačo proizvodnjo in nekaterih vrst blaga za široko porabo, kot so tekstilni izdelki, obutev, meso in živina. Pri izvozu industrijskega blaga se predvideva povečanje zlasti v kovinski, kemični, lesni, papirni, tekstilni in elektroindustriji. Povečanje izvoza v kmetijstvu bo manjši kot v industriji zaradi potreb domačega tržišča. Gospodarske organizacije naj še nadalje usmerjajo svojo proizvodnjo in izvoz tako, da bo na podlagi višje stopnje predelave surovin in polizdelkov naraščal izvoz končnih izdelkov z visoko stopnjo predelave. Povečanje izvoza zahteva smotrnejšo in aktivnejšo obdelavo zunanjih trgov, predvsem glede usmerjanja izvoza na nove, bolj oddaljene trge zaradi vzpostavitve in zagotovitve stalnih poslovnih zvez. Zato je potrebno, da proizvajalna podjetja sodelujejo pri izvozu neposredno, podjetja za zunanjo trgovino pa se morajo prganizacijsko učvrstiti. Na podlagi smernic zveznega družbenega plana se računa v letu 1960 tudi z znatnejšim povečanjem uvoza, zlasti reprodukcijskega materiala in opreme, ki naj zagotovi predvideni razvoj industrijske in kmetijske proizvodnje. Gospodarskim organizacijam ko s tem omogočeno rednejše obratovanje in modernizacija proizvodnje. Te možnosti je treba izkoristiti za kar najuspešnejši razvoj proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti, vzporedno s tem pa je treba zagotoviti racionalno uporabo uvoženega materiala. Prav tako je treba še nadalje iskati možnosti za nadomeščanje uvoznih materialov in izdelkov z domačimi, zlasti pa sprejemati proizvodnjo delov in materiala za proizvode, ki se delajo na podlagi inozemskih licenc. S povečanim uvozom blaga za široko porabo bo mogoče bolje založiti domači trg in povečati izbiro ulaga. Prj tem naj gospodarske organizacije uporabljajo razpoložljiva sredstva za uvoz zlasti za nabavo izdelkov, ki jih domača industrija še ne izdeluje v zadostnih količinah ali zadovoljivem sortimentu. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VIL poglavje Industrija 1. Pričakuje se, da bo v letu 1960 fizični obseg industrijske proizvodnje za 11% večji od dosežene ravni v letu 1959 in bo s tem že dosežen obseg proizvodnje, ki je bil s perspektivnim družbenim planom predviden za leto 1961. Po posameznih industrijskih strokah je predvideno tole gibanje fizičnega obsega proizvodnje: Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje Stroka 1959 1960 1958 1959 Proizvodnja električne energije 99,3 110 Pridobivanje premoga 108,8 107 Pridobivanje nafte 100,0 100 Črna metalurgija 105,4 107 Barvasta metalurgija 102,6 104 Nekovine 103,6 109 Kovinska industrija 122,8 112 Elektroindustrija 123,6 123 Kemična industrija 114,5 116 Industrija gradbenega materiala 117,8 128 Lesna industrija 116,0 114 Industrija papirja 104,8 109 Tekstilna industrija 105,1 103 Usnjarska industrija 110,6 116 Gumarska industrija 106,3 126 Živilska industrija 103,5 116 Grafična industrija 121,9 lil Tobačna industrija 98,7 106 Industrija skupaj 111,0 111 Po ekonomsko-tehiioloških skupinah sirijska proizvodnja razvijala takole: se bo indu- Indeksi 1959 1960 1958 1959 Energetika 103.6 103.5 . Reprodukcijski material 110,0 110,5 Material za gradbeništvo 111,7 116.8 Oprema 124.5 114,2 Izdelki za široko porabo 110.4 112,5 V okviru takšnega povečanja se predvideva v letu 1960 tole povečanje proizvodnje nekaterih najvažnejših proizvodov: E“°'a 1939 mere 196« Indeks 1060 1959 Energetski proizvodi Električna energija tisoč MWh 2.500 2.760 110.4 Rjavi premog tisoč t 2.400 2.455 102.3 Lignit tisoč t 1.980 2,200 111.1 1959 1960 12*2 Reprodukcijski material Jeklo t 382.400 386.300 101,0 Živo srebro t ■ 450 450 100,0- Odlitki t 46.100 47.090 102,1 Kovinska embalaža t 7.930 9.245 116,7 Žveplena kislina t 23.000 23.000 100,0 Kalcijev karbid t 29.000 34.000 117,2 Lesonitne in iverne plošče m3 9.800 10.800 110,2 Papir, karton, lepenka t 89.100 96.100 107,9 Bombažna preja Tehnično, podplatno in t 20.500 21.950 107,1 umetno usnje t 7.635 7.600 100,0 Proizvodi namenjeni pretežno kmetijstvu Poljedelski stroji t 4.750 5.450 114,7 Umetna gnojila Sredstva za varstvo t 81.000 102.000 125,9 rastlin t 3.200 3.800 118,8 Proizvodi namenjeni pretežno gradbeništvu Cement t 198.560 155.000 78,1 Salonit t 45.700 50.000 109,4 Zidaki v tisoč enotnih normalnih for- 191.700 260.000 135,6 matih Proizvodi namenjeni pretežno osebni porabi Emajlirana in druga posoda Motorna kolesa t 6.917 7.400 107,0 in drugi motorji kos 17.920 40.000 223,2 Dvokolesa Električni aparati za kos 40.000 45.000 112,5 gospodinjstva t 3.270 4.276 130,8 Radijski aparati kos 50.000 50.000 100,0 Stanovanjsko pohištvo garnit. 33.800 38.300 113,3 Bombažne tkanine Konfekcija perila in tisoč m2 105.450 107.650 102,1 oblačil tisoč m2 10.200 10.781 .105,7 Obutev tisoč parov 2.878 3.500 121,6 Mesne in ribje konzerve Predelava sadja t 3.110 4.800 154,3 in vrtnin t 7.400 7.800 105,4 Oprema Strojna oprema za indn- strijo in rudarstvo t 14.125 16.680 118,1 Kamioni in avtobusi kos 2.665 3.200 120,1 Pisalni stroji kos 5.500 7.500 136,4 Telefonske centrale priključek 22.000 35.000 159,1 2. Za predvideno povečanje proizvodnje bi. se smelo povečati število zaposlenih v industriji največ do 2.000. Na tej podlagi se pričakuje povečanje delovne storilnosti za 9 do 10 %. Povečanje števila zaposlenih je utemeljeno samo v tistih gospodarskih organizacijah, v katerih je povečanje proizvodnje neposredno zvezano z uvajanjem novih 'delovnih mest, ki jih ni mogoče zasesti s sedanjo delovno silo na podlagi njene smotrnejše zaposlitve v okviru enega ali več podjetij, zlasti z opustitvijo ali zmanjšanjem ekonomsko neutemeljenih stranskih obratov. 3. Skupne investicijske naložbe v industriji bodo v letu 1960 okoli 26.900 milijonov dinarjev. Nadaljnji razvoj proizvodnje zahteva, da gospodarske organizacije posvetijo največjo pozornost smotrni razporeditvi lastnih sredstev tako, da jih bodo v čimvečji meri uporabile za zboljšanje organizacije dela, odpravo ozkih grl, zamenjavo izrabljenih osnovnih sredstev in rekonstrukcije. Ker bo poleg sredstev iz družbenih investicijskih skladov najveći del investicijskih naložb izhajal iz sredstev gospodarskih organizacij, je treba v še večji meri združevati njihova sredstva za namenske investicije, kar daje največje možnosti za hitro in učinkovito povečanje proizvodnih zmogljivosti. To bo vplivalo na njihovo smotrnejšo uporabo in na stalno in hitro povečanje obsega proizvodnje. 4. Predvideno gibanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij ter ustreznih organov politično-teritorialnih enot, prav tako pa tudi strokovnih in poslovnih združenj ter gospodarsko upravnih ustanov, ki se bodo morali usmerjati predvsem k temle nalogam: — skrbeti je treba, da bodo dovršene vse začete investicije najkasneje v roku, ki je predviden s posojilno pogodbo, razpoložljive proizvodne . zmogljivosti pa izkoristiti čimbolj tako, da se bo zagotovilo predvideno povečanje proizvodnje; — racionalizirati je treba proizvodne procese in poslovanje podjetij; v ta namen je treba uporabiti vse mogoče oblike združevanja, ki bodo vplivale na smotrnejšo uporabo razpoložljivih investicijskih sredstev in proizvajalnih zmogljivosti, na povečanje proizvodnje in izvoza ter na razvoj raziskovalnega dela; — razvijati je treba kooperacijo iri specializacijo na podlagi dolgoročnejših zvez, ki temeljijo na ekonomskih interesih gospodarskih organizacij; — organizacijo dela je treba izpopolnje.vati z uporabo sodobnih metod v procesu proizvodnje, zlasti z uvajanjem elektronske tehnike in avtomatizacije; — dinamiko proizvodnje je treba usmerjati tako, da bo proizvodnja stalno naraščala in da se bodo v čimvečji meri odpravila dosedanja sezonska nihanja; pri tem naj se računa z možnostjo pomanjkanja električne energije v jesenskih mesecih, na katere je treba kar največ prenesti izvrševanje rednih remontov in izkoriščanje dopustov; — pripraviti je treba investicijske programe za rekonstrukcije obratov kakor tudi za zidavo takih novih industrijskih objektov, ki so v skladu z nakazanim razvojem po perspektivnem planu oziroma ki so glede na obstoječo surovinsko osnovo, strukturo industrijske proizvodnje ali strokovno delovno silo ekonomsko najbolj utemeljeni; — raziskovalno delo je treba razvijati z organiziranim in sistematičnim delom raziskovalnih usta-nqv tako, da bo njihovo delo usmerjeno k praktičnim potrebam industrije; — rudarsko-geološka raziskovanja je treba usmeriti zlasti k širjenju surovinske osnove, tako da se bodo dosegli na posameznih področjih čimprej končni rezultati; ' — posvečati je treba večjo pozornost delovnim razmeram zlasti pa higiensko-tehničnemu varstvu pri delu, in s tem zmanjšati število izostankov: — za zagotovitev potrebnega strokovnega kadra je treba izkoristiti vse možnosti strokovne vzgoje in priučevanja zaposlene delovne sile. 5. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje je treba izvrševati zlasti tele naloge in ukrepe: — za proizvodnjo zadostnih količin električne energije je treba zagotoviti čimprejšnji pričetek obratovanja proizvajalnih, prenosnih in razdelilnih zmogljivosti, ki se gradijo; oskrbeti je treba pravočasno in z zadostnimi količinami premoga vse javne in industrijske termoelektrarne, ki bodo morale biti v stalni pogonski pripravljenosti; , izvršiti je treba redne letne remonte električnih central po pripravljenem programu; storiti je treba vse, da se zmanjšajo izgube pri prenosu električne energije, zlasti z izvajanjem faznega kompenziranja; pospešeno je treba odpravljati pavšalne odjemalce električne energije; pripravljati je treba študije in programe ter pripravljalna dela za graditev novih električnih central v naslednjih letih; - — pri pridobivanju premoga je treba skrbeti za enakomerno povečevanje proizvodnje skozi vse leto ter v času manjšega odvzema ustvarjati deponije pri proizvajalcih in potrošnikih; široko porabo je treba oskrbeti s potrebnimi količinami že v prvi polovici leta; pomanjkanje rjavega premoga je treba nadomeščati z uporabo lignita; intenzivirati je treba geo-loško-raziskovalna dela pri obstoječih premogovnikih; — v črni metalurgiji je treba uvajati sodobne merilne in kontrolne metode ter avtomatizacijo, kar bo omogočilo natančnejšo kontrolo in izvajanje proizvodnih procesov, v zvezi s tem pa hitrejši prehod na višokovredne kakovostne izdelke; v skladu s potrebami trga je treba posvečati posebno pozornost nadaljnjemu povečanju proizvodnje dinamo, trafo, de-kapirane in bele pločevine; za boljšo izrabo zmogljivosti peči je treba skrbeti za zboljšanje kakovosti nepregornega materiala; nadaljevati je treba raz-iskovanje nahajališč železne rude; — pri rudnikih barvnih kovin je treba geološko raziskati svinčene in cinkove ter živosrebrne rude, da se čimprej določijo zaloge rud v rudnikih; raziskovati je treba tudi nahajališča nekovinskih rudnin, zlasti tistih, ki dajejo surovinsko osnovo za proizvodnjo cementa, stekla, keramike, marmorja in gradbenega materiala ter vršiti priprave za rekonstrukcijo solin; prav tako se bodo še nadalje raziskovala nahajališča nafte in zemeljskega plina; — v kovinski industriji je treba v večji meri prehajati na serijsko proizvodnjo na podlagi specializacije in kooperacije, kooperacijske oblike sodelovanja pa je treba iskati tudi z inozemskimi proizvajalci, kar vse bo omogočilo proizvodnjo opreme in sestavnih delov v večjih serijah; na tej podlagi je treba stalno povečavati tudi izvoz; z uvajanjem sodobne-opreme je treba avtomatizirati proizvodne procese; hitreje je treba sprejemati proizvodnjo sestavnih delov, ki se še uvažajo na podlagi inozemskih licenc; — v elektroindustriji je treba pospešiti proizvodnjo sestavnih delov za elektronsko tehniko in drugih elementov za avtomatizacijo ter omogočiti njihovo uvedbo v proizvodne procese; da bi elektroindustrija s svojo proizvodnjo naprav za avtomatizacijo lahko uspešneje vplivala na razvoj drugega gospodarstva, je razen tega treba najti primerne organizacijske oblike sodelovanja med proizvodnimi podjetji samimi, znanstvenimi raziskovalnimi ustanovami in projektantskimi organizacijami na eni strani ter uporabniki takih naprav na drugi strani: razvojna stopnja elektroindustrije omogoča in zahteva proiz- vodnjo izdelkov v velikih serijah; zato je treba razvijati delitev dela s prenašanjem že vpeljane serijske proizvodnje industrijskih središč v predele, ki imajo zadosti delovne sile in druge pogoje za razvoj take proizvodnje; \ — v industriji gradbenega materiala je treba storiti vse za pravočasno dovršitev novih in rekonstruiranih obratov ter odpravljati ozka grla, da bi se s tem odpravile dosedanje motnje v preskrbi tržišča, zlasti pa omogočilo rednejše oskrbovanje gradbišč z gradbenim materialom; — v kemični industriji je treba posvetiti posebno skrb študiju predelave lignita in, karbida ter sintezi drugih surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji umetnih tvoriv, zlasti umetnih smol, plastičnih mas in sintetičnih vlaken; v ta namen je treba izdelati ustrezne investicijske programe tako za proizvodnjo izhodiščnih surovin kakor tudi za proizvodnjo formaldehida ter fenolnih, sečninskih, melaiiiinskik, polivi-nil-acetatnih in poliesterskih proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo lepil, premaznih sredstev in umetnih mas, ter programe za proizvodnjo viskoznih, poliamidnih in terilenskih vlaken; — razvoj živilske industrije je treba v večji meri navezati na domačo surovinsko osnovo ter v ta namen s proizvajalci surovin ustvarjati tesnejše sodelovanje; v zvezi s predvidenim razvojem kmetijstva je treba razširiti proizvodnjo močnih krmil; sortiment izdel* kov je treba hitreje prilagajati potrebam trga in v ta namen uvajati neposredne stike s potrošniki tudi z odpiranjem lastnih prodajaln industrijskih podjetij; — v drugih industrijskih panogah, zlasti pa v lesni, papirni, tekstilni in usnjarski industriji je treba predvsem pospešiti dovršitev začetih rekonstrukcij in zagotoviti v čimkrajšem času polno izrabo povečanih zmogljivosti; prav tako je treba nadaljevati pripravo programov za nove rekonstrukcije ter iskati možnosti za njihovo financiranje z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij; proizvajalci blaga za široko porabo naj ustvarjajo razne oblike sodelovanja z neposrednimi potrošniki, da bi na tej podlagi izboljšali strukturo svoje proizvodnje in prispevali k popolnejši preskrbi trga. Vlil. poglavje Kmetijstvo 1. Na podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja organizirane kmetijske proizvodnje na družbenih posestvih in v kooperaciji bo mogoče doseči v letu 1960 povečanje skupne kmetijske proizvodnje za 19,7 % v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1959. S tem bi bilo doseženo okoli 80% proizvodn je, ki je po perspektivnem planu predvidena za leto 1961. Tak razvoj ustreza perspektivnemu planu, ki je za področje kmetijstva računal v petih letih z visokim povečanjem proizvodnje, in sicer za 72 %. Povečanje proizvodnje je po posameznih strokah predvideno tako (v indeksih): 1951 1960 1960 1958' 1959' 1958 Poljedelstvo 105,8 116,7 123,6 — žita 103,4 120.6 124.6 — industrijske rastline 146.9 123,1 183,8 — vrtnine 87,2 122.0 106.4 — krmne rastline 124,1 107,4 133,2 1959 1960 1960 1958 1959 1958 Sadjarstvo 42,5 224,7 95,4 V inogradkiištvo 62,3 140,1 87,2 Živinoreja 113,5 110,1 124,9 Ribolov 105,3 149,3 157,7 Domača predelava 58,2 136,2 79,3' Kmetijska proizvodnja skupaj 95,8 119,7 114,7 Na podlagi takega povečanja skupne kmetijske proizvodnje bo obseg tržnih presežkov za otkoli 30 % večji kot v letu 1959, zlasti pri krompirju, sadju, mesu in mleku. Povečanje tržnih presežkov, ki bo doseženo predvsem pri organizirani proizvodnja na družbenih posestvih in v zadružnem sodelovanju, bo zahtevalo od zadrug in preskrbovalne mreže pravočasne ukrepe za njihovo celotno zajetje in posredovanje neposrednim potrošnikom. Na tej podlagi bo mogoče doseči pomembno zboljšanje preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki v mestih in industrijskih sre-diščh. 2. Največje povečanje skupne kmetijske proizvodnje se piričakuje na družbenih posestvih, kjer se bo proizvodnja povečala za okoli 54 % in bo s tem dosegla 90 % obsega, predvidenega za leto 1961. Pri tem se bo najbolj povečala živinorejska proizvodnja, ki bo za okoli 70 % večja kot v letu 1959. Predvideno povečanje proizvodnje na družbenih posestvih bo slonelo na, hitrejši modernizaciji kmetijske proizvodnje z uvajanjem sodobnih tehnoloških prijemov, ki omogočajo smotrno in rentabilno izrabo razpoložljivih zmogljivosti. Družbena posestva in zadružne proizvajalne organizacije bodo v letu 1960 še nadalje močno povečale obdelovalno zemljo na račun slabo izrabljenih zemljiščih splošnega ljudskega premoženja, ki so jili ljudski odbori dajali v zakup zasebnikom. Na teh zemljiščih in tudi na drugi zemlji, ki jo je mogoče najeti ali kupiti, naj zadruge čimprej ustanovijo svoja posestva in se razvijejo v močnejše proizvajalne enote. Za povečani obseg skupne rastlinske proizvodnje bo treba zagotoviti 160.000 ton mineralnih gnojil ali 68% več, kot jih je bilo porabljenih v letu 1959. To bo omogočilo gnojenje s povprečno 286 kg gnojil na hektar obdelvalne zemlje oziroma 870 kg na hektar v organizirani proizvodnji na družbenih posestvih in v kooperaciji. Za izpopolnitev tehnične opreme, ki je podlaga za modernizacijo kmetijske proizvodnje, je predvidena nabava okoli 400 traktorjev in rezervnih delov. Za popolnejšo izrabo traktorjev pa je predvidena nabava večjega števila priključnih strojev, zlasti za pred-setveno obdelovanje zemljišč, priključkov za potresa-nje organskih in mineralnih gnojil, sejalnikov in sadil-nikov krompirja, strojev za medvrstno obdelavo posevkov in druge posebne opreme za spravljanje krme ter za varstvo rastlin. Za izpopolnitev mehanizacije pri obdelavi žitnih površin je predvidena nabava okoli 70 kombajnov. Za mehanizacijo v sadjarstvu in vinogradništvu bo pomembnejša nabava sortirnih strojev za sadje, opreme za sušilnice, atomizerjev, univerzalnih traktorjev ogrodnikov za obdelavo vinogradov in za drobljenje rožja. Za živinorejo bodo nabavljene naprave za strojno molžo, avtomatski krmilniki in oprema za nove perutninske farme. 3. Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje temelji predvsem na povečanem obsegu organizirane proizvodnje na družbenih posestvih in v zadružn: kooperaciji. V letu 1960 bo zajetih v organizirani proizvodnji okoli 26 % od skupnih njivskih površin, kar je okoli 190% več kot v'letu 1959. Po posameznih najpomembnejših poljščinah se računa s temle obsegom organizirane proizvodnje in hektarskim pridelkom: Kmetijska posestva Pšenica ha 1.900 pridatek mtc/ha 40 Krmna žita 1.600 29 Koruza 500 58 Hmelj 550 17 Sladkorna pesa 540 400 Krompir 6«) 300 Detelja in lucerna 2.000 84 Travniki 14.300 65 Kooperacija , pridelek k® mtc/ha •/b površin v organiziram pro-izvo-onji od skupne površine 17.000 36,5 33 4.290 27,5 18 10.000 50,5 27 2.100 14,0 100 1.800 350,0 100 10.000 240,0 21 12.300 73,0 36 51.000 54,0 32 Da bi se ustvaril predvideni program organizirane proizvodnje, bodo morale zadružne organizacije dosledno izvajati postavljene naloge ob sodelovanju in pomoči ljudskih odborov in drugih organov. Proizvodnjo v kooperaciji je treba izpopolniti in odpraviti dosedanje pomanjkljivosti glede uporabe stare in slabe agrotehnike, nezadostnega gnojenja, ročne setve in podobno. Kmetijske zadruge morajo same opraviti vsa najpomembnejša dela ali pa vsaj poskrbeti, da jih bodo strokovno opravili kooperanti sami. Zadruge in kmetijska strokovna služba si morajo hkrati zagotoviti pregled v celotnem sodelovanju, doseženih pridelkih in finančnem uspehu. Obenem je treba razširjati obseg sodelovanja tudi na posredovanje pridelkov od proizvajalcev do preskrbovalnih podjetij in potrošnikov. K uspešnejšemu izvajanju programa sodelovanja bodo prispevali tudi zadružni sveti, ki naj zagotovijo, da bo strokovna služba poskrbela za moderno agrotehniko in odpravila dosedanje pomanjkljivosti v sodelovanju. Pri pšenici je treba dosledno upoštevati strokovna navodila glede agrotehnike in pravilne izbire rodovitnih sort, ki so se pokazale pri dosedanjih poskusih kot najbolj primerne za naše razmere. Za zagotovitev zadostnih količin zdravega semena intenzivnih sort pšenice za bodočo jesensko setev mora posvetiti kmetijska strokovna služba vso pozornost tudi pravilnemu oskrbovanju semenskih posevkov. Setvena površina rži se zmanjša za okoli 2.600 ha na račun nekoliko povečane površine krmnih in industrijskih rastlin. Spričo večje rentabilnosti visoko-rodnih sort pšenice naj se ob setvi 1960/61 površine pod ržjo in drugim žitom še nadalje zmanjšujejo. Pri širjenju hibridne koruze, njenem prilagajanju posameznim rajonom ter v agrotehniki še nismo dosegli zadovoljivega napredka, čeprav so hibridne sorte dale na družbenih posestvih za okoli 60 mtc/ha večji pridelek kot domače sorte. Pomladansko setev hibridne koruze je treba pripraviti že v jesenskem in zimskem času. Zato naj kmetijske zadruge pravočasno sklenejo pogodbe, da bi lahko pripravile zemljo s poglobljenim oranjem in osnovnim gnojenjem. V ta namen naj se opremijo kmetijske zadruge s potrebno mehanizacijo, zlasti s podbrazdniki in podrahljalniki, ki jih imajo še vedno premalo. Za predvideno setev hibridne koruze bo treba zagotoviti potrebne količine semena deloma tudi iz uvoza. Seme je treba razkužiti zoper glivične bolezni ter preizkusiti njegovo ka-Uvost. Da bi dosegli pri koruzi predvideni pridelek z maujijiini materialnimi vlaganji, je treba izkoristiti sodobnejše načine kmetijske proizvodnje, kot so združeni posevki, pri osvetlitvi pa je treba določiti najprimernejši sklop rastlin. Ker taki načini pridelovanja pri nas še niso zadosti raziskani, bi morala začeti .* proizvodnimi poizkusi najprej družbena posestva. Z združi nimi posevki se odpirajo kmetijski proizvodnji nove možnosti do večje, rentabilnosti, še posebej pa do znatnega povečanja krmne osnove. Obnova hmeljišč naj poteka v skladu z amortizacijo nasadov. Dokončati in urediti pa je treba nasade in sušilnice, ki so bile začete v letu 1959. V letu 1900 bodo kmetijske zadruge na hmeljarskem območju še naprej sklepale kooperacijske pogodbe za kompleksno kooperacijo, ki zagotavlja večjo blagovno proizvodnjo hmelja in ustrezno živalsko prizvodnjo. Zadruge naj okrepijo tudi organizacijo sušenja, da bodo zmogle osušiti predvideno povečano proizvodnjo hmelja. V zvezi s predvideno zidavo sladkorno tovarne v Ormožu se bo v Pomurju in na Dravskem polju razširilo pridelovanje sladkorne pese. Da bi se dosegel skupni pridelek sladkorne pese okoli 76X00 ton. je treba izkoristiti vse izkušnje dosedanjih proizvodnih poskusov, ki so pokazali dobre rezultate ob pogojih optimalne agrotehnike in s povečanjem števila rastlin na hektar. Za pridelovanje krompirja, ki je predvideno v organizirani proizvodnji na preko 10.900 ha, bo potrebnih okoli 2.500 vagonov semenskega krompirja. Iz proizvodnje v letu 1959 bo na razpolago le okoli 500 vagonov priznanega semena, kar kaže, da pridelovanje napreduje počasi in znatno zaostaja za predvidevanji perspektivnega plana. Kmetijske zadruge bodo morale zato poiskati najboljše možnosti, kako zajeti primeren semenski krompir pridelovalcev, s katerimi nameravajo, sodelovati v proizvodnji. Poleg tega bo potrebno zagotoviti določene količine semenskega krompirja iz uvoza. Za kooperacijsko proizvodnjo v letu 1961 je treba organizirati pridelovanje semenskega krompirja na površini 2.000 ha. V ta namen se bo načrtno razmnoževal krompir ustreznih kvalitetnih sort le v strnjenih pridelovalnih okoliših, ki so po rajonizaciji določeni za proizvodnjo semenskega krompirja. Hkrati pa je treba zboljšati semensko službo in selekcijo, razširiti ^domače križance v proizvodnji ter proučiti zidavo novih semenskih skladišč preprostejše konstrukcije. Treba bo tudi dobro urediti napovedovalno službo zoper krompirjevo plesen, ki zadnja leta povzroča znatno gospodarsko škodo, predvsem v glavnih ravninskih pridelovalnih področjih, kjer je zaradi ravnega zemljišča, treba manj postaj in opazovalcev. Marsikje bo mogoče opazovanje peronospore na trti in na hmelju združiti z opazovanjem krompirja. Da bi se število živine lahko povečalo v skladu s postavljenimi smernicami perspektivnega plana, se računa s povečanim obsegom organiziranega pridelovanja krme na travnikih ter na njivskih površinah pri deteliah in silažni koruzi, ki bodo zajete v letu 1960 prvikrat v kooperaci io. Detelje in travnih mešanic bo predvidoma zajetih v kooperacijo okoli 13.000 hektarov s povprečnim pridelkom okoli 65 mte/ha. Iz tako pridelanih presežkov krme si bodo kmetijske zadruge ustvarile lastno voluminozno krmo in jo s siliranjem pripravile za prehrano živine v svojih pi-tališčih. Zaradi intenziviranja živinorejske proizvodnje je treba zmanjšati površine žita povsod tam, kjer so pridelovalne razmere manj ugodne za žito, in mesto nje uvajati intenzivne krmne rastline, ki dajejo na hektar znatno večji pridelek. V celoti si je treba prizadevati, da bi se poljedelska p^Tzvodnja v čimvečji meri prilagajala nastalim potrebam in s tem omogočila še hitrejši razvoj živinoreje. 4. Znatno povečanje pridelka krme, ki se predvideva v let« 19'60 v organizirani proizvodnji, omogoča hkrati tudi razširitev obsega pitanja živine na kmetijskih posestvih in v kooperaciji. Računa se, da bi bilo mogoče doseči tale obseg organizirane reje živine: Kmetijska posestva Kooperacija glav ton glav ton Govedo: pitana tčleta 6.500 1.300 57.000 11.400 mlada pitana goved 12.300 5.035 24.200 10.800 pitana goved 2—3 let 600 300 7.000 3.500 druga pitana goved 100 55 6.000 3.300 plemenska goved 1.300 — 10.000 — Prašiči: j mesnati prašiči 30.000 2.900 150.000 15.000 mastni prašiči — — 7.000 980 plemenske svinje 10.000 — 5.000 • — Perutnina: piščanci za cvrtje 2,200.000 2.200 — Živalski fond se bo najbolj povečal na kmetijskih posestvih, ki bodo ob koncu leta 1960 imela okoli 30.000 glav govedi, od tega 15.000 krav, ne upoštevaje pitano živino. Možnosti za povečano prirejo na družbenih posestvih in v kooperaciji so dane, ker se s prepovedjo klanja telet povečuje število živine, organizirana proizvodnja na travnikih in pri njivskih krmnih rastlinah pa zagotavlja več krme. Pomanjkanje mesa na domačem tržišču in vedno boljše možnosti izvoza narekujejo hitre in učinkovite ukrepe za povečanje proizvodnje kvalitetne klavne živine. Zato mora postati program pitanja živine osrednja naloga družbenih posestev in zadružnih organizacij. Kmetijske zadruge naj sklepajo z rejci pogodbe za pitanje telet do 200 kg, ker je to najprimernejša oblika pitanja za individualne proizvajalce v sodelovanju z zadrugo. S tem je treba obenem zagotoviti pravočasno dobavo pogodbeno pitanih živali. Za pitanje govedi, ki naj se usmerja zlasti k mlajšim živalim, je treba zagotoviti pridelovanje velikih količin silažne koruze, kd omogoča obilnejše krmljenje in kvalitetnejše pitanje večjega števila živali. Tehnološke izsledke pitanja iz poskusnega pita-lišča v Crnelem je treba posredovati vsem pitališčem. da bi se proizvodnja v čimvečji meri racionalizirala. Plan vzreje plemenske živine se skoiraj v celoti opira na pogodbeno proizvodnjo z zadružnimi rejci, le 1.300 glav bi bilo vzrejenih za tržišče na družbenih posestvih. Za izboljšanje kvalitete im nadaljnjo razširitev osemenjevanja bo treba nabaviti okoli 20 plemenjakov iz uvoza. Predvideno je, da bo leta 1960 osemenjenih že 200.000 plemenic, kar je za 25% več kot v letu 1959. Glede na tako povečani obseg osemenitev in zaradi zmanjšanja stroškov osemenjevanja bo treba usposobiti na tečajih čimveč osemenjevalcev iz vrst rejcev. Z veterinarsko kontrolo pa je treba zagotoviti primerno strokovno-tehnično raven. Povečana proizvodnja mleka temelji na spodbud-nejših odkupnih cenah, ki so določene časovno po posameznih proizvajalnih rajonih in na do sedaj še ne zadostno izrabljenih možnostih za boljše krmljenje krav s silažo. V mlečnih rajonih, to je v neposrednem zaledju močnih potrošniških središč, naj družbena posestva nadaljujejo organiziranje specializiranih mlečnih farm, ki bodo postopoma prevzemale cejotno oskrbo z mlekom. Primerno razmerje med ceno krme in ceno pitanih prašičev deluje ugodno na izrabo možnosti zlasti za rejo mesnatih prašičev, ki bi jih v letu 1960 morali zrediti okoli 180.0C9. Uporabljeno križanje med domačo belo in švedsko oziroma holandsko svinjo je dalo v praksi dobre rezultate glede zboljšanja kvalitete mesnatega tipa prašiča. Zato bo pravilno razmeščanje in evidenca produktivnosti teh plemenjakov ena najpomembnejših nalog živinorejsko-veterinarskih zavodov na področju prašičereje. Večja družbena posestva bodo še naprej prehajala od reje pršutarjev na rejo pravih bekonov. Osnovo za bekonsko proizvodnjo že predstavljata švedska in holandska svinja, ki smo jih uvozili leta 1950. V ta namen je formiran matični center za plemenski' material na farmi v Ihanu s podcentri aa os m h družbenih posestvih. Kontrolo tega plemenskega naraščaja bo izvajala progenotestna postaja kmetijskega inštituta. Tako bo dano poroštvo, da bo v reprodukcijo prihajal le najboljši plemenski naraščaj. V letu 1960 se računa, da bodo delovala pita-lišča in vzrejališča za bekonski tip prašičev na posestvih Ihan. Rakičan, Beltinci, Kočevje, Apače, Ljutomer. Kidričevo, Brežice, Dob in Dornava. Za vzrej-ni naraščaj holandske pasme svinj bodo skrbela kmetijska posestva Dob pri Mirni ter Grm in Graben pri Novem mestu. Da bi se'povečala proizvodnja mesa, perutnine in jajc, se bodo pričeli zidati oziroma adaptirati večji perutninski objekti, med katerimi bo najpomembnejši v Neverkah na Krasu, kjer se predvideva farma za 100.000 kokoši-nesnic in proizvodnja okoli 10 milijonov valilnih jajc. Drugi perutninski obrati bodo v glavnem proizvajali piščance za cvrtje. Skladno s povečanjem števila živine in obsegom organiziranega pitanja bo treba poskrbeti za zadostno količino močnih krmil. Zlasti je treba izboljiševati mešanice in superkoncentrate za perutnino, mesnate prašiče in mlado goved. Zaradi bolj ekonomične porabe močnih krmil je treba pričeti s poskusi ekstenzivnega pitanja mesnih pasem na kvalitetno slabših površinah (n. pr. v Crmošnjicah, na Barju, ob Muri). Poleg tega je, treba začeti graditi dodatne zmogljivosti za pridelovanje močnih krmil standardne sestave in kakovosti. 5. V sadjarstvu se pričakuje vi letu 1960 dobro rodna letina ter bi bilo skupnega pridelka sadja za približno 190.000 ton. Pra takem pridelku bo mogoče zagotoviti okoli 100.000 ton tržnih presežkov za oskrbo domačega trga in za izvoz. Podobno kot v poljedelstvu bo tudi v sadjarstvu organizirana proizvodna akcija v pritmernejšab in bolj strnjenih asaniranih nasadih, zlasti pri jablanah, slivah, češnjah in jagodičevju. Skupni obseg akcije bi zajel okoli 3.000 ha nasadov. Ce upoštevamo še okoli 4.000ha sadnih nasadov v družbenem sektorju, bi bilo zajetih v organizirani proizvodnji že ena četrtina vseh sadovnjakov v LR Sloveniji. Proizvodno sodelovanje v sadjarstvu predstavlja šele začetek organizirane proizvodnje in pomeni uvod v širšo akcijo v naslednjih letih. S tem je treba doseči, da se bodo pravilno in pravočasno izvajali agrotehnični in varstveni ukrepi, da se bo vključila v proizvodni proces strokovna služba in da se bo organizirala na tej podlagi sodobna blagovna proizvodnja. Ker za obnovo sadovnjakov v letu 1960 jie bo na razpolago zadostnih sredstev, bo obnova zaostala za predvidevanji perspektivnega plana. Računa se, da bo obnovljenih le okoli 500 ha nasadov, od tega 200 ha na kmetijskih posestvih in 300 ha v sadjarskih skup-, nostih. Za predvideni obseg obnove je zagotovljenih dovolj sadik iz proizvodnje v letu 1959. Iz uvoza bo nabavljenih še okoli 80.000 sadik najbolj kakovostnih sort jablan in hrušk. Obnovo ekstenzivnih travniških nasadov je treba opustiti in projektirati samo najintenzivnejše sadovnjake, ki bodo dajali ob optimalnih agrotehničnih ukrepih največje mogoče pridelke. 6. 'V vinogradništvu se v letu 1960 računa s pridelkom 11.700 vagonov grozdja ali 7200 vagonov vina, kar je 24,5 % več kot leta 1959. K tej proizvodnji bo pripomogla organizirana akcija pogodbene proizvodnje na približno 2.500 ha dobro rodnih in strnjenih vinogradov. Skupaj z vinogradi družbenik posestev bi obseg organizirane vinogradniške proizvodnje v letu 1960 zajel 23 % od vseh vinogradniških površin v LR Sloveniji. Obnova vinogradov se predvideva le na površini okoli 200 ha, in sicer v celoti na kmetijskih posestvih. V ta namen je zagotovljena zadostna količina trsnih cepljenk. 7. Pričakuje se, da bo ulov rib v letu 1960 za okoli 49 % večji kot v letu 1959, kar bo mogoče doseči z novimi motornimi ladjami za oceanski ribolov. S takim povečan jem ulova bo mogoče izboljšati oskrbovanje predelovalne industrije, obenem pa tudi zagotoviti večje količine rib za prebivalstvo. , 8. Za predvideni razvoj kmetijstva se računa v letu 1960 z investicijskimi naložbami v znesku okoli 9.100 milijonov dinarjev, kar je za 20 % več kot v letu 1959. Ta investicijska sredstva, ki se bodo v, pretežni meri uporabila za razvoj živinoreje in za nabavo mehanizacije, bo mogoče zagotoviti le s povečanimi vlaganji sredstev ljudskih odborov in gospodarskih organizacij. V ta namen je treba v večji meri združevati njihova sredstva. Na družbenih posestvih in pri zadružnih organizacijah je po programu predvidena graditev hlevov za krave molznice, pitano goved in mesnate prašiče. Hlevi za molzne krave bodo zidani po tipskih projektih. Zidan ie hlevov bo omogočilo nabavo potrebnega števila krav in brejih telic, kar bo pomagalo rešiti preskrbo z mlekom v vseh večjih potrošniških središčih. S postavitvijo pitališč za teleta bi se izpitalo v letu 1960 okoli 25.000 telet, kar bi dalo nad 5,000 ton novega pridelka mesa. Prav tako se bodo povečale proizvodne kapacitete v prašičereji z zidavo svinjakov za plemenske svinje in za pitance mesnatega tipa. Od večjih perutninskih obratov se predvidevajo pitališča piščancev za cvrtje v Celjn, Ptuju, Ilirski Bistrici in na Ravnah. Račje farme bi se zidale še v Ptuju in Brežicah. V Neverisah pri Pivki bi se uredila farma plemenskih kokoši. Fri melioracijah se predvideva dcvršitev glavnega projekta in začetek pripravljalnih del za melioracijo Ljubljanskega barja ter nadaljevanje že začetih melioracijskih del. Poleg navedenega se računa ž vlaganji tudi ža druge namene, kolikor bodo zaradi njihove ekonomske utemeljenosti dovoljena posojila iz splošnega investicijskega sklada. 9. Za nadaljnji razvoj kmetijstva je treba usposobiti zadostno število strokovnih kadrov, kar bo postopoma doseženo s posebnim oddelkom za odrasle pri srednji kmetijski šoli. V skladu z izpopolnjevanjem kmetijske mehanizacije naj zadružne zveze še nadalje organizirajo seminarje in tečaje za traktoriste pri kmetijskih šolah in na kmetijskih posestvih. Še posebej je treba poskrbeti za. usposabljanje kvalificiranih kmetijskih delavcev za pitanje govedi, mesnatih prašičev, piščancev itd., zlasti za predvidene nove obrate in zadružne ekonomije. Za zagotovitev potrebnega kvalificiranega in visoko kvalificiranega strokovnega kadra se bodo v letu 1960 še nadalje dovoljevali iz republiškega stanovanjskega sklada krediti večjim kmetijskim posestvom, ki bodo dosegla v prihodnjih letih največji razvoj. Republiški sklad za pospeševanje kmetijstva se bo uporabi! zlasti za regresiranje uvoženega semenskega in sadilnega materiala, za z n a n si v e n o- r a z i s k o-valno delo, za progenotestiranje in selekcioniranje, za vzgojo strokovnih kadrov v novo ustanovljenih kmetijskih šolah in za dograditev kmetijsko-pospe-ševalnih objektov, ki so v skladu z nalogami tega plana. Ker se z zveznim družbenim nlanoni zadeto :960 odpravlja obveznost formiranja skladov za pospeševanje kmetijstva, se priporoča okrajnim ljudskim odborom, da še naprej obdržijo sklade ter jim za njihovo nemoteno poslovanje zagotovijo iz proračunskih sredstev' dohodke najmanj v višini sredstev, s katerimi so razpolagali v letu 1959. IX. poglavje Gozdarstvo 1. Za nadaljnjo krepitev proizvodne, zmogljivosti gozdov ter za zagotovitev postopno večje sečnje gozdov in proizvodnje lesa bodo v letu 1960 v primerjavi s preteklimi leti razpoložljiva tale sredstva (v milijonih dinarjev): 1958 1959 1960 1939 1958 196C 1959 Skupna sredstva 3.006 3.451 3.650 115 106 od tega: — gojitev gozdov 1.474 1.617 1.672 110 103 — pospeševanje gozdov 1532 1.834 1.578 120 108 ( 2. V okviru razpoložljivih sredstev' za gojitev gozdov je treba z njihovo smotrnejšo razporeditvijo zagotoviti, da se poveča obseg obnove in nege gozdov kot najpomembnejše gozdarske panoge, tako da se bodo vlaganja za te namene povečala za okoli 18 %. Nego gozdov je treba razvijati s čiščenjem in redčenjem enodobnih iglastih gozdov/ in v ta namen pospeševati graditev gozdnih cest in nabaviti potrebno mehanizacijo. Še nadalje je treba večati obseg meliorativnih pogozdovanj ter melioracij grmišč in degradiranih gozdov. Melioracijo gozdnih zemljišč je treba povezovati z gozdnimi nasadi hitro rastočih drevesnih vrst kakor tudi iglavce, ki so za takšna zemljišča in za naše klimatske ter rastiščne razmere posebno ustrezna drevesna vrsta. Posebno, skrb je treba v letu 1960 posvetiti uvajanju plantažnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst, zlasti topole. V ta namen je treba izdelati dolgoročni program, v okviru tega pa operativni načrt za leti 1960 in 1961. V tern načrtu je treba predvideti za plantaže že v letu 1960. najmanj 1.000 ha zemljišč, v celotnem planu pa 29.000ha zemljišč za plantaže hitro rastočih listavcev in 75.000 ha zemljišč za nasade iglavcev. Gosipodarski uspeh, ki ga pričakujemo od te saditve bi bil po 20—30 letih približno 12 milijona m3 lesne gmote, na tej podlagi se bo povečal etat proizvodnje lesa v Sloveniji na približno 4, milijone m3 letno. Za plantažne nasade je treba v zvezi z melioracijo degradiranih gozdov in grmišč zagotoviti za leto 1960 v republiškem gozdnem skladu sredstva v višini 149 milijonov dinarjev, v okrajnih gozdnih skladih pa 100 milijonov dinarjev. Za uspešnejše pogozdovanje krasa je treba dokončati posebni generalna načrt za melioracijo krasa. Ne glede na to pa je treba zagotoviti za pogozdovanje krasa in za osnovanje obrambnih pasov proti vetru na tem območju že v letu 1960 20 milijonov dinarjev sredstev več kot v letu 1959. ’Za načrtno proučevanje kraških problemov naj ustanovita okraja Gorica in Koper ustrezen skupen organ za pospeševanje gozdarstva na krasu, kar bo omogočilo uspešnejše in smotrnejše pogozdovanje krasa. Pri pogozdovanju je treba posvetiti še nadalje veliko pozornost mešanju iglavcev v sestoje listavcev. Obseg teh del je treba v primerjavi z letom 1959, ko je bilo na ta način pogozdenih okoli 2.000 ha reducirane površine, najmanj podvojiti. V letu 1960 je treba dokončno urediti vse gozdove, v katerih gospodarijo gozdna gospodarstva, in vse druge gozdove splošnega ljudskega premoženja. S posebnimi smernif-ami. ki naj jih pripravi Uprava za gozdarstvo LRS, je treba v drugih gozdovih splošnega ljudskega premoženja zagotoviti pravilnost strokovnega gospodarjenja z gozdovi. Uprava za gozdarstvo LRS naj v zvezi z urejanjem gozdov v 1960. letu prouči sodobnejše metode za urejanje gozdov, kot so fototaksacija in avtomatizacija urejanja podatkov o gozdovih, kar bo omogočilo zmanjšanje razmeroma velikih stroškov, ki nastajajo pri sedanjem načinu urejanja gozdov. V zasebnih gozdovih je treba v prvi vrsti dokončati razmejitev gozdov od kmetijskih površin, ki se izvaja že nekaj let. Razen tega je treba v tem letu dokončno razmeiiti tudi gozdove od pašnih zemljišč. Zaradi pravilnejše ocene proizvodnje lesa na negozdnih zemljiščih naj sestavi Uprava za gozdarstvo LRS navodila za ugotovitev lesnih zalog in proizvodnje lesa ‘nr teh zemljiščih tako, da se bo lahko na tej podlagi začelo izvajati praktično delo že v drugi po- lovici leta Za izvedbo teh del je treba predvideti potrebna sredstva v gozdnih skladih. 3. Pretežni <161 sredstev za pospeševanje gozdov je treba uporabiti za graditev gozdnih cest. Gozdne ceste je treba tudi v tem letu graditi zlasti v predelih, kjer prevladujejo iglavci. Kjer se kaže potreba, posebno v zvezi s čiščenjem in redčenjem iglastih gozdov, je treba za graditev vlak in neutrjenih poti uporabljati tudi sredstva za gojitev gozdov. Za mehanizacijo graditve gozdnih cest je treba predvideti v gozdnih skladih najmanj ICO mili jodov dinarjev. 'V ta namen naj Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v sodelovanju z Upravo za ceste LRS prouči najsmotrnejše načine za mehanizirano graditev in jih priporoči go-zdnim gospodarskim organizacijam. Za smotrnejšo graditev gozdnih zgradb je treba sestaviti v letu 19h0 pregled o dosedanji graditvi in program gradb za naslednje razdobje, ki naj upošteva enotnost gospodarjenja z gozdovi. V letu 19'ftO je treba končati graditev šolskega centra v Postojni. Napraviti je treba tudi načrt o nadaljnji razširitvi tega centra v center za proučevanje dela in za pospeševanje mehanizacije v gozdar-, stvu. 4. V letu 1%0 je treba dokončno uskladiti in razvrstiti gozdove po vrednostnih razredih rp izvršiti revizijo te razvrstitve med okraji ob upoštevanju gozdnih cest, ki tekoče spreminjajo vrednostno strukturo gozdov. 3. V letu 1959 se je na podlagi podatkov gozdno-urejevalne službe ugotovilo, da je stanje zalog in prirastka v gozdovih boljše od tistega, s katerim se je računalo ob sestavljanju perspektivnega plana. Na tej podlagi je mogoče v letu 196C obdržati isti obseg sečnje, ki je bil dosež«n v letu 1959, medtem ko je perspektivni plan računal s postopnim zmanjševanjem. Kljub temu pa bo zaradi boljšega stanja v gozdovih že v letu 1960 dosežen nižji odstotek sečnje od prirastka, kot je bil predviden s perspektivnim planom za leto 1961. Po posameznih skupinah se predvideva v letu 1960 tale obseg sečnje (v tisoč bruto m5): Indeks Obre-Sečnja sečnje nitev erozdov 19« 1959 1960 1959 1958 1960 1959 r letll 1960 Skupaj 3.000 2.900 2.900 97 100 (v */•) 91 — iglavci 1.730 1.620 1.590 94 98 84 — listavci 1.270 12®0 1.310 101 102 101 Gozdna gospodarstva 904 930 1.003 103 108 91 Drugi gozdovi 2.096 1.970 1.897 94 96 91 I S predvideno strukturo sečnje se bodo v skladu s smernicami perspektivnega plana še nadalje krepili iglasti gozdovi, tako da se bo sekalo v povprečju samo 84% od prirastka iglavcev, medtem ko je treba zaradi preprečevanja razširjanja bukve sekati v povprečju 101 % prirastka listavcev. Na podlagi ukrepov, ki so bili storjeni v letu 1959 za zamenjavo lesa z drugimi materiali, zlasti pa za povečanje blagovnosti gozdne proizvodnje, predvidevamo, da se bo v letu 1960 zman jšala podeželska poraba lesa za okoli 70.000 neto m3. Pri isti ravni sečnje se bo ra to količino povečala blagovnos-t gozdne proizvodnje. Z nadaljnjim razvojem se bo zmanj- šala tudi poraba drv, kar bo omogočilo povečanje stopnje izrabe lesa listavcev za tehnične namene od 38 % v letu 1999 na 41 % v letu 1960. Z navedenim povečanjem blagovne proizvodnje, s smotrnejšim krojenjem posekanega lesa ter ob upoštevanju potreb trga je treba v letu 1960 v primerjavi s prejšnjimi leti izdelati tele najvažnejše gozdne sortimente (v tisoč neto m3): Količine Indeksi 1958 1959 1960 1959 1960 1958 1959 Les za mehanično predelavo 886 870 942 98 108 — hlodi za žago iglavcev 647 647 659 100 102 — hlodi za žago listavcev 177 180 186 102 103 — hlodi za furnir in luščenje 17 18 41 106 228 Les za kemično predelavo 324 332 392 103 118 — celulozni les iglavcev 194 210 247 108 118 — celulozni les listavcev 38 52 91 137 175 Hlodovino za žago iglavcev je treba usmerjati v prvi vrsti na industrijske žage z visokim odstotkom izrabe lesne gmote. Na podlagi tega bo mogoče proizvesti v letu 1960 okoli 2O.OO0m3 žaganega-lesa iglavcev več kot v prejšnjem letu. Za zagotovitev predvidenega obsega proizvodnje furnirja in vezanih plošč ter v zvezi s tem pohištva je treba posvetiti posebno pozornost proizvodnji hlodovine za furhir in luščenje, za kar naj posebej skrbita Uprava za gozdarstvo LRS in Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Predvidene količine celuloznega in jamskega lesa iglavcev zagotavljajo nemoteno obratovanje tovarn celuloze in rudnikov ob upoštevanju njihove povečane proizvodnje in povečanih standardnih zalog. Te količine je treba doseči tudi z intenzivnejšim čiščenjem in redčenjem enodobnih iglastih gozdov; za industrijo celuloze pa se bodo pridobile večje količine lesa tudi s prehajanjem, na švedski sistem žaganja lesa iglavcev ter s povečanjem proizvodnje celuloznega lesa listavcev za okoli 40.000 m3. 6. V letu 1960 je treba dokončno urediti evidenco o gozdni proizvodnji in o izvajanju ureditvenih načrtov gozdov. Ustrezna navodila bo pripravila Uprava za gozdarstvo LRS. 7. Za smotrnejšo gozdno proizvodnjo, racionalnejšo predelavo lesa ter boljšo povezavo med proizvajalci in potrošniki je treba uvajati primerne oblike dolgoročnega povezovanja med gozdno proizvodnjo obeh sektorjev lastništva s predelavo lesa s stališča proizvodnih in potrošniških območij ter s stališča večje povezave proizvodnega procesa. X. poglavje Gradbeništvo 1. Na podlagi predvidenih investicij se računa v letu 1960 s povečanjem gradbenih storitev za okoli 11 %. Tako povečanje bodo omogočila predvsem dela na elektroenergetskih objektih, na razširitvah in rekonstrukcijah industrijskih podjetij, graditvi kmetijskih posestev in povečana vlaganja za razvoj družbenega standarda, zlasti stanovanj. Računa se, da bo v strukturi gradbenih del v Igtu 1960 znašala udeležba objektov družbenega stand^da okoli 56 %. 2. V letu 1960 bo vloženih za razvoj gradbeništva okoli 1.800 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. kar je za tl % več kot letu 1959. Ta sredstva bodo uporabljena zlasti za nabavo nove mehanizacije in opreme za mehaniziranje končnih del, s čimer se bo povečala zmogljivost gradbenih podjetij,, ter za nabavo opreme za izdelavo prefabriciranih elementov. 3. V dosedanjem razvoju se je obenem z večanjem gradbene proizvodnje večalo tudi število zaposlene delovne sile, to pa je zaviralo naraščanje delovne storilnosti, zmanjševalo možnosti spodbudnej-žega načina nagrajevanja ter se je neugodno kazalo tudi na obsegu lastnih skladov gradbenih podjetij. Zato je treba usmeriti v letu 1%0 delo gradbenih pod-jetij tako, da bo predvideno povečanje gradbenih del doseženo brez večanja števila zaposlenih. V ta namen je treba v večji meri izkoristiti stimulativne pogoje, ki jih daje sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij, ter dosledno uvajati nagrajevanje po učinku. V okviru razpoložljive delovne sile je ireba okrepiti zlasti obrtne stroke pri gradbenih podjetjih, ki zaradi nezadostnih zmogljivosti še vedno močno zavirajo dovršitev objektov. Poleg smotrnejše zaposlitve bo k povečanju zmogljivosti gradbenih podjetij znatno pripomogla tudi nabava mehanizacije ter boljša organizacija dela. Na povečanje delovne storilnosti bo vplivala tudi vefja ustalitev delovne sile. ‘V ta namen je treba zmanjševati fluktuacijo z zboljšanjem delovnih in življenjskih razmer gradbenih delavcev in s kar najtršim razvijanjem dela v taktu. Na večjo ustalitev delovne sile bo vplivala tudi zidava stanovanj, za katero so predvidena sredstva tudi v republiškem stanovanjskem skladu. Za povečanje delovne storilnosti je treba zboljšati kvalifikacijsko sestavo tako, da gradbena podjetja učvrstijo svojo kadrovsko službo in ustanove posebne centre za izobraževanje odraslih ter na široka razVijejo vse oblike sodobnih metod priučeva-nja delavcev. Potrebno je posvetiti več skrbi kvalificiranju sezonske delovne sile v gradbeništvu, pri čemer naj bi gradbena podjetja sodelovala z ljudskimi odbori. V celjskem in mariborskem bazenu je treba čim-prej ustanovil strokovne šole za gradbene delavce, po možnosti pa tudi na drugih območjih, kjer so za to pogoji. 4. Da bi se doseglo predvideno povečanje gradbenih storitev in delovne storilnosti ob čimvečji ekonomičnosti izvajanja del, je treba uvajati industrializacijo gradbeništva z uporabo modularnega sistema ter standardizacije in tipizacije gradbenih elementov kakor tudi projektov. Zato je potrebno: — da gradbeni inšpekcijski organi ljudskih odborov in republike preprečujejo s povečanim nadzorstvom pričenjanje del na objektih, ki nimajo predpisane dokumentacije; — da ljudski odbori pospešijo izdelavo urbanističnih osnov in zazidalnih načrtov, kar bo omogočilo organiziranje gradb v širšem obsegu ter po vnaprej določenem operativnem planu; — da investitorji organizirajo izdelavo tipskih projektov in pravočasno zagotovijo izvršitev predhodnih del. potrebnih za neovirani razvoj gradbenih del. V ta namen je treba ustvariti večjo koordinacijo med projektivnimi organizacijami, proizvajalci gradbenega materiala in strojne opreme ter gradbenimi Podjetji; — da se nadaljuje pripravljanje okvirnih normativov za zidanje stanovanjskih in drugih objektov družbenega standarda ter izdajanje priporočil za uporabo tipskih elementov v gradbeništvu; — da se razširi sistem dela na podlagi uporabe polmontažnih in montažnih elementov v izvedbi, ki omogoča izvajanje končnih del že ob montaži; — da se začne specializacija gradbenih podjetij in poslovno združevanje, kar bo omogočilo boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti, zlasti mehanizacije, remontnih zmogljivosti in boljšo oskrbljenost z materialom; — da gradbena podjetja posvetijo večjo skrb organizaciji pripravljalnih in gradbenih del posebno na večjih gradbiščih. 5. Razvoj investicijske delavnosti zavirajo pogosto nezadostno in nepravočasno pripravljen; programi in projekti. Ker omogoča ocenitev umestnosti investicij in smotrno organizacijo izvajanja del le dobro in pravočasno izdelana tehnična dokumentacija, je treba izboljšati delo projektantskih organizacij. Tako usposobljene organizacije bi morale prevzemati v posameznih primerih razen izdelave programov in projektov tudi nadzorstvo in koordinacijo investicijskih del. Biroje, ki se bavijo s projektiranjem posameznih strok, je treba okrepiti in še nadalje specializirati. Obenem s tem je treba vključiti projektantske organizacije in raziskovalne inštitutd in doseči med njimi boljšo povezavo, kar bo obenem dovedlo tudi do smotrnejše delitve dela. Za pospešitev zidave stanovanj naj ustanavljajo ljudski odbori posebne servise za izdelavo projektantske dokumentacije. V tem smislu naj bi okrajni ljudski odbori pregledali sedanje projektantske biroje ter jih vključili v projektiranje stanovanjskih objektov. XI. poglavje Promet 1. Na podlagi doseženega obsega prometnih storitev v letih 1957 do 1959 ter ob upoštevanju povečanja proizvodnje, blagovne izmenjave in turističnega prometa se pričakuje v letu 1960 nadaljnje povečanje prometnih storitev, tako da bo njihov celotni obseg v letu 1960 že dosegel po perspektivnem planu predvideni obseg za leto 1961. Fizični obseg storitev se bo po posameznih prometnih panogah gibal takole; Indeksi promet 1959 1958 109 1960 1959 115 Blagovni promet 110 115 Potniški promet 104 106 Železniški promet 100 103 Pomorski promet 130 145 Javni cestni promet 129 115 Poštni promet 109 109 2. Blagovni prevoz po železnici se bo povečal le za okoli 2 %, kar ustreza predvidenim potrebam gospodarstva. Potniški promet bo narasel nekoliko bolj,-zlasti zaradi povečanja turizma, večje zaposlenosti in povečanega življenjskega standarda. Da se zagotovi nemoten razvoj železniškega prometa, bo treba glede na zastarelost prog. objektov in prevoznega parka skrbeti v večji meri kot doslej za njihovo obnovo in vzdrževanje, da bi se s tem povečala zmogljivost in kakovost prevoza. Obenem s tem se bodo zboljšali tudi pogoji za pridobivanje tranzitnih prevozov. V ta namen se predvideva zlasti tole: Nadaljevala se bodo dela na jeseniškem železniškem vozlišču, pričela pa se bodo tudi dela za ureditev celjsfccga in ljubljanskega vozlišča. Dela pri širjenju in modernizaciji tirnih naprav in opreme v vozliščih je treba nadaljevati pospešeno, da bi se postopoma izboljšal tehnološki proces ranžiranja in s t©m skrajšal obtok tovornih voz. Dokončala se bo elektrifikacija proge od Rakeka do Borovnice, nadaljevala pa do Ljubljane. Poleg tega se bodo pričela pripravljalna dela za elektrifikacijo proge na odseku Ljubljana—Jesenice. Opravljen bo kapitalni remont prog na raznih najbolj obremenjenih in obrabljenih odsekih v skupni dolžini 70 km. Da bi se zboljšal prevoz potnikov in delavcev na delo ter pospešil turistični promet, je treba še nadalje skrbeti za povečanje zmogljivosti potniških garnitur. Nadaljevala se bo obnova železniških postajnih poslopij v Ravnah in na Grosupljem, pričelo pa se bo obnavljanje še nekaterih drugih manjših postajnih poslopij. Nadaljevati je treba študije in pripravljalna dela za graditev železniške povezave Herpelje—Koper. Predvidena reorganizacija v smislu večjega uveljavljanja delavskega samoupravljanja in večje samostojnosti v poslovanju železniških podjetij bo omogočila lažje, hitrejše in bolj ekonomično gospodarjenje. Sprememba sistema tarif za blagovni prevoz po železnici bo omogočila gospodarskim organizacijam tudi spodbudnejši način nagrajevanja in večja sredstva za nadaljnji razvoj. 3. Obseg prevozov v pomorstvu se bo povečal v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 za 45 % ter bo že presegel po perspektivnem planu za leto 1961 predvideni obseg. To bo mogoče doseči z vključitvijo novih plovnih objektov, nabavljenih v letih 1959 in 1960. Hkrati s tem bo pomorski prevoz v vedno večji meri prevzemal tovore za jugoslovanski trg. Pristaniški promet se bo povečal od doseženih 70.000 ton prometa v letu 1959 na 120.000 ton v letu 1960. Da se omogoči v koprski luki istočasen pristanek vsaj dveh ladij, se bo nadaljevala graditev operativne obale s sodelovanjem združenih sredstev in-teresiranih gospodarskih organizacij. Z nabavo najnujnejše mehanizacije in s postopno graditvijo drugega dela operativne obale bo ustvarjena možnost za nadaljnje povečanje pristaniškega prometa. 4. Naraščanje javnega in režijskega cestnega prometa ter veliko povečanje števila domačih osebnih vozil in motornih vozil inozemskih turistov narekujejo nadaljnjo obnovo in modernizacijo cestnega omrežja. Po končani rekonstrukciji najvažnejših cestnih zvez bo zato treba v večji meri usmeriti razpoložljiva sredstva za zboljšanje tudi drugih, sedaj za sodoben in važnejši promet neustreznih cest ter za pospešeno modernizacijo priključnih cest na glavni prometni sistem. V letu 1960 se predvideva predvsem dovršitev rekonstrukcije oziroma modernizacije cest na odsekih Maribor—Radgona in Ravne—Maribor. Zaradi boljše povezave Ljubljafie z avtomobilsko cesto se bo moderniziral odsek od Karlovškega do Šentjakobskega mostu. Pričela se bodo dela na Zasavski cesti na odseku Pasjek—Zagorje, dela za povezavo Kočevske ceste z avtomobilsko cesto, kakor tudi dela na cestnih prehodih v območju ljubljanskega železniškega vozlišča. Predvidena je obnova pomembnejših mostov, kot je Dolgi most pri Ljubljani, most čez Savo Bohinjko pri Bohinjski Bistrici in Soteski ter še nekaterih drugih. V letu 1960 se bo intenzivirala tudi rekonstrukcija nekaterih odsekov na izrazito turističnih cestah. Za vse navedene rekonstrukcije je predvidena poleg sredstev republiškega cestnega sklada tudi udeležba sredstev ljudskih odborov. Poleg tega naj skrbijo za zboljšanje cestišč in ureditev kolesarskih steza v gostejše naseljenih in turističnih krajih ljudski odbori z lastnimi sredstvi in združenimi sredstvi gospodarskih organizacij. Povečana zmogljivost voznega parka in zboljšano cestno omrežje bo omogočilo nadaljnje povečanje javnega cestnega prometa. Kljub velikemu povečanju v javnem cestnem prometu v zadnjih treh letih ter kljub istočasnemu povečanju režijskega cestnega prometa predvidevamo za leto 1960 v javnem cestnem prometu nadaljnje povečanje obsega vseh storitev za okoli 15 %. Ker je javni cestni promet do sedaj že zadovoljivo povečal svoje prevozne zmogljivosti, naj bi se v letu 1960 uporabljala razpoložljiva sredstva le za najnujnejšo zamenjavo izrabljenega in nabavo novega voznega parka. Čimveč sredstev pa je trfeba usmeriti za graditev in opremo sodobnih servisnih in remontnih delavnic, avtobusnih postaj in postajališč ter črpalk za gorivo. Za njihovo smotrno in ena-komerno razporeditev naj poskrbi sekcija združenja cestnega prometa za LRS v sodelovanju s Sekretariatom IS za promet LRS. Sredstva za graditev teh objektov bodo prispevala zlasti podjetja javnega cestnega prometa in druge interesirane gospodarske organizacije s sodelovanjem ljudskih odborov. 5. Celotni poštni, telegrafski in telefonski promet bo v letu 1960 narasel v primerjavi z letom 1959 za 9 %, in to predvsem zaradi povečanja prometa v telefoniji. V letu 1960 se predvideva nabava koaksialnega telefonskega kabla za odsek Zagreb—Ljubljana in položitev novega kabla na odseku Koper—Portorož. Na novo bodo opremljene telegrafske centrale v Kranju, Gorici in Novem mestu. Pričela se bodo dela za nove avtomatske telefonske centrale v Ptuju, Murski Soboti, Šoštanju, Velenju in v Dravski dolini. Prav tako se bodo razširile obstoječe avtomatske telefonske centrale Ljubljana II, Kranj, Maribor, Celje, Kočevje, Radovljica, Bled in Jesenice s skupno 5.009 novih telefonskih priključkov. S sodelovanjem okraja bo položen nov telefonski kabel na odseku Kranj—Jesenice. Nadaljevala se bo graditev novega poštnega poslopja v Novem mestu, pričela pa se bodo graditi še nova poštna poslopja v Radovljici, Ptuju, Murski Soboti, Črnomlju in Ribnici. Posebno skrb bo treba posvetiti kabliranju mestnih telefonskih omrežij, tako da se bodo mogle izkoristiti vse zmogljivosti avtomatskih telefonskih central in medkrajevne telefonske zveze ter zboljšati telefonske zveze. Za ta namen bo treba pritegniti predvsem sredstva ljudskih odborov in gospodarskih organizacij. 6. Prometne gospodarske organizacije naj skrbijo za kulturnejši prevoz potnikov in kvalitetnejši pre-. voz blaga. V ta namen je treba vskladiti vozne rede in izrabo zmogljivosti za prevoz potnikov. Prav tako je treba izboljšati organizacijo blagovnega prevoza z vskladitvijo železniškega ter javnega in režijskega cestnega prometa ter zagotoviti na ta način boljšo izrabo prevoznega parka in pospešiti odpremo ter dostavo blaga. Uspešnejše uravnavanje vseh. prometnih panog bo mogoče doseči s sodelovanjem gospodarskih organizacij, združenj, turističnih organizacij ter Sekretariata IS za promet. S tem se bo dosegla tudi boljša izraba prevoznih zmogljivosti, večja ekonomičnost poslovanja ter večja storilnost dela. 1. Za zagotovitev zadostne in strokovno kvalificirane delovne sile je potrebno vlagati več sredstev in posvečati več pozornosti razvoju strokovnega kadra. V cestnem prometu, kjer je pomanjkanje strokovne delovne sile največje, je treba izboljšati pogoje in povečati kapacitete šol za šoferje in avtomehanike. XII. poglavje Trgovina 1. Nadaljnji gospodarski razvoj bo hkrati s povečanjem kupne moči omogočil tudi večji obseg blagovne izmenjave, tako da se bo skupni blagovni promet povečal takole: , v milijonih dinarjev 1959 1960 Indeks Blagovni promet skupaj 325.000 344.000 106 od tega: na drobno 156.000 148.000 109 na debelo 189.000 196.000 104 S takim razvojem bo v letu 1960 že presežen skupni blagovni promet, ki je bil s perspektivnim planom predviden za leto 1961. Pri tem nekoliko zaostaja promet v trgovini na drobno, pri prometu na debelo pa bodo predvidevanja perspektivnega plana že močno prekoračena. S povečanim obsegom proizvodnje in uvozom blaga za široko porabo ter prenosom zalog osnovnih kmetijskih pridelkov iz preteklega leta bodo v letu 1960 ustvarjeni pogoji za večjo stabilnost odnosov na trgu. Zato se bo moralo usmeriti delovanje gospodarskih organizacij, organov državne uprave in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, predvsem na odstranjevanje tistih pomanjkljivosti, ki vplivajo na nezadovoljivo preskrbljenost trga kot posledico premalo razširjenega trgovskega omrežja, nezadovoljivega sortimenta blaga ter časovne neiz-ravnanosti med ponudbo in povpraševanjem. 2. Za dosego tega cilja bo treba: — Povečati naložbe za graditev in modernizacijo trgovskih lokalov in blagovnic iz investicijskih skladov ljudskih odborov in sredstev gospodarskih organizacij predvsem v glavnih potrošniških in turističnih središčih. V ta namen naj sprejmejo ljudski odbori osnovne smernice za razvoj in organizacijo blagovnega prometa, upoštevajo pa naj pri tem urbanistični in družbeni razvoj svojega območja. Trgovinske zbornice naj po teli smernicah in ob podpori organov blagovnega prometa pri ljudskih odborih ter s sodelovanjem gospodarskih organizacij pripravijo predloge za razširitev trgovskega omrežja na drobno. Hkrati naj zagotovijo, da bodo pravočasno pripravljeni investicijski programi in da bo razmestitev in ureditev novih prodajaln kakor tudi preureditev prodajaln ustrezala potrebam potrošnikov. Pri tem je treba upoštevati izsledke tehničnih in funkcionalnih potreb sodobne trgovine ter predpise o organizaciji servisne službe. Novo usposobljene prodajalne je treba razporediti med podjetja tako. da bo v čimvečji meri zagotovljena konkurenca in da se hkrati ustvarijo močna specializirana trgovska podjetja na drobno z razpredenim omrežjem prodajaln, ne oziraje se na meje politično-teritorialnih enot. Poleg trgovskih podjetij naj pri zidanju novih lokalov za trgovsko omrežje nastopajo kot investitorji tudi občinski ljudski odbori. — Trgovinska zbornica za LRS naj na podlagi ugotovitev o tem, ali je mogoče odpreti prodajalne industrijskih podjetij in poslovnih združenj, sestavi konkretne predloge za razširitev njihovega prodajnega omrežja ter naj si skupaj z ljudskimi odbori in gospodarskimi organizacijami prizadeva, da se ti predlogi izvedejo. Tudi za usposobitev prodajaln industrijskih podjetij naj prispevajo del potrebnih sredstev ljudski odbori. — V večjih potrošniških središčih je treba za hitrejše povečanje prodajnih zmogljivosti v večjem obsegu nadaljevati uvajanje trgovin s samopostrežbo. Izkušnje o uvajanju iu organizaciji samopostrežnih trgovin naj posreduje ljudskim odborom Trgovinska zbornica za LRS obenem z oblikami, ki pridejo v poštev za posamezna potrošniška središča. — Gospodarske organizacije naj skrbijo, da bodo imele prodajalne na zalogi kar najbolj popoln sor-timent blaga, ki je predmet njihovega poslovanja. V večjih potrošniških središčih je treba skrbeti za širši sortiment tudi z uvajanjem take specializacije posameznih trgovskih podjetij, ki ustreza potrebam potrošnikov. Trgovinske zbornice naj pregledajo registracije trgovskih podjetij in predlagajo ljudskim odborom spremembe povsod tam, kjer neustrezno združevanje strok onemogoča trgovinam, da bi imele na zalogi ■popolnejši sortiment blaga. Iako bodo trgovine lahko bolje izvrševale svoji) osnovno preskrbovalno nalogo. Posebno pozornost je treba posvečati tudi zadostni preskrbi turističnih krajev zlasti v času glavne sezone. — Za izboljšanje poslovanja trgovskih podjetij naj v večji, meri kot doslej skrbijo tudi potrošniški sveti, ki lahko v tesnejšem sodelovanju s sveti za blagovni promet pri ljudskih odborih pomagajo organom delavskega samoupravljanja pri ugotavljanju in odpravljanju pomanjkljivosti. Za poživitev dela potrošniških svetov naj skrbijo zlasti stanovanjske skupnosti. Občinski ljudski odbori najtstanovanjske skupnosti pooblastijo, da bodo same ali pa po svojih svetih opravljale funkcije svetov potrošnikov pri tistih trgovskih podjetjih in trgovinah, ki oskrbujejo prebivalstvo z živili. — V trgovini je treba izboljšati poslovanje tudi z doslednejšim uvajanjem nagrajevanja po doseženem učinku, ki naj se veže na uspeh celotnega podjetja in posameznikov. Povečanje spodbude za boljše poslovanje bodo omogočale tudi spremembe delitve dohodka za trgovino na drobno, na podlagi katerih se bo v letu 1960 povečal del dohodka, ki pripada gospodarskim organizacijam. 3. Z organizacijskimi spremembami trgovskega omrežja na debelo je treba nadaljevati v skladu s tezami o organizaciji blagovnega prometa, ki jih bo pripravila Trgovinska zbornica za LRS. S tem je treba doseči, da bodo odpadli tisti posredniki, ki trgovini na drobno pri posredovanju blaga niso potrebni. Večjo izbiro blaga bo treba doseči tudi v trgovini na debelo. Trgovinske zbornice naj pri trgovskih podjetjih na debelo pregledajo sedanjo registracijo in po potrebi predlagajo ljudskim odborom spremembe zaradi večje specializacije. Poprej naj okrajne trgovinske zbornice uskladijo svoje predloge za spre- membo registracije pri trgovskih podjetjih na debelo s Trgovinsko zbornico za LRS, da bo tako dosežena večja enotnost. Nabavne pogoje trgovskih podjetij na drobno pri proizvajalnih podjetjih je treba pri večjih nabavah blaga spraviti v sklad s pogoji, ki veljajo za trgovino na debelo. Trgovinske zbornice naj vplivajo pri proizvajalcih na uveljavitev načela enakih cen in drugih dobavnih pogojev pri enakih količinah. S tem se bo povečal interes trgovine na drobno za neposredne nabave pri proizvajalcih in tako ustvarila možnost za znižanje stroškov posredovanja. 4. Preskrbo mest in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki je treba še nadalje izboljševati.. Ljudski odbori naj naložijo preskrbovalnim podjetjem, da sprejmejo sklepanje pogodb s proizvajalci kot stalen sistem dela. Sklepanje pogodb lahko uspešno vpliva tudi na povečanje proizvodnje in s tem na boljšo preskrbljenost potrošniških središč. Težiti je treba za tem, da se znižajo v posameznih primerih še vedno neupravičeno visoke razlike v cenah med proizvodnimi in potrošniškimi okoliši in da se v večji meri začne prodaja blaga po kvaliteti. Ustvariti je treba razmere za širše neposredno povezovanje proizvajalcev s trgovino na drobno in velikimi potrošniki. Pospešiti je treba priprave za graditev trga na debelo v Ljubljani, tako da bo pripravljen že v jesenski odkupni kampanji. Nadrobno prodajo v potrošniških središčih naj organizirajo na stojnicah in v lastnih prodajalnah tudi kmetijske zadruge ter se pravočasno pripravijo, tako da bodo prodajalne dobro založene vse leto. Zidavo skladišč za kmetijske pridelke, ki so v glavnem že projektirana in zanje tudi zagotovljena potrebna finančna sredstva, je treba pospešiti. S tem bodo preskrbovalna podjetja lahko vskladiščila pridelke ob času največje ponudbe in poskrbela, da bo tržišče enakomerno založeno s proizvodi vsakodnevne porabe, ter tako zmanjšala razlike v cenah na drobno, ki se oblikujejo na tržišču s kmetijskimi pridelki v sezoni in izven sezone. Ljudski odbori naj preskrbovalnim podjetjem zagotovijo tudi potrebna sredstva za kritje morebitnih razlik za skladiščenje rezervnih zalog in sredstva za zboljšanje tehnične opreme. 5. Glede na dosedanjo strukturo in razvoj inve-vesticij na področju trgovine bi bilo treba v letu 1960 razpoložljiva Sredstva usmeriti predvsem na večanje kapacitet trgovine na drobno in zidavo skladišč za kmetijske pridelke. Za te namene naj usmerijo svoja sredstva ljudski odbori; z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij, pri katerem naj aktivnejše sodelujejo tudi trgovinske zbornice, pa je treba doseči, da bodo tako uporabljena tudi sredstva gospodarskih organizacij. Za urejanje preskrbovalnih objektov v naših večjih potrošniških središčih so predvidena sredstva tudi v republiškem iu splošnem investicijskem skladu. Iz sredstev splošnega investicijskega sklada se bo nadaljevala tudi zidava mehaniziranih skladišč in silosov za vskladiščenje rezervnih zalog osnovnih živil. Investicije v trgovino bodo v letu 1960 za okoli . 22 % večje kot v letu 1959. Pri tem se računa, da bodo ljudski odbori vložili za razvoj trgovine najmanj tista sredstva, kolikor jih gospodarske organizacije s področja trgovine vplačujejo v njihove investicijske sklade. S tem bi bilo mogoče povečati kapacitete trgovine na drobno za okoli 10 % in pripraviti ob- jekte za promet s kmetijskimi pridelki. Da bi se razpoložljiva sredstva vložila predvsem v take namene, ki bodo v naj večji meri vplivali ua odpravljanje motenj v preskrbi potrošnikov zlasti v mestih in industrijskih središčih, naj trgovinske zbornice v sodelovanju z ljudskimi odbori sestavijo podrobne predloge za razporeditev sredstev in skupno skrbijo, da se bodo ti predlogi izvršili. 6. Hkrati z večanjem kapacitet trgovine na drobno bo treba zagotoviti tudi potrebno število kvalificiranih delavcev. Širše vključevanje mladine v trgovino je treba omogočiti s povečanjem kapacitet vajenskih šol in internatov. Za realizacijo programa razširitve vajenskih šol in internatov, ki ga je pripravila Trgovinska zbornica za LRS, naj ljudski odbori zagotovijo potrebna sredstva iz skladov za gospodarske kadre ob soudeležbi sredstev za kadre okrajnih trgovinskih zbornic. XIII. poglavje Gostinstvo in turizem Povečanje osebnih dohodkov' prebivalstva in turističnega prometa bo omogočilo v letu 1960 nadaljnje povečanje prometa v gostinstvu za okoli 7 %. V turističnem prometu se bo povečalo število nočitev za okoli 8 95 in sicer v domačem za 5 °/o ter v inozemskem za 20 V#. Ker je največji del turističnega prometa tako domačega kot inozemskega zgoščen v manjšem številu turističnih središč, je treba osredotočiti prizadevanje zlasti za ureditev teh središč. Tak razvoj turizma in gostinstva kakor tudi ustvarjanje razmer za kasnejše znatno večjo izrabo naših turističnih možnosti bo zahteval predvsem tele ukrepe; 1. V skladu s perspektivnim planom gospodarskega razvoja je treba v letu 1960 nadaljevati modernizacijo in rekonstrukcijo gostinskih obratov, prostorov za rekreacijo in gradnjo novih hotelskih objektov. Na ta način bodo do konca leta povečane nastanitvene zmogljivosti za najmanj 550 ležišč. Za pospešitev razvoja mototurizma bodo zgrajeni moteli v Kranjski gori, Postojni, Mednem in na Otočcu, s tem se bo povečala nastanitvena zmogljivost za 250 postelj ter bo pridobljenih 120 garažnih prostorov. Poleg tega je treba razširjati mrežo motelov tudi ob cesti Ljubljana—Šentilj. Gostinsko mrežo je treba organizirati tako, da bo podjetjem omogočeno rentabilno poslovanje in s tem nadaljnji razvoj. Zato je združevanje obratov na velika podjetja utemeljeno le takrat, kadar ne bo s tem ustvarjen monopolen položaj in če. to vpliva na znižanje stroškov poslovanja. Z združevanjem dosedanjih in ustanavljanjem novih obratov je treba omogočiti, da bodo večja podjetja lahko razširjala svoje poslovanje tudi preko območij posameznih po-litično-teritorialnih enot in s tem prispevala k zboljšanju in razširitvi gostinske mreže. Za izpopolnitev gostinske mreže je treba povečati število družbenih obratov, kjer so za to pogoji in potrebe. 2. S podaljšanjem turistične sezone je treba zagotoviti boljšo izrabo zmogljivosti. Gostinske gospodarske organizacije in podjetja javnega prometa naj vpeljejo posebne izvensezonske aranžmaje, ki bodo s svojo organizacijo, vsebino prireditev in cenami spodbujali obisk turistov tudi v času izven glavne sezone. Pravočasno je treba izvesti primerne propa- ganđne akcije, v turističnih krajih pa poskrbeti za razvedrilo gostov v izvensezonskem času. 3. Gospodarske organizacije naj še nadalje vlagajo sredstva v počitniške domove in naj pri tem izkoristijo možnosti za medsebojno združevanje razpoložljivih sredstev, bodisi neposredno ali pa po počitniških skupnostih. S sklepanjem pogodb za izmenjavo uporabnikov med posameznimi kolektivi naj se zagotovi boljša zasedba domov in s tem omogoči večjemu številu delovnih ljudi poceni letni dopust. Obenem naj se tudi pri počitniških domovih podaljša obratovanje z diferenciranjem cen za sezonsko in iz-vensezonsko izrabo letnega dopusta. 4. V industrijskih središčih naj ljudski odbori, gospodarske organizacije in stanovanjske skupnosti ustanavljajo obrate in servise za družbeno prehrano. Ža ustanovitev večjih obratov naj gospodarske organizacije izkoristijo možnosti združevanja sredstev. Za uspešnejši razvoj družbene prehrane naj se ustanovijo pri Državnem sekretariatu za blagovni promet in pri posameznih ljudskih odborih posebne komisije. Naloga teh komisij je, da predlagajo ustanavljanje takih obratov za družbeno prehrano, ki najbolj ustrezajo krajevnim razmeram in potrebam po zmogljivosti in organizacijskih oblikah. V tem smislu mora biti plan razvoja obratov za družbeno prehrano v skladu z razvojem krajevne gostinske mreže. Pri tem js treba posebno skrbeti za redno prehrano zaposlenih in otrok ter mladine. Za zagotovitev sodobnega in hitrega načina poceni prehrane je treba usposobiti restavracije s samopostrežbo v večjih potrošniških središčih. 5. V letu 1960 se bo nadaljevalo povečano investicijsko vlaganje za razvoj gostinstva in turizma. Skupnih investicijskih vlaganj bo za okoli 2.110 milijonov dinarjev, kar je za 15°/o več kot v letu 1959. Iz sredstev splošnega investicijskega sklada se računa s posojili za zidavo novih in dograditev starih gostinskih objektov ter komunalnih in turističnih naprav v pomembnejših turističnih krajih. Sredstva iz republiškega investicijskega sklada se bodo uporabila za kritje trans po že dovoljenih posojilih in za nova posojila. Nova posojila se bodo dovoljevala predvsem za sodelovanje pri zidavi novih gostinskih in turističnih objektov v najvažnejših turističnih in prehodnih središčih ter v naravnih zdraviliščih. Računa se, da bodo ljudski odbori v primerjavi z letom 1959 povečali sredstva za razvoj gostinstva in turizma, pri tem naj izkoristijo tudi možnost združevanja sredstev gospodarskih organizacij. Sredstva, ki bodo dotekala občinskim ljudskim odborom iz razlik od doseženega deviznega dotoka pri inozemskem turizmu, naj se porabijo za ureditev turističnih krajev in sodelovanje na natečajih. 6. Pri določanju pavšalnih obveznosti naj ljudski odbori upoštevajo strukturo in specifičnost poslovanja posameznih gostinskih gospodarskih organizacij. S primernim določanjem družbenih dajatev naj zagotove stabilnost cen. čimboljšo izrabo razpoložljivih zmogljivosti in ustvarjanje potrebnih- skladov za ureditev in obnovo gostinskih obratov ter za kritje stroškov za vzgojo gostinskih kadrov. Ljudski odbori naj pri potrjevanju cen za izvenpenzionske storitve upoštevajo dejanske stroške gostinskih obratov, kadar so predložene kalkulacije utemeljene. Ker je sistem nagrajevanja po delovnem učinku že v kratki dobi po uvedbi vplival na večjo de- lovno storilnost ter boljšo kakovost storitev, naj gostinske zbornice skrbe za to, da se v gostinskih gospodarskih organizacijah ta sistem dosledno izvaja in stalno izpopolnjuje. Izvajanje tega sistema in poslovanje gostinskih gospodarskih organizacij naj spremlja tudi Gostinska zbornica za LRS. 8. Gostinska zbornica za LRS naj še nadalje skrbi za strokovno izpopolnjevanje gostinskega kadra v sodelovanju z ustreznimi organi ljudskih odborov, področnimi zbornicami in gostinskimi gospodarskimi orr ganizacijami. Za gostinstvo je treba v letu 1960 usposobiti za visoko kvalificirane poklice okoli 70, za kvalificirane okoli 550 in za polkvalificirane okoli 870 gostinskih delavcev. Izpopolniti je treba dosedanji način razvoja ter prilagoditi učne programe za teoretični in praktični pouk praksi v gostinstvu. Pri gostinskih zbornicah je treba ustanoviti centre za strokovno izobraževanje delavcev, ki bodo že v letu 1960 organizirali tečaje za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje gostinskega kadra. V delo v gostinskih in turističnih gospodarskih organizacijah je treba močneje vključevati tudi absolvente srednjih ekonomskih šol; za vzgojo vodilnega kadra v teh organizacijah pa je treba ustanoviti ustrezno višjo šolo. Razpoložljiva investicijska sredstva iz skladov za gospodarske kadre naj se uporabijo tudi z- ureditev in izpopolnitev šol in šolskih delavnic za kadre v gostinstvu in turizmu. 9. Potovalne agencije naj skrbe za pravilno informacijsko službo in za poživitev izletniškega turizma. S primernimi akcijami in v sodelovanju z gostinskimi in prometnimi gospodarskimi organizacijami naj prispevajo k podaljšanju turistične sezone in s pravilnim ter pravočasnim nastopom na inozemskih turističnih trgih omogočijo čimboljši plasma turističnih storitev. 10. Skrb za večji razvoj turizma je stalna naloga republiških organov in ljudskih odborov. Poleg drugega je treba skrbeti za usposobitev cest za,sodobni mototurizem, za izboljšanje komunalnih naprav, za primerno ureditev zunanjega lica turističnih krajev, za poživitev zabavnega in kulturnega življenja v tu-turističnih krajih ter za splošno turistično propagando. Ljudski odbori naj posvetijo posebno pozornost sanitarno-tehnični in higienski ureditvi gostinskih obratov in njih okolja. Da bo ureditev turističnih krajev v soglasju z načeli urbanistične ureditve posameznih naselij, naj občinski ljudski odbori zagotovijo izdelavo urbanističnih načrtov zlasti za glavna turistična središča. Dohodki od turistične takse naj se v celoti uporabljajo za pospeševanje turizma. Turistične družbene organizacije naj nudijo ljudskim odborom pomoč v prizadevanjih in pri izvajanju ukrepov za pospeševanje turizma, predvsem pa naj skrbe, da bo pravočasno pripravljen pronagandni in inforrifacijski material. Turistična zveza Slovenije je dolžna skrbeti za splošno turistično propagando in za pravilno usmerjanje lokalne propagande. Propagandni in informativni material je Ireba pripraviti do junija za zimsko sezono in najkasneje v avgustu za bodočo letno sezono. XIV. poglavje Obrt 1. Boljša izraba obrtnih zmogljivosti, večje investicijske naložbe ter večje povpraševanje w> obrtnih storitvah in izdelkih bo v letu 1960 omogočilo nadalj- nji razvoj obrtništva. Računamo1, da se bo povečal obseg proizvodnje in storitev za 1'0 %, od tega v družbenem sektorju za 13 % in v zasebnem za 2 %. S tem bo v letu 1960 že nekoliko presežen skupni obseg obrtniških del, ki je bil s perspektivnim planom predviden za leto 1961. Kljub temu prihaja db znatnega zaostajanja v zadovoljevanju potreb, zlasti pri obrtniških storitvah, ter bo treba zato še nadalje usmerjati razvoj obrtništva tako, da. se bodo v čim-večji meri odpravila nesorazmerja, ki motijo preskrbo prebivalstva in investicijske graditve. 2. 'Da bi se potrebe čimbolje zadovoljile, bo treba izvajati v letu 1960 zlasti tele naloge: — Z razpoložljivimi sredstvi je treba skrbeti za hitrejše povečanje zmogljivosti družbene obrti. Poleg usposabljanja novih obrtnih -delavnic je treba doseči povečanje zmogljivosti zlasti v storitveni obrti z uvajanjem boljše mehanizacije v dosedanjih obratih. — Pri izdelavi predlogov in programov za ustanavljanje novih delavnic morajo sodelovati tudi obrtne zbornice. Na podlagi podrobno izdelanih analiz o ■obsegu povpraševanja in dejanskih zmogljivostih družbene obrti na posameznih področjih naj predlagajo ljudskim odborom, katere obrtne stroke bi morale imeti prednost pri vlaganju sredstev. Prav tako naj po poprejšnji analizi stanja obrtnih obratov predlagajo ljudskim odborom, katerim obratom bi bilo treba v prvi vrsti dodeliti sredstva za nabavo strojne opreme. V sodelovanju z Obrtno zbornico za LRS in njenimi organi lahko zbornice uspešno svetujejo podjetjem pri nabavi opreme ter zagotovijo tudi potrebna devizna sredstva. — Za povečanje obrtnih zmogljivosti naj ljudski odbori uporabijo vsaj tista sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije vplačujejo v njihove družbene sklade. S pravočasno pripravo predlogov in določitvijo strok, ki bi imele prednost pri vlaganju sredstev, in z neposrednim sodelovanjem obrtnih zbornic pri izdelavi investicijskih programov je treba zagotoviti. da bodo v družbenih planih ljudskih odborov predvidena sredstva za razvoj obrti lahko tudi uspešno in smotrno uporabljena. Večji razvoj obrti omogoča tudi povečanje lastnih sredstev gospodarskih organizacij ter njihovo medsebojno združevanje. Akcijo za združevanje sredstev naj izpeljejo občinski ljudski odbori, obrtne zbornice pa naj predlagajo način in obseg združevanja sredstev ljudskih odborov in gospodarskih organizacij ter namen vlaganja v tiste objekte, ki so zaradi potreb trga najbolj pomembni, Tako bo mogoče zagotoviti, da bo dosegla vrednost investicijskih naložb v obrti okoli 2.100 milijonov dinarjev. kar je za okoli 30 % več kot v letu 1939. 3. Za boljše preskrbovanje trga bodo skrbeli tudi proizvajalci in uvozniki motornih vozil ter J-ehničnlh predmetov trajnejše vrednosti, ki so dolžni zagotoviti servisno vzdrževanje in popravila lastnih izdelkov. V glavnih potrošniških središčih naj začnejo zidati lastne delavnice sami ali pa v sodelovanju z drugim; proizvajalci. Del potrebnih investicijskih sredstev naj prispevajo investitorjem tudi ljudski odbori iz svojih investicijskih skladov. i. Posebno pozornost je treba še naprej posvečati razširjanju servisnih delavnic. Pospešiti je treba razvijanje servisov za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš. kot so popravila hiš in stanovanj, vzdrževanje snage v hišah in skupnih prostorih in podobno, kar je pomembno zlasti za izboljšanje stanovanjskih razmer. Za neposredno pomoč družini zaradi razbremenitve gospodinjstev pa je treba ustanavljati servise za čiščenje, pranje, likanje in krpanje perila ter oblačil, za snaženje in pospravljanje stanovanj, za posojanje gospodinjskih aparatov in druge. Izkušnje, ki so jih pridobile posamezne stanovanjske skupnosti, je treba izkoristiti in jih med seboj izmenjavati. Potrebna sredstva naj ši zagotovijo stanovanjske skupnosti tudi z mobilizacijo prostih sredstev hišnih svetov in samoprispevkov državljanov ter s finančno pomočjo ljudskih odborov. K temu naj prispevajo ljudski odbori tudi z dodeljevanjem primernih prostorov. 5. Industrijska podjetja naj v večjem obsegu prevzamejo proizvodnjo izdelkov, ki se izdelujejo še nu obrtniški način. Poleg obrtnih zbornic naj proučijo take možnosti tudi združenja industrijskih podjetij, za izvedbo ustreznih predlogov pa naj skrbilo tudi pristojni upravni organi. 6. Predvideni razvoj obrtne proizvodnje in storitev bo zahteval v družbeni obrti povečanje števila zaposlenih za okoli 8 %. ~V strokah, kjer primanjkuje kvalificiranih delavcev, bodo morala podjetja izpopolniti sistem dela tako-, da bodo v večjem obsegu lahko zaposlila nekvalificirane delavce. Z njihovim priuče-vanjem na posamezne faze dela bodo morale reševati vprašanje večje zmogljivosti zlasti gradbene obrti, kjer je nesorazmerje med povpraševanjem in zmogljivostmi največje, hkrati pa so večini strok dani pogoji za tak način dela. Obrtne zbornice naj s prirejanjem tečajev omogočijo tem delavcem nadaljnjo strokovno izobrazbo. Družbeni obrtni obrati bodo morali povečati tudi skrb za vzgojo vajencev. V sodelovanju s šolskimi odbori, organizacijami ljudske mladine in obrtnimi zbornicami je treba zagotoviti nadaljnje povečanje števila vajencev in doseči s pravilnim nagrajevanjem tako razmestitev po strokah, kot jo zahteva razvoj obrti. Ljudski odbori bodo morali nadaljevati tudi zidavo internatov za obrtne vajence iz sredstev skladov za gospodarske kadre. 7. Z razvojem družbene obrti bo treba zagotoviti povečanje izvoza obrtnih izdelkov in izdelkov domače obrti. Zavod za napredek obrti pri Obrtni zbornici za LRS naj zagotovi s širšo organizacijo proizvodnje večje količine za izvoz in predlaga obrtnim podjetjem proizvodnjo novih izdelkov, ki bi se lahko izvažali. Tretji del , EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA LR SLOVENIJE XV. poglavje Gozdni skladi 1. V okrajne gozdne sklade se stekajo tale sredstva: — od gozdov splošnega ljudskega premoženja del cene stoječega lesa, del dohodkov od postranskih gozdnih proizvodov in del dohodkov od plačanih gozdnih škod; — od zasebnih in zadružnih gozdov del prispevka od sečnje lesa v teh gozdovih. V posamezne okrajne gozdne sklade se vplačujejo sredstva po prejšnjem odstavku v tehle odstotkih: Celje Od gozdov, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva 35 Od drugih gozdov splošnega ljudskega premoženja ter zadružnih in zasebnih gozdov 25 Gorica 20 5 Koper 40 5 Kranj 50 25 1 Ljubljana 45 25 Maribor 45 55 Murska Sobota — 10 Novo mesto 30 5 Okrajni ljudski odbor lahko z okrajnim družbenim planom zviša odstotke, določene v prejlšnjem odstavku, za največ 5 % ,od osnove. 2. V gozdni sklad LR Slovenije vplačujejo vsi okrajni gozdni skladi prispevek v višini 50 % svojih celotnih dohodkov iz prejšnje točke, razen gozdnih skladov v okrajih Gorica. Koper, Murska Sobota in Novo mesto, ki ne plačajo prispevka republiškemu skladu. XVI. poglavje Cestni skladi Sredstva, ki pripadajo cestnim skladom, se razdelijo takole: a) takse na motorna vozila po tarifi k zveznem zakonu o taksah pripadajo' v celoti republiškemu čestit emu skladu;. h) takse od vprežnih cestnih vozil pripadajo: 70% okrajnim cestnim skladom, 50 % občinskim cestnim skladom; c) prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil pripada v celoti občinskim cest n i m sk La do m; č) dohodki od prodane trave, sadja in drevja pripadajo v celoti cestnemu skladu tiste politično-terito-rialne enote, v katere pristojnost spada oskrbovanje ceste; d) dohodki od denarnih kazni, plačanih zaradi kršitve prometnih predpisov, ki jih izrekajo pristojni organi, pripadajo cestnemu skladu tiste političm>-te-ritorialne enote, katere organ je izrekel kazen. XVII. poglavje Sklad LR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš V sklad LR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš se steka 25 % od stanovanjskega prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije, državni organi, zavodi, družbene organizacije ter druge družbene pravne osebe in drugi zavezanci v občinske stanovanjske sklade, kolikor ni z zveznimi predpisi drugače določeno. XVIII. poglavje Investicijski sklad LR Slovenije 1. V investicijski sklad LR Slovenije se steka 50 % prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada investicijskim skladom občin, okrajev in ljudskih republik, razen prispevka iz dohodka, ki ga pla-čujejo gospodarske organizacije pavšalno. 2. Sredstva invesRHjskesra sklada LR Slovenije se bodo uporabila za tele namene; a) za poravnavo obveznosti sklada iz preteklih let; b) za posojilo LR Sloveniji za negospodarske investicije do zneska 640 milijonov dinarjev; c) za posojilo LR Sloveniji za rekonstrukcije cest in mostov do zneska 450 milijonov dinarjev; č) preostala sredstva investicijskega sklada LR Slovenije se bodo uporabila za transe na podlagi že sklenjenih pogodb, za nova posojila ter za izdelavo investicijskih programov v posameznih gospodarskih panogah v temle razmerju: — industrija 40,0 % — .kmetijstvo 35,8 % — promet 4R% — trgovina 5,4% — gostinstvo in turizem 9,0% — nerazporejeno 5,0% O uporabi nerazporejenih sredstev oziroma sredstev, ki bi ne bila uporabljena v okviru posameznih gospodarskih panog, bo odločal med letom Izvršni svet LS LRS v skladu z osnovnimi smernicami tega družbenega plana. 5. Če s tem planom ni drugače določeno, bosta Jugoslovanska investicijska banka in Jugoslovanska kmetijska banka, centrali za LR Slovenijo, uporabljali sredstva iz točke 3/č predvsem za: a) izpolnjevanje svojih obveznosti po že sklenjenih posojilnih pogodbah; b) za udeležbo pri posojilih iz splošnega investicijskega sklada v primerih, ko bo investitor izčrpal. možnosti za kritje predpisane, udeležbe iz lastnih sredstev ali iz. sredstev okrajev in občin; c) za udeležbo pri investicijskih naložbah, ki se bodo izvajale iz združenih sredstev gospodarskih or-ganizacij; č) za dovoljevanje novih posojil za rekonstrukcije, dovršitev in zgraditev novih objektov tistim prosilcem za posojilo, katerih investicijska graditev je v skladu s perspektivnim planom. Dovoljevanje novih posojil se mora v kar največji meri vezati na udeležbo sredstev gospodarskih organizacij in ljudskih odborov. 4. Poleg sredstev, ki se na podlagi točke 2/č tega poglavja uporabijo za razvoj gostinstva in turizma, se uporabi za investicije za pospeševanje turizma še del sredstev, doseženih v turističnem prometu s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami, ki pripada po zveznih predpisih republiškemu investicijskemu skladu. 5. Natančnejše pogoje za dovoljevanje posojil iz tega sklada predpiše ustrezni odbor za investicijska posojila. XIX. poglavje Določitev količin stoječega lesa za sečnjo v Iciu 1960 1. Za leto 1960 se določajo za sečnjo v gozdovih splošnega ljudskega' premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva tele količine lesa: Količine za sečnjo (v tisoč m* stoječega lesa) Sortimenti icrlavcev (v tisoč hlodi za žago ms izdelanega lesa) jamski celulozni les les Celje 100,3 25.4 7.3 8.5 Gorica 103,9 19,8 2.7 4,5 Koper 94,6 30,6 4.0 7,5 Kranj 151,6 58,8 6,0 50.9 Ljubljana 256,8 63.6 11,5 29.3 Maribor 189.1 64,0 13.0 51,6 Novo mesto 107.0 22,6 4,5 5,2 Skupaj 1.005,5 282,8 49,0 117,5 V okrajih, kjer je več gozdnih gospodarstev, se porazdelijo količine lesa na posamezna gozdna gospodarstva z okrajnim družbenim planom. 2. Za sečnjo lesa v drugih gozdovih splošnega ljudskega premoženja ter v zadružnih in zasebnih gozdovih se določijo za leto 1960 in za sečnjo lesa na negozdnih zemljiščih tele količine lesa: Svrtimenti iglavcev (v tisoč m1 izdelanega lesa) hlodi jamski ' celulozni za žago les les 50.3 23,0 16,5 13.3 4,7 1,6 15,0 6,2 2,4 56,5 10,9 27,5 115.0 31,7 37,0 109.0 24,3 39,2 8,4 3,2 1,9 8,4 3,9 3,3 Skupaj 1.897,3 376,4 107,9 129,4 3. Količine stoječega lesa za sečnjo, določene v 1. in 2. točki, so maksimalne. Količine izdelanih sor-timentov iglavcev iz 1. in 2. točke so minimalne ter so namenjene za industrijske žage, rudnike in to-rarne celuloze. 4. Izvršni svet LS LRS je pooblaščen, da uskladi v 1. in 2. točki določene količine lesa, če bi te količine ne bile v skladu z morebitnimi poznejšimi zveznimi predpisi. XX. poglavje Okrajni skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev 1. V okrajne sklade zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev plačajo v letu 1960 politično-teritorialne enote tele prispevke: — Ljudska republika Slovenija 300 milijonov dinarjev; — okraji in občine z območja okrajev: Kranj in Ljubljana 80 % Celje in Maribor 100% Gorica, Koper, Murska Sobota in Novo mesto 123 % računano od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo plačati kmetijski proizvajalci na območju okraja. Izvršni svet LS LRS bo dal Ljudski skupščini LRS predlog za razdelitev prispevka LR Slovenije na posamezne okrajne sklade zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. - XXI. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po predvidevanjih družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 1957 do 1961 leta 1. Pristojni republiški upravni organi morajo skrbeti za to. da bodo okrajni družbeni plani glede temeljnih proporcev na posameznih gospodarskih področjih v skladu z določbami republiškega družbenega plana, in morajo stalno spremljati izvajanja republiškega družbenega plana. Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za uskladitev okrajnih družbenih planov z republiškim družbenim planom ali za izpolnitev republiškega družbenega plana. Na enak način morajo okrajni ljudski odbori v okrajnih družbenih planih zagotoviti, da bodo občinski družbeni plani v skladu s temeljnimi proporci okrajnih družbenih planov. 2. Da se zagotovi razporejanje sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov občasno razpravljajo o delitvi sredstev gospodarskih organizacij na osebne dohodke in sklade. Na podlagi ugotovitev iz razprav po prejšnjem odstavku ter mnenj sindikatov in zbornic naj zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov dajejo gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev, kadar opazijo, da gospodarske organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami tega dnlž-benega plana. 3. Da bi se koordinirano in smotrno uporabljala sredstva republiških in okrajnih gozdnih skladov, skladov za pospeševanje kmetijstva, skladov za gospodarske kadre ter cestnih in vodnih skladov, je treba predložiti programe za uporabo sredstev okrajnih skladov in njihove predračune pred njihovo potrditvijo v mnenje Izvršnemu svetu oziroma organu, ki ga ta določi. Da bi se koordinirano in smotrno uporabljala sredstva okrajnega cestnega sklada in občinskih cestnih skladov, lahko okrajni ljudski odbor določi, da je treba predložiti program za uporabo občinskih cestnih skladov in njihove predračune pred njihovo potrditvijo v mnenje okrajnemu ljudskemu odboru oziroma organu, ki ga ta določi. 4. Da se zagotove z družbenim planom gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 1957 do 1961 leta predvidena razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu, morajo vsi za delo pristojni upravni organi stalno spremljati izvajanje teh določb in sproti poročati za delo pristojnim svetom ljudskih odborov oziroma Izvršnemu svetu o vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. Ce se ugotovi, da zaradi prekomernega zaposlovanja delavcev gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj take primere obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in da gospodarski brganizaciji ustrezna priporočila. XXII. poglavje Končne določbe 1. Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je pooblaščen da izdaja podrobnejše predpise za izvrševanje tega družbenega plana, 2. Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01-43/3-60 Ljubljana, dne 15. januarja 1960, Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko J. r. Boris Kraigher I r. količine za sečnjo (v tisoč ra5, stoječega lesa) Ćelje 262,0 Gorica 120,4 Koper 80,1 Kranj 233,7 Ljubljana 539,3 Maribor 345,3 Murska Sobota 85,2 Novo mesto 231,5 4. .Sa podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1960, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 15. januarja 1960 in ki se glasi: ZAKON o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1960 1. člen Republiški proračun za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: I. republiški proračuu din z dohodki v znesku..................... 12.005.000.000 z izdatki republiškega proračuna . . . 12.003,000.000 II. finančne plane samostojnih zavodov din z dohodki v znesku......................... 6.755.194.000 z izdatki v zuesku......................... 7.019,366.000 s presežkom dohodkov v-znesku . . . 311,282.000 in s primanjkljajem v znesku .... 578,000.000 r» 111, finančne plane skladov din z lastnimi dohodki v znesku .... 2.371,185.000 oziroma ob upoštevanju omejitev . . . 893.000.000 •z razpoložljivimi sredstvi.............. 1.478,185.000 z izdatki v znesku....................... 3.190.185.000 in s primanjkljajem v znesku .... 1.712.000.000 2. člen Primanjkljaji v finančnih planili samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 578,000.000 din, se krijejo z dotacijami iz republiškega proračuna. 5. člen Primanjkljaji v finančnih planih skladov v skupnem znesku 1.712,000.000 din, se krijejo z dotacijami iz republiškega proračuna. 4. člen Predračune republiških organov in zavodov, ki bi bili v letu 1960 na novp ustanovljeni, potrjuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. 3. člen Nove namestitve pri republiških organih in zavodih na delovca mesta za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS ali organa, ki ga ta pooblasti. 6. člen Državni sekretar za finance LRS je pooblaščen, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit, ki je v proračunu predviden za povečanje plač uslužbencev. 7. člen Krediti, ki so v predračunih republiških organov in zavodov določeni za honorarje, se brez soglasja republiškega državnega sekretarja za finance ne smejo povečati z virmanom. 8. člen Sredstva, ki jih vrnejo pristojni zavodi za socialno zavarovanje za nadomestilo plače, ki so ga izplačali posamezni organi in zavodi svojim delavcem in uslužbencem, se ne smejo uporabiti brez soglasja republiškega državnega sekretarja za finance. 9. člen Izvršni svet Ljudske skupščine LR.S je pooblaščen, da kredit, ki je določen za negospodarske investicije v razdelku Sekretariata Izvršnega, sveta za splošne gospodarske zadeve, dodeljuje posameznim republiškim organom, oziroma za posamezne objekte v višini potreb, vendar šele po predložitvi dokumentacije. 10. člen Za odplačilo najetih posojil v znesku 5.205,653.000 dinarjev se zagotovi znesek 225.000.000 dinarjev kot plačilo dospelih anuitet v letu 1960. 11. člen Z nerazporejenimi sredstvi, ki so določena v finančnem planu posameznega sklada, sme razpolagati upravni organ sklada samo po prejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. 12. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov «me Ljudska republika Slovenija za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 1.000.250.000 din. . 13. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01-45/1-60 Ljubljana, dne 15. januarja 1960. Izvršni svet Ljudske 'skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher I. r. Pregled dohodkov in izdatkov proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1960 Dohodki diu Izdatki din Skupni dohodki 11.551,600.000 Izda,tki za negospodarske investicije 1.350,000.000 Dohodki državnih organov 65,000.000 Osebni in materialni izdatki republiških Ostali dohodki 30,000.000 organov in zavodov 7.034,200.000 Prenešena sredstva 576,400.000 Dotacije družbenim organizacijam in društvom 498,000.000 Dotacije samostojnim zavodom 578,000.000 Dotacije skladom 1.712,000.000 Obveznosti iz posojil in garancij 225,000.000 Sredstva za povečanje plač 290,000.000 Proračunska rezerva 515,800.000 Skupaj dohodki . . . 12.003,000.000 Skupaj izdatki . . . 12.003,000.000 S. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o določitvi udeležbe občin in okrajev v skupnih virih dohodkov, ki ga je sprejela Ljudška skupščina LRS na seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 15. januarja 19t>0 in ki se glasi: ZAKON o določitvi udeležbe občin in okrajev v skupnih virih dohodkov 1. člen Občinam pripada 31 % dohodkov iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju občine. 2. člen Okrajem pripada 31 % iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju okraja. 4. člen Za skupni vir dohodkov vseh politično teritorialnih enot se šteje občinska doklada od kmetijstva po najnižjih povprečnih stopnjah, določenih v naslednjem odstavku. Najnižje povprečne stopnic občinske doklade od kmetijstva za območje okrajev se določajo takole: za okraj Celje ................13 % za okraj Gorica................15,5 % za okraj Koper.................12,5 % za okraj Kranj ................12,4 % za okraj Ljubljana...............11,3% za okraj Maribor...............13,2 % za okraj Murska Sobota .... 13 % za okraj Novo mesto............12 % 5. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS*, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01-46/3-60 Ljubljana, dne 15. januarja 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 3. člen Za uravuovešenje proračunov pripada dopolnilna udeležba iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju okraja: Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. okrajema Koper in Novo mesto 13 % okrajema Gorica in Murska Sobota 26 % Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Boris Kraigher 1. r. 6. UKAZ x Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 15, januarja IS&O in ki se glasi: Z “A K O N o spremehibaii zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji 1. člen Odpravijo se tele občine: a) v okraju Gorica občina Šempeter pri Novi Gorici, b) v okraju Ljubljana občine Dobrepolje, Lašče in Sodražica. 2. člen Območja odpravljenih občin iz 1. člena sc priključijo k območjfsrh tehle občin: a) v okraju Gorica: območje občine Šempeter pri Novi Gorici k območju občine Nova Gorica: b) v okraju Ljubljana: območje občine Dobrepolje deloma k območju občine Grosuplje, deloma k območju občine Kočevje; območje občine t ašče deloma k območju občine Ljubljana-Rudnik, dedoma k območju občine Ribnica; območje občine Sodražica deloma k območju občine Ribnica, deloma k območju občine Kočevje in deloma k območju občine Loška dolina. 3. člen Spremene se meje med občino Zagorje ob Savi in občino Litija tako, da se k. o. Konjšica (del) z nasedi i Konj šiba (del) in Stranski vrh v občini Zagorje ob Savi priključi območju občine Litija. 4. člen Glede na določbe prejšnjih členov se v 3. členu zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji /Uradni list LRS. št. 24-t 19/53, št. 13-4.7/56. št. 17-77/58, št. 34-168/58, št. 44-215/58 in št. 17-73/59) spremeni besedilo pod II. »Okraj Gorica« in pod 'VI. >Okraj Ljubljana« tako. da se glasi: »II. OKRAJ GORICA obsega tele občine, katastrske občine in naselja: 1. Občina Ajdovščina (sedež Ajdovščina) Občina Ajdovščina obsega: a) mesto Ajdovščina katastrske občine: naselja: Ajdovščina: Ajdovščina (delt T.nkanec Melj: Ajdovščina (del) Sturje (del): Ajdovščina (del) b) druge katastrske občine in naselja: Batnje: Ratuje Brje (del): Rrie Budanje: Budanje (del). Dolga poljana, Duplje (dol1) Col: Črniče: Dobravlje: Dol-Otlica: Er zel j (del): Gaberje (del): G oče: Gojače: Kamnje: Kovk: Križna gora: Lokav ec (del): Lozice: Lože: Nanos: Planina: Podkraj: . Podraga: Sanabor: Selo: Skrilje: Slap: Sv. Križ: Šmarje (del): Stomaž: Sturje (del): St. Vid: Ustje: Velike Žablje: Vipava: Višnje: . Vodice: Vrhpolje: Vrtooin: Col, Malo polje, Orešje Crnice, Ravne Dobravlje Otlica, Predmeja (del) Erzelj Gaberje Goče Gojače Kamnje Kovk Gozd, Križna gora Lokavec Lozice, Podbreg (del), Podgrič (del) Lože, Manče Nanos Dolenje, Planina Podkraj Podraga Sanabor (del) Selo Skrilje Slap Vipavski Križ Šmarje, Tevče. Ustje (del), Vrtovce, Znviiuio Predmeja (del), Štomaž Grivče, Zapuže Orehovica, Podbreg (del) Podgrič (del), Podnanos, Poreče Ustje (de!) Velike Žablje Gradišče pri Vipavi, Vipava, Zemono Vela. Sanabor (del). Višnje Vodice Budanje (del), t)u,pije (del), V rh polje Vrtovin 2. Občina Bovec (sedež Bovec) Občina Bovec obsega: a) mesto Bovec katastrske občine: naselja: Bovec (del): Bovec b) druge katastrske občine in naselja: Bovec (del): 1 Čezsoča: Koritnica: Log pod Mangartom: Soča desna: Soča leva: Srpenica: Strmec: Trenta desna: Trenta leva: 2 a ga: Bavšdca, Plužna Čezsoča, Log Cezsbški Kal - Koritnica Log pod Mangartom (delt Soča (del) Tepena. Soča (del1) Srpenico Log pod Mangartom (del). Strmec na Predelu Trenta (del) Trenta (del) Žaga 3. Občina Dobrovo (sedež Dobrovo) Biljana (del):* Barbana, Biljana. Brdice pd Neblem, Dobrovo, Drnovk, Fojaoa, Kozarno, Snežseo, Šlovrenc, Zali breg Dolenje (del):* Uruševlie, Neblo Dolnje Cerovo (del):* Dolnje Cerovo Gornje Cerovo (del):* Gornje Cerovo * Pomeni, da leži drugi del katastrske občine izven ozemlja LR Slovenije. Kojsko: Ko/.ana: Kožbana: Krasnd: Medana (del):* Mirnik (del):* Podsabotin (del):* Šmartno: Steoerjan (del):* Vedrijan: Vipolie (del):* Višnjeoik: V rhovlje: Hum (del), Kojsko, Snežatno Kozana Belo, Brdice pri Kožbami, Bre-zovk, Kožbana, Nožno, Pri-, stavo, Slapnik Krasno Ceglo, Medana, Plešivo Breg pri Golem brdu. Golo brdo, Hlevnik, Senik, Vr-hovlje pri Kožbani Podsabotin Gonjače, Imenje, Šmartno Hum (del) Vedrijan Vipolže Gradno, Slavce, Višnjevik Brestje, Vrbovlje pri Kojskem 4. Občina Idrija (sedež Mrija) Občina Idrija obsega: a) mesto Idrija katastrske občine: Idrija mesto (del): Idrijski log (del): Jelični vrh (del): naselja: Idrija (del) Idrija (del) Idrija (del) b) druge katastrske občine im naselja: Bukovo (del): Cerkno: Čekovnik: Črni vrh: Dole (del): Dolenji Novaki: Godovič: Gorenja Konomlja: Gorenji Novaki (del): Gorje: Idrija-mesto (del): Idrija log (del): Idrske Krnice: Javornik: Jelični vrh (del): Jesenica: Kanji dol: Lahinje: Ledine (del): Lome: Orehek: Otalež: Planina: Police: Prapetno brdo (del): Reka: Spodnja Idrija: Bukovo (del). Zakojca (del) Cerkno (del). Cerkljanski vrb (del). Podlanišče (del) Čekovnik, Idrijska Bela (del) Črni vrb. Predgriže , Črna. Dole (del). Idršek, Potok. Zavratec, Žirovnica (•del) Dolenji Novaki Godovič Gorenja Kanomlja (del). Idrske Krnice (del). Srednja Kanomlja (del) ' Gorenji Novaki Gorje. Poče, Trebenče Gore (del) Idrijska Bela (del). Idrijski log Gorenja Kanomlja (del). Idrske Krnice (del), Srednja Kanomlja (del) ■ Javornik Dole idel), Jelični vrb, Gore (■del), Jesenica, Zakojca (del) Kanji dol. Strmec Labinje. Poljane Goverek (del). Korita. Ledine (del). Ledinske Krnice, Mrzli vrh (del), Pečnik (del) Lome Orehek Cerkljanski vrh (del). Idrske Krnice (del). Jazne, Lazeč, Masore, Otalež, Plužnje, Spodnja Kanomlja (del), Straža Čeplez. Planina nri Cerknem, Podlanišče (del), Podpleče Bukovo (del). Poliče Vojsko (del) Cerkno (del). Revne pri Cerknem, Reka Pečnik (del). Spodnja Idrija (del). Spodnja Kanomlja (del) Spodnja Kanomlja: Srednja Kanomlja: Sebrelje (del): Vojsko: Vrsnik I: Zadlog: Zakriž: Idrske Krnice (del). Ledine (del). Mrzli vrh (del), Spodnja Idrija (del). Spodnja Kanomlja (del), Srednja Kanomlja (del) Spodnja Kanomlja (del), Srednja Kanomlja (del) Gorenja Kanomlja (del). Idrske Krnice (del), Jagršče, Sebrelje Vojsko (del) Gorenji Vrsnik, Govejek (del), Pečnik (del), Spodnji Vrsnik, Žirovnica (del) Mrzli log, Zadlog Zakriž 5. Občina Kanal (sedež Kanal) Ajba: Ajba Doblarr (del), Gorenja vas (del), Kambreško, Lig (del) Anhovo: Anhovo Avče: Avče (del), Banjšice (del) Bodrež: Bodrež Deskle: Deskle, Grgarske Ravne (del), Plave (del) Doblkr: Doblar (del) Gorenja vas: Gorenja vas (del), Kanal (del) Idrija nad Kanalom: Gorenja vas (del), Lig (del) Kal (del): Avče (del), Kal nad Kanalom. Levpa. S en iški breg Kanal: Kanal (del) Morsko: Morsko Plave: Plave (del), Zapotok Ročinj: Doblar (del), Ročinj Vrh: Kanalski vrh Ukanje: Ukanje 6. Občina Kobarid (sedež Kobarid) Borjana: Borjana Breginj: Breginj Drežnica: Drežnica. Drežniške Ravne Jezerca. Koseč, Magozd Idrsko: Idrsko. Mlinsko Kamno: Kamno Kobarid: Kobarid Kred: Kred, Potoki, Robič Ladra: Ladra Livek: Avsa, Jevšček, Livek, litrske Ravne Logje: Logje Robidišče; Robidišče Sedlo: Homec, Podbela, Sedlo, Sta-novišče Smast: Libušnje. Smast Staro selo: Staro selo Sužid: Sužid Svino: Svino Trnovo: Trnovo ob Soči Vrsno: Km, Selce, Vrsno 7. Občina Nova Gorica (.sedež Nova Gorica) Občina Nova Gorica obsega: a) mesto Nova Gorica katastrske občine: naselja: Gorica (del):* Nova Gorica (del). Rožna dolina (del) Kromberk (del): Kromberk (del). Nova Gorica (del) Pristava, (del):* Rožna dolina (del):* Solkan (del):* Stara gora (del); Nova Gorica (del), Pristava, Rožna dolina (del) Kromberk (del), Nova Gorica (del), Rožna dolina (del) Nova Gorica (del) Rožna-dolina (del) b) druge katastrske občine in naselja: Banjšice: Bate: / Bilje: Branik: Brje (del): Bukovica: Čepovan: Dolenja Vrtojba (del):* Dornberk: Banjšice (del) Bate, Grgar (del), Grgarske Ravne (del) Bilje Branik (del), Preserje (del), Steske Branik (del), Preserje (del) Bukovica, Volčja draga (del) Cepovan, Laizna (del) Vrtojba (del) Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Oševljek (del). Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor, Zalošče Gaber je ob Vipavi (del):* Miren (del) Gorenja Vrtojba (del):* Vrtojba (del). Volčja draga Gradišče: (del) Gradišče nad Prvačino (del), Grgar: Oševljek (del) Grgar (del). Ravnica (del) Kostanjevica: Kostanjevica na Krasu Kromberk (del): Ajševica (del) Lažna: Lažna (del) Lipa: Lipa Loke: Loke Lokovec: Lokovec Lokve: Lokve, Nemci (del) Miren (del):* Miren (del) Nova vas (del):* Nova vas. Opatje selo (del):* Lokvica. Opatje selo Orehoolje: Orehovlje Osek: Osek Ozeljan: Ozeljan Prvačina: Dombrava (del), Prvačina Ravnica: (deli Ravnica (del) Renče: Arčoni. Gradišče nad Prvači- no (del), Lukežiči, Martinu-_ či, Mrljaki. Mohorini, Ren-’ če, Renški Podkraj, Žigon’ Rožna dolina (del):* Ajševica (del) Rupa (del): — Sela na Krasu (del):* Hudi log, Korita na Krasu, Stara gora (del): Sela na Krasu Ajševica (del), Stara gora Sv. Mihael: Šmihel Šempas: Šempas Šent Peter (del):* Šempeter pri Gorici, Volčja Šmarje (del): draga (del) Spodnja Branica St. Maver (del):* Šmaver T emnica: Novelo, Temnica Trnovo: Nemci (del), Trnovo, Voglarji Vitovlje: Vitovlje Vogrsko: Dombrava (del), Prvačina Vojščica: (del). Vogrsko Vojščica Vrt oče: Vr t oče 8. Občina Tolmin (sedež Tolmin) Občina Tolmin obsega: a) mesto Tolmin katastrske občine: T olmin: naselja: Tolmin b) druge katastrske Bukovo (del): Čadrg: Čiginj: Dolje: Gorenja Trebuša: Grahovo: Idrija pri Bači : Kal (del): Kneža: Kozar šče: Ljubinj: Lom: Modrejce: Obloke: Pečine: Podbrdo: Podmelec: Poljubinj: Ponikve: Prapetno brdo (del); Občine in naselja: Bukovski Vrb, Grahovo ob Bači (ded) Čadrg, Zadlaz-Cadrg Ciginj (del) Dolje, Gabrje Gorenja 'Trebuša Grahovo ob Bači (del), Koritnica Idrija pri Bači Dolgi laz, Kanalski Loon Grahovo ob Bači (del), Klav-že (ded), Kneške Ravne (del), Kneža (del). Lisec, Logaršče (del), Loje (del), Temljine-Ciginj (del), Kdzanšče Ljubinj Drobočnik (del), Gorenji Log, Grudnica (ded), Postaja (del). Tolminski Lom Modrejce, Most na Soči (ded) Huda južna, Obloke Pečine (del) Bača pri Podbrdu, Kuk, Petrovo brdo, Podbrdo, Povezen, Trtnik Klavže (del), Kneža (ded), Loje idel), Kneške^ Ravne (del), Podmelec, Sela nad Podmelcem Poljubinj, Prapetno Logaršče (del), Ponikve Dolenja Trebuša (del), Pečine Rut: 1 (del), Prapetno brdo Grant, Rut Rute: ‘Volčanski Ruti Sela: Kozmerice, Most na Soči (del) Slap: Sela pri Volčah Dolenja Trebuša (de1), Grud- nica (del), Roče, Slap ob S tržišče: Sv. Lucija: Šebrelje (del): Šentviška gora: Volarje: Volče : Zatolmin: Žabče: Idrijci Kad, Stržišče, Znojile Bača pri Modreju, Drobočnik (del), Modrej, Most na Soči (del). Postaja (del) Dolenja Trebuša (del), Stopnik Daber, Gorski Vrh, Polje, Stopnik (del). Šentviška gora, Zakraj Slišče, Volarje Volče Zatolmin Tolminske Ravne, Zadlaz- »VI. OKRAJ LJUBLJANA obsega ele občine, katastrske občine in naselja: L Občina Cerknica (sedež Cerknica) Begunje pri Cerknici: Benete: Bezuljak: Bločice: Cajnarje: Cerknica: Dolenja vas: Gradiško: Grahovo: Hit eno: Hudi vrh: Jeršiče: Begunje pri Cerknici Benete Bezuljak. Dobec Bločice, Bloška polica Cajnarje, Gora, Krušče, Reparje Cerknica Dolenja vas, Dolenje Jezero, Podskrajnik, Zelše Andrejče, Gradiško, Mramo-rovo pri Pajkovem, štorovo Grahovo. Martinjak Hiiteno. Polšeče, Zavrh Hudi vrb Jeršiče, Rudolfovo Kačja vas (del): — Kožljek: Kožljek Kranjce: Korošce, Koščake, Kranjce Kremene a: Kremenca, Milava, Ponikve, Slugovo Lipsenj: Lipsenj Metulje: Metulje Nova vas: Fara, Nova vas Osredek: Osredek Otave: Beč, Dolenje Otave, Gorenje Otave, Kržišče, Pikovnik, Stražišče; Žibovnik, Župeno Otok I (del): Otok Otok II: • Radlek: Radlek Rakek: Ivanje selo. Rakek Rakitna: . Rakitna Ravne pri Sv. Vidu: Lešnjake, Ravne, Tavžlje, Zahrib' Ravne pri Topolu: Ravne na Blokah Ravnik: Lepi vrh. Ravnik Runarsko: Runarsko Selšček: Brezje, Selšček, Topol pri Begunjah Strmca: , Mramorovo pri Lužarjih, Strmca. Zakraj Studenec: Studenec na Blokah Studeno: Glina, Studeno na Blokah Sv. Duh: ! Godičevo. Krajič. K rani pije, 1 Lahovo, škrapče, Škufce So. Vid: Čohovo, Zala, Žilce Štrukljeva vas: Bečaje. Hribljane, Hrnškarje, Pirmane, ščurkovo, Štrukljeva vas Topol: Topol Trnje (del): — Ulaka: Hribarjevo, Mahneti, Otonica, Podslivnica, Rožanče, Sleme, Ulaka . Unec: Slivice, Unec Velike Bloke: Velike Bloke Veliki vrh: Veliki vrh Volčje: Nemška vas na Blokah, Volčje Zales: Bočkovo, Jeršanovo, Lov ra novo, Maini, Ograda, Sivce. Zales Zerovnica: Zerovnica. 2. Občina Dobrova pri Ljubljani Babna gora: Butajnova: ‘ Črni vrh: Dobrova (del): Horjul: Podsmreka (del): Polhov Gradec: Selo: Setnik: St. Jošt (del): (sedež Dobrova) Babna gora, Belica, Belo, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Dvor pri Polhovem Gradcu. HraStenice, Log pri Polhovem Gradcu Butajnova, Planina nad Horjulom (del) Črni vrh, Planina nad Horjulom (del). Rovt, Smolnik. Srednji vrh Bre-zje pri Dobrovi, Dobrova Horjul. Koreno nad 'Horjulom. Ljubgojna Draževnik, Komani ja, Podsmreka (del), Razori Podreber, Polhov Gradec, Pristava pri Polhovem Gradcu, Srednja vas pri Polhovem Gradcu Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica Briše pri Polhovem Gradcu, Praproče, Setnik Šentjošt nad Horjulom Šujica (del): Vrzdenec: Zaklanec: Zažar: Gaberje, Hruševo, Osredek pri Dobrovi, Stranska vas, Šujica Samotorica, Vrzdenec Lesno brdo (del), Podolnioa, Zaklanec Žažar 3. Občina Domžale J (sedež Domžale) Občina Domžale obsega: a) mesto Domžale katastrske občine: Depala vas: Domžale: Stob: Studa: naselja: Depala vas Domžale (del), Šentpavel pri Domžalah Domžale (del) Domžale (del) h) druge katastrske občine in naselja: Blagovica: Brezovica: Češnjica (del): Dob: Drtija: Homec: Ihan: Jarše: Koreno: Krašnja: Krtina: Loka: Lukovica: Mengeš: Moravče: Peče: Podredje: Prevoje: Radomlje: Rafolče: Rašica (del): Rova: Selo: i Spodnje Koseze: Blagovica, Gaberje pod špil-kom, Golčaj. Jelša. Korpe, Mali Jelniik, Podsrprečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek. Veliki jelnik. Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zla-tenek Brezovica pri Dobu. Gorjuša. Laze pri Domžalah, Rača, Račni vrh. Zaboršt. Žeje Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce Četnik. Dob. Želodnik Dešen, Drtija. Spodnja Dobrova Homec. Nožiče, Preserje pri Radomljah Goričica pn Ihanu, Ihan, Prelog Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše. Zgornje Jarše Koreno. Krajno brdo. Vrh nad Krašnjo Kompolje. Krašnja, Trn java Krtina Loka pri Mengšu Brdo pri Lukovici, Čaplje. Lukovica pri Domžalah, Spodnje Prapreče, Zgornje Prapreče Mengeš, Topole Češnjica pri Moravčah (del), Gorica Moravče. Rudnik pri Moravčah Gora pri Pečah, Križate. Peče, Podgorica pri Pečah, Pretrž • Količevo. Podrečje, Tumše, . Vir Jmovuca, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba Hudo, Radomlje, Škrjančevo Dupeljne, Rafolče, Straža. Vrhovi je Dobeno Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče Bišče, Mala Loka, Selo pri Ihanu Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Prevalje, Spodnje Koseze. Videm pri Lukovici Studenec: Sv. Miklavž: Sv.T rojica: Sv. Andrej: St>. Mohor: Sv. Valentin: Sentožbolt: Trojane: T rzin: Velika vas (del): Vrhpolje: Zgornje Koseze: Zlato polje: Zirovše: '4. Blečji vrh: Cesta: Grosuplje: Ilova gora: Kompolje: , Luče: Mali vrh: Podgora: Polica (del): Ponova vas: Račna: Sela: Slivnica: Brezje pri Dobu, Studenec pri 'Krtini, Škocjan Brdo Dole pod Trojico, Kokosu j e, T rojica, Zalog pod Trojico Dole pri Krašcah, Goričica pri Moravčah, Hrastnik (Rel), Imenje, Krašce, Selo pri Moravčah. Negastrn, Fodstran, Pogled, Prikrnica, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah Gabrje pod Limbarsko goro, Limbarska gora, Selce pri Moravčah, Ser j uče, Zalog pri Moravčah Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log. Podmilj, Prvine. Suša, Sentožbolt Hribi. Trojane, Učak. V zideh, Zavrh pri Trojanah Trzin Češnjice pri Moravčah (del), Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar. Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar Spodnja Javoršica, Spodnji 'I u-štanj. Stegne, Vrhpolje pr' Moravčah. Zgornja javoršica, Zgornji Tu stan j Hrastnik (del). Mošenik, Ples, Zgornja Dobrava, Zgornie Koseze Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lasna, Obrše, Podgo-ra pri Zlatem polju. Preserje pri Zlatem polju, Trnov če. Zlato polje Spodnje Loke, Zirovše Občina Grosuplje (sedež Grosuplje) Blečji vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici. Kožijevec, Mali Konec. Trešči n e Cesta. Ponikve, Predstruge. Vodice Gatina. Grosuplje (del). Jero-va vas, Perovo, Spodnje Blato Gabrje pri Ilovi gori, Velika • Ilova gora Kompolje (del) Luče Gajniče, Mali vrh pri Šmarju. 1 Razdrto, Tlake, Veliki vrh pri Šmarju Bruhanja vas, Kompolje (del). Podgora, Podgorica, Videm-(del) Peč, Polica Bič je. Cerovo, Mala vas, Pece, Ponova vas Čušperk; Mala Račna, Predo-le. Velika Račna Cikava Huda Polica. Paradi-šče. Podgorica pri Šmarju. Sela pri Šmarju. Zgornja Slivnica Malo Mlačevo. Spodnja Slivnica. Veliko Mlačevo. Zagradec pri Grosupljem Stara vas: Stranska vas: Šmarje: Velike ^ipljene: V idem-Dobrepolje: Vino (del): Zagorica: Zdenska vas: 'Žalna: Dole pri Polici, Mala Stara . vas, Spodnje Duplice, Velika- Stara vas. Zgornje Duplice Brezje pri Grosupljem, Brvace, Grosuplje (del), Hrastje pri Grosupljem Sap, Šmarje Male Lipljene, Medvedsca, Rožnik, Staro apno, Velike Lipljene, Železnica Podpeč, Videm (del) Gornji Rogatec, Podgorica pri Podtaboru, Podtabor pri Grosupljem, Udje, Vino, Vr-bičje Mala vas (del). Zagorica Lločevje, Mala Ilova gora, Mala vas (del), Zdenska vas Mala Loka pri Višnji gori, Plešivica pri Žalni, Velika Loka. Žalna 5. Občina Hrastnik (sedež Hrastnik) Občina Hrastnik obsega: a)- mesto Hrastnik katastrske občine: naselja: Dol pri Hrastniku (del): Hrastnik (del) Hrastnik (del): Hrastnik (del) Sv. Jurij ob Turju (del); Hrastnik (del) b) mesto Radeče katastrske občine: Radeče: naselja: Radeče c) druge katastrske občine in nasčlja: Hotemež: Brunk, Brunška gora. Dobra- va. Goreljce. Hotemež, Loška gora, Rudna vas Hrastnik (del): Plesko, Prapretno pri Hrast- niku Dol pri Hrastniku (del): Brnica. Dol pri Hrastniku. Kal Marno: Njivice: Ojstro (del): Podkraj: Svibno: So. Jurij ob Turju (del): So. Marko (del): Sv. Peter pri Loki: So. Stefan: Sir je: Vrhovo: Brdce. Krištandol, Marno, Unično Jelovo, Močilno, Njivice, Stari dvor. Žebnnk Studence Podikra j Čimerno. Jagnienica, Počako-vo, Svibno Zagrad Gore, Kovk. Krnice Čeče (del), Boben Obražje pri Zidanem mostu Turje Suhadol, šavna peč. Širje, Veliko Širje, Zidani most Log pri Vrhovem, Prapretno, Vrhovo 6. Občina Ivančna gorica (sedež Ivančna gorica) Občina Ivančna gorica obsega: a) mesto Višnja gora katastrske občine: naselja: Dedni dol (del): Višnja gora (del) Draga (del): Višnja gora (del) Višnja gora: Višnja go'ra (del) b) druge katastrske občine in naselja: Ambrus: Bukovica: Češnjice: Dedni dol (del): Dob: Dobrava: Draga (del); Gorenja vas: \ V' Hudo: Kriška vas: Krka: Leskovec: Male Dole: Metnaj: Muljava: Podboršt: Podbukovje: Polica (del): Radohova vas: Sobrače: Stična: Sušica: Šentvid: Temenica: Palična vas: Velike Pece: Ambrus, Kal, Kamni vrb pri Ambrusu Bukovica, Grm, Selo pri Radohovi va?ii, Sentpavel na Dolenjskem, 'Zaboršt pri Šentvidu Dobrava pri Stični, Male Češnjice, Mala kal. Pristava nad Stično, Velike Češnjice, Veliki kal Dedni dol, Peščenik (del), Stnri trg Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Hrastov dol, Lučarjev kal. Rdeči kal, Sad, Trno-viea Kamno brdo, Mala Dobrava, Sela pri Višnji gori, Velika Dobrava Podsmreka pri Višnji gori, Polje pri Višnji gori, Spodnja Draga, Zgornja Draga Gorenja vas, Ivančna gorica (del), Malo ,Črnelo, Mlešče-vo. Mrzlo polje. Veliko Črnelo Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici Krška vas, Nova vas. Pristava pri Višnji gori, Zavrtače Gradiček, Krka, Krška vas. . Ravni dol Gorenje Brezovo, Leskovec, Vrh pri Višnji gori Bratnice, Breg pri Velikem Gabru, Male dole pri Šentjurju. Pungert, Šentjurje, Velike Dole pri Šentjurju Debeče. Mala Goričica, Metnaj, Obolno. Osredek nad Stično, Planina, Poljane pri Stični Bo jan ji vrh, Male Kompolje, Muljava, Velike Kompolje Boga vas, Podbpršt, Pokojnica, Sela pri Dobu, škofije Gabrovčec, Laze nad Krko, Male Lese, Podbukovje, Velike Lese Peščenih (del), Spodnje Brezovo Glogovica, Griže (del), Radohova vas, Studenec pri Ivančni gorici, Vrhpolje pri Šentvidu Pusti Javor, Rađanja vas,,Sela pri Sobračah, Sobrače, Vrh pri Sobračah Gabrje pri Stični, Ivančna gorica (del). Mekinje nad Stično. Stična, Vir pri Stični Kitni vrh. Sušica, Trebež Griže (del), Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični Cagošče, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici/ Temenica. Videm pri Temenici Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Male Rebrce, Tolčane. Valična vas. Velike Rebrce Artiža vas, Male Pece, Škr-jamče, Velike Pece Veliko Globoko: Višnje: Vrhe: Zagradec: Grintovec, Kuželjevec, Mali Karin j, Malo Globoko, Veliki Korunj, Veliko Globoko Bakerc, Brezovi dol, jVimča vas, Višnje , Leščevje, Male Vrhe, Mevce, Oslica, Potok pri Muljavi, Trebnja gorica. Velike Vrhe, Znojile pri Krki Dečja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Marinča vas, Zagradec 7. Občina Kamnik (sedež Kamnik) Občina Kamnjik obsega: a) mesto Kamnik katastrske občine: naselja: Kamnik: Kamnik (del) Podgorje (del): Kamnik (del) b) druge katastrske občine in naselja: Bistričica: Bistričica, Klemenčevo, Kreganj evo, • Okroglo, Zakal Češnjice (del): Mali Rakitovec, Veliki Rakitovec Črna: Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Smrečje v Crni, Zavrh pri Črnivcu, Žaga Godič: Brezje nad Kamnikom, Godič. Kršič, Vodice nad Kamnikom Gozd: Gozd Hribi: Cirkuse v Tuhinju, Crni vrh v Tuhinju, Golice, Liplje, Mali hrib. Veliki hrib Hruševka: Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Kostanj, Podbreg, Pra-proee v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem Kaplja vas: Komenda. Potok pri Komendi Klanec: Klanec, Komenska Dobrava Košiše: Košiše Križ: Gora pri Komendi, Križ Loke: Loke v Tuhinju, Pirševo, Po- tok, Snovik, Vaseno, Velika Lalšma Mekinje: Jeranovo, Mekinje, Pod jelše, Zduša Gmajnica, Mlaka, Podboršt pri Komendi Mlaka: Moste: Moste, Žeje pri Komendi Motnik: Motnik, Zajasovnik (del) Nasovče: Breg pri Komendi, Nasovče Nevlje, Oševek, Vir pri Nevljah, Vrhpolje pri Kamniku Nevlje: Palovče: Spodnje Palovče, Trebelno pri Palovčah, Vranja peč, Zgornje Palovče Podgorje (del): Duplica. Podgorje Podkruška: Markovo, Podhruška, Srednja vas pri Kamniku, Studenca Podvolovljek (de. — Pšajnovica: Gabrovnica, Laseno, Pšajnovica Stranje: Spodnje Stranje, Stotnik, Za- gorica nad Kamnikom, Zgornje Stranje Suhadole: Suhadole Smarca: šinarca Šmartno o Tuhinju: Buč, Sidol. Stebljevek, Šmartno v Tuhinju Špitalič: Bela (del). Češnjice v Tuhinju, Okrog pri Motniku, Špitalič Tučna: Tunjice: Volčji potok: Zgornji Motnik: Zgornji Tuhinj: Znojile: Županje njive: Briše, Hrib p.ri Kamniku. Po-reber, Tuena Laniše, Tunjice, Tunjiška mlaka Rudnik pri Radomljah, Voleji potok Bela (del), Zgornji Motnik Laze v Tuhinju, Stara Sela, Zgornji Tuhinj Beda peč. Poljana, Rožično, Sela pri Kamniku, Sovin ja peč, Trebelno, Znojile. Zube je vo Črna pri Kamniku, Kamniška Bistrica, Potok v Črni, Stahovica, Županje njive 8. Občina Kočevje (sedež Kočevje) Občina Kočevje obsega: a) mesto Kočevje katastrske občine: naselja: Kočevje (del): Kočevje (del) Mahovnik (del): Kočevje (del) bi druge katastrske občine in naselja: Banja loka4 Borovec: Bosljiva loka: Brezje: Briga: Bukova gora (del): Če pl je: Črni potok: Dol: Draga: Fara: Gotenica: Hrib: Knežja lipa: Koblarji: Koče: Kočevje (del): Kočevska Reka: Koprivnik: Kumrova vas: Kuželj: Livold: Mačkovec: Mahovnik (del): Mala gora: M ožel j: Hemška loka: Novi Lazi: Banja loka, Briga, Drežnik, Jesenov vrt. Nova sela, Puc. Raka, Stružnica Borovec pri Kočevski Reki Bosljiva loka, Grintovec pr; Osilnici. Ložec. Mirtoviči, Ribje-k. Srobotnik ob Kolpi Laze pri Oneku, Staro Brezje Dolnja Briga, Gornja Briga. Preža Bukova gora Brezovica pri Predgrađu, Čep-Ije, Kralji, Vimolj pri Pred- pri Kočevju, Zajčje polje Dol, Hreljin, Laze pri Predgrađu. Vrt Dragi. Glažuta, Lazeč. Novi kot. Podpreska Fara, Padovo pri Fari, Slavski laz Hrib pri Koprivniku Knežja lipa Dolnje Ložine. Gornje Lozine, Koblarja, Mrtvice (del), Nove Ložine Koče. , Mlaka pri Kočevski Reki. Primoži Šalka vas (del) Kočevska Reka, Mokri potok, Sadni hrib Koprivnik Svetli potok , Gladloka, Griva c, Kuželič, Kuželj, Laze pri Kostelu, Petrina Dolga vas. Livold Mačkovec. Onek Mahovnik Mala gora Kačji potok. Kočarji, Mozelj, Suhi potok Nemška loka Morava, Novi Lazi, Ograja gradu Črni potok Osilnica: Bezgovica, Križmani, MaLmi-šče, Osilnica, Padovo pri Osilnici, Pod vrh, Sela, Spodnji Čačič, Strojiči, Zgornji Čačič P ir če: Hrib pri Fari, jakšiči. Pirce, Planina, Potok. Štajer. Vas Podstenice (del): — Podtabor: Paka, Podtabor, Pri cerkvi-Struge (del), Rapljevo, Tržič (del) Polom: Polom, Seč, 'Vrbovec Potiskavec: Četež pri Strugah, Kolenca vas, Lipa, Potiskavae, Pri / čerkvi-Struge (del), Tisov«.c, Tržič (del) Predgrad: Jelenja vas, Paka pni Pred- Rajhenav: građu,. Predgrad Podstene. Rajhenav Rajndol: Grgelj idel), P od'! e s je (del), Rajndol Smuka (del): Komolec, Smuka, Topla reber Spodnji log: Podlesje (del). Spodnja Bilpa, Spodnji log Stara cerkev: Breg pri Kočevju, Gorenje, Kon"" vas. Mlaka pri Kočevju. Mrtvice idel). Slovenska vas. Stara cerkev Stari breg: Kleč, Stari breg Stari log: Pugled pri Starem logu. Stari log Suhor: Ajbeij. Dolenja žaga. Dolenji potok, Gorenja žaga. Gorenji potok. Grgelj !d«ri), Kaptol, Kostel. Podstene pri Kostelu. Lipovec pr: Kostelu, Rajšele. Selo Pri K-v-tein. Srednji potok. Steltrk, Suhor, Vimolj, Zapuže pri Kostelu Skrilj: Kuhlarji. Muha vas, Skrilj, , Zdi bo vo Stalcerji: Rogati hrib. Stalcerji T raca. Podplatnim. Srednja vas pri Dragi. Stari kot Trava Vrh: Brsnik, Golnarji. Delat. Dren, Gotenc, Krkovo nad Faro, Maverc, Oskrt. Poden. Sapnik. Tišenpolj. Vrh pri Fari Zeljne. Cvišlerji, Klinja vas. Saika vas (del). Zeljne Žurge: Belica. Bezgarji. Črni potok pri Dragi. Papeži. Pungart, Žurge 9. Občina Litija (sedež Litija) Občina Litija < obsega: a) mesto Litija katastrske občine: naselja: Hotič (del): Litija (del) Litija: Litija (del), Podšentjur, Veliki vrh pri Liti ji b) druge katastrske občine in naselja: Dole pri Litiji: Dobovica, Dole pri Litiji, Hu- de ravne. Kal pri Dolah, Prevale, Radgpnica. Selce, Slavina. Spodnje Jelenje, / Suhadole, Zagozd, Zavrh Gradišče: Gradišče (del). Mihelca, Mišji dol, Primskovo. Stara gora pri Velikem Gabru. Hotič (del): Jablanica: Jezni vrh: Konj: Konjšica (del): Kresnice: Kresniški vrh: Liber ga: Moravče: Okrog: Poljane: Polšnik: Rooišče (del): Selo-Mirna (del): Sv. Anton: Šmartno: St. Lovrenc: Tihaboj (del): Trebeljevo (del): Vače- Velika Goba: Velika vas (del): Vintarjevec: Vodice: Volavlje (del): Biliče, Gorenji Log, Jesenje, Spodnji Hotič, Vernek, Za-podje. Zgornji Hotič Breg pri Litiji, Bukovica pri Litiji, Gradišče pri Litiji, Gradiške Laze, jablaniške Laze, Jablanieki potok, Selšek, Spodnja Jablanica, Te-netiše. Zgornja jablanicu Ježce, Ježni vrli, Mulhe, Obla gorica. Razbore, Vinji vrb, ‘Višnji grm Boltija, Cirkuse. Konj. Pono-viče. Sava, Spodnji log Konjšica (del). Stranski vrb Jevnica (det). Kresnice, Kres-niške Poljane Golišče, Jevnica (del), Kresniški vrh Cercvdca, Dvor pri Bogei-šperku (del). Jelše, ’ Liber-ga. Lupinica. Preska nad Kostrevnico, Velika Kostrev-nica. Vrata Gobnik, Hohovica, Javorje pri Gabrovki, Kamni vrh, Laze pri Gobniku, Moravče pri Gabrovki. Nova gora, Podpeč pod Skalo Brezje pri Kumpolju, Čateška gora. Gabrska gora, Kržišče pri Čatežu, Okrog, Pečice (del), Tlaka Dolnji vrh, Gornji vrh, Gradišče (del). Kamni vrh pri Primskovem. Poljane pri Primskovem, Sevno. Zagrič (del) Dolgo brdo. Mamolj (del), Polšnik, Preveg, Ravne, Renke, Šumnik, Tepe, Zglav-nica Laze pri Vačah, Lese, Podbu-kovje pri Vačah, Široka set. Vovše Brglez, Lukovec, Pečice (del) Dragovšek. Jastrebnik, Mala Štanga, Ščit. Šigmanski hrb, štangarske Poljane, Velika Štanga Mala Kostrevnica, Šmartno pri Litiji, Ustje, Volčja jama, Završnik Gradišče. Ježevec, Kostanjevica. Prelesje, Ravne nad Šentrupertom. Strmec Gornje Ravne, Tihaboj Gozd-Reka Kandrše (del). Klenik. Potok pri Vačali, Ržišče, Mala Sela, Slivna, Vače Borovak pri Polšniku. Brezovo, Ceplje. Gorenje Jelenje. Ljubež v Lazih. Mala Goba. Mamolj (del), Pre-ženjske njive. Velika Goba, Velika Preska Ribče Črni potok. Dvor pri Bogen-špeku (del). Javorje. Leskovica pri Šmartnem. Pod roje, Rihar;evec. Vintarjevec Gabrovka. Klanec pri Gabrovki, Moravska gora, 'Vodice pri Gabrovki Koške Poljane, Račiča 10. Občina Ljubljana-Bežigrad (sedež Ljubljana) Občina Ljubljana-Bežigrad obsega: a) mesto Ljubljana (del) katastrske občine: naselja: Brinje (del): Ljubljana (del) Dravlje (del): Ljubljana (del) Ježica (del): Ježica (del), Kleče, Savlje Kapucinsko predmestje (del): Ljubljana (del) Spodnja Šiška (del): Ljubljana (del) Stožice (del): Jarše (del), Ježica (del), Ma- la vas na Posavju, Stožice, Tomačevo So. Petra predmestje l (del): Ljubljana (del)' b) druge katastrske občine in naselja: Ježica (del): — Stožice (del): — H. Občina Ljubljana-Center (sedež Ljubljana) Občina Ljubljana-Center obsega: a) mesto Ljubljana (del) katastrske občine: naselja: Gradišče (del): Ljubljana (del) Kapucinsko predmestje (del): Ljubljana (del) Karlovško predmestje J del): Ljubljana (del) Krakovsko predmestje (del); Ljubljana (del) Ljubljana mesto: Ljubljana (del) Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del) Spodnja Šiška (del): Ljubljana (del) So. Petra predmestje 1 (del): Ljubljana (del) Sv. Petra predmestje 11 Ljubljana (del) Udmat (del): Ljubljana (del) 12. Občina Ljubljana-Crnuče (sedež Ljubljana) Občina Ljubljana-Crnuče obsega: a) mesto Ljubljana (del) katastrske občine: našelia: Črnuče (del): Črnuče b) druge katastrske občine in naselja: Peričevo: Črnuče (del): Dol pri Ljubljani: Dragomelj: Kleče: N adgorica: Podgora: Podgorica: Beričevo, Brinje Dobrava pri Črnučah Dol pri Ljubljani, Videm,- Za-bo-ršt pri Dolu Dragomelj Kleče pri Dolu Ježa, Nadgorica Podgora pri Dolskem. Zajelše Podgorica pri Črnučah, Pšata, Sv. Jakob ob Savi Šmartno ob Savi (del): — Zadobrova (del): — 13, Občina Ljubljana -Moste (sedež Ljubljana) Občina Ljubljana-Moste obsega: a) mesto- Ljubljana (del) katastrske občine: Bizovik (del): Brinje (del); Moste: Poljansko predmestje ‘ (del): Stožice (del): Sv. Petra predmestje l (del): Šmartno ob Savi (del): Stepanja vas (del): Udmat (del): naselja.: Fužine. Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica Ljubljana (del) Ljubljana (del) Ljubljana (del) Jarše (del) Ljubljana (del) Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi Ljubljana (del) Ljubljana (del) b) druge katastrske občine in naselja: Bizovik (del): Bizovik Šmartno ob Savi (del): — Stepanja vas (del): — 14. Občina Ljubljana-Polje (sedež Ljubljana) Občina Ljubljana-Polje obsega: a) mesto Ljubljana (del) katastrske občine: Dobrim je (del): Kašelj (del): Slape: Zadobrova (del): naselja: Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj Polje (del), Slape, Studenec Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova b) druge katastrske občine in naselja: Dobrunje (del): Dolsko: Javor: Kašelj (del): Laze: Lipoglav: Petelinje: Podmolnik: Senožeti: Sostro: Sv. Križ: Prebeljeno (del): Vinje: Volavlje (del): Zadobrova (del): Dobrunje (del), Podmolnik (del), Zadvor, Zavogljc Dolsko Besnica (del). Javor Podgrad Laze pri Dolskem Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče, Selo pri Pančah, Veliki Lipoglav Kamnica. Petelinje Dodrunje (del), Podmolnik (del), Šentpavel Senožeti Češnjica. Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče Križevska vas. Vrb pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem Mali vrh pri Frežsanjn, Malo Trebe! jevo. Veliko Trebe-Ijevo Klopce, Osredke, Vinje Besnica (del), Dolgo brdo, Gabrje prt Jančah, Janče, Prežganje. Ravno brdo. Tuji grm, Vnajnarje, Volavlje, Zgornja Besnica 15. Občina Ljubljana-Rudnik (sedež Ljubljana) Občina Ljubijana-Rudniik obsega: a) mesto Ljubljana (del) . katastrske občine: naselja: Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del) b) druge katastrske občine in naselja: Brezovica (del): Dobravica: Dvorska vas: Golo: Gradišče: Ig: Iška Loka: Iška vas: Jezero: Kamnik: Karlovško predmestje (del): Krvava peč: ijanišče: Lužarji: Osolnik: Pijava gorica: Preserje: Rudnik: Selo: Tomišelj: Trnovsko predmestje (del): T ur jak: Vlaka: Velike Lašče: Vino (del): Vrbi jene: Zapotok: Zelimlje: Podpeč (del) Dobravica. Kremenica, Sarsko Dvorska vas. Kot pru 'Veliki Slevici, Mala Slevica, Medvedjek, Podkraj, Prilesje, Škrlovice, Velika Slevica Golo,, Skrilje Gradišče nad Pijavo gorico, Smrjene, Vrh nad Želim-Ijami Ig, Kot, Staje Iška Loka, Malena Gornji Ig, Iška. Iška vas Jezero, Planinca Goričica pod Krimom, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom Ljubljana (del) Bukovec, Centa, Krvava peč, Mački, Osredek, Pečki, Pod-hojni hrib, Purkače. Sekiri-šče, Strletje, Uzmaiii Dole pri Škofljici, Glinek, Gorenje Blato, Gumnišče. La-nišče. Pleše, Reber pri Škofljici, Škofljica, Zalog pri Škofljici Borovec pri Karlovici, Brlog, Dolenje Kališče, Gorenje Kališče, Karlovica. Krkovo pri Karlovici, Lužarji, Plo-sovo, Podkoigielj, Podstrmec, Podžaga, Poznikovo, Žaga Dolščaki. Javorje, Knej, Laze, Mali Osolnik, Podlog, Srnjak, Škamevec, Veliki Osolnik Pijava gorica Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Podpeč (del), Preserje Babna gorica, Daljnja vas, Orle, Rudnik, Sela pri Rudniku. Srednja vas Bane, Bavdek, Boštetje, Deh-nik. Gradišče, Marinčki. Mohorje, Naredi, Rob. Rupe, Selo pri Robu, Tomažini, Vrh, Zgonče Brest, Lipe, Tomišelj Črna vas, Ljubljana (del) Četež pri Turjaku, Gradež, Laporje, Male Lašče, Mali Ločnik. Prazniki, Rašica, Sloka gora. Ščurki, Turjak, Veliki Ločnik Adamovo, Brankovo, Grm, Hlepče, Hrustovo, Jakičevo, Kaplanovo, Kukmaka, Logarji. Opalkovo, Podsmreka, Podnlaka, Polzelo. Pr-hajevo. Pušče, Stope, Ulaka Dolnje Retje, Gornje Retje, Srobot n ik pri Velikih Laščah, Strmec, Velike Lašče, Drenik Strahomer, Vrbljeno Rogatec nad Želimljami, Visoko. Zapotok Klada, Setnik, Želimlje 16. Občina L j u b U a n a - Š en t v i d (se-dež Ljubljana) Občina Ljubljana-Seutvid obsega: a) mesto Ljubljana (del) katastrske občine: Šentvid nad Ljubljano (del): naselja: Tacen (del): Vižmarje (del): b) druge katastrske občine in naselja: Delnice (del), Podgora, Poljane, Pržanj, Šentvid, Trata, Vižmarje (del), Zapuže Tacen (del) Brod, Vižmarje (del) Bukovica: Gameljne: Glince (del): /Polje: Rašica (del): Repnje: Skaručna: Stanežiče: Sinkov tum: Šmartno: Šentvid nad Ljubljano (del): Tacen (deli: Vesca: Vižmarje (del): Vodice: Bukovica pri Vodicah, Utik Spodnje Gameljnč, Srednje Gameljne, Zgornje Gameljne Dolnice (del). Glinica, Kamna gorica. Podutik (del). Toško čelo Polje pri Vodicah, Vojsko Rašica Dobruša, Repnje .Povodje, Skaručna Dvor, Gunclje, Medno, Stanežiče Koseze, Sinkov turh Šmartno pod Šmarno goro Tacen (del) Selo pri Vodicah, Vesca Vodice 17. Občina Ljubija n a.šišk a (sedež Ljubljana) Občina Ljubl.jana-Šiška obsega: a) mesto Ljubljana (del) katastrske občine: naselja: Brinje (del): Ljubliana (del) Dravlje (del): Ljubljana (del) Kapucinsko predmestje Ljubljana (del) (del): Spodnja Šiška (del): Ljubljana (del) Zgornja šiška (del): Ljubljana (del) 18. Občina L j u b 1 j a n a - V i č (sedež Ljubljana) Občina Ljubljana-Vič obsega: Podsmreka (del): Vič (del): Zgornja Šiška (del):' Kozarje (del), Podsmreka (del) Ljubljana (del) Blekova vas: Dole (del): Dolenji Logatec: Gorenji Logatec: Grčarevec: Hotedršica: Kačja vas (del): Laze: Medvedje brdo (del): Novi svet: Petkovec: Ravnik: Rovte: Vrh: Zaplana (del): Zibrše: 19. Občina Logatec (sedež Dolenji Logatec) Blekova vas, Brod-Logatec, Cevica, Zibrše (del) Rovte (del) Dolenji' Logatec, Martinj hrib Gorenja vas pod Režašami, Gorenji Logatec, Kalce (del) Grčarevec Hotedršica Kalce (del) Jakovica, Laze Medvedje brdo Novi svet Petkovec Ravnik pri Hotedršici Praprotno brdo, Rovte (del) Hleviše, Hlevni vrh, Lavrovec, Vrb nad Rovtami Zaplana (del) Rovtarske Žibrše, Zibrše del) 20. Občina Loška dolina (sedež Stari trg) Babna polica: Babno polje: Dane: Gorenje jezero: Hrib: Iga vas: Knežja njiva: Kozarišče: Lož: Nadlesk: Otok I (del): Podcerkev: Poljane: Pudob: Retje: Snežnik (del): Stari trg pri Ložu: T ravnik: Viševek: Vrh: Vrhnika: Babna polica Babno polje Dane Gorenje jezero Hrib-Loški potok, Srednja vas-Loški potok, Šegova vas Iga vas, Podgora pri Ložu Knežja njiva, Markovec Kozarišče. Šmarata Lož, Podlož Nadlesk Laze pri Gorenjem Jezeru Podcerkev Dolenje Poljane Pudob Mali log, Retje Stari trg pri Ložu Travnik Viševek Vrh Vrhnika pri Ložu a) mesto Ljubljana (del) Golo brdo: katastrske občine: naselja: Hraše Gradišče (del): Ljubljana (del) Medvode: Krakovsko predmestje Ljubljana (del) Moše: (del): Preska: Šujica (del): Vrhovci Trnovsko predmestje Ljubljana (del) Senica: (del); Vič (del): Ljubljana (del) Smlednik: Zgornja Šiška (del): Ljubliana (del) Sora: b) druge katastrske občine in naselja: Spodnje Pirniče: Brezovica (del): Brezovica pri Ljubljani, Notranje gorice. Flešivica, Studenčice: Vnanje gorice Topol: Dobrova (del): Kozarje (del), Podsmreka Zapoge: (del) Glince (del): Podutik (del) Zbilje: Trnovsko predmestje Zgornje Pirniče: (del): Ljubljana (del) Žlebe: 21. Občina Medvode (sedež Medvode) Golo brdo, Seničica Hraše Medvode, Svetje Dragočajna, Moše Goričane, Preska pri Medvodah. Rakovnik. Vaše Ladja, Spodnja Senica, Zgornja Senica Smlednik. Valburga Dol, Sora Spodnje Pirniče, Vikrče. Zavrh pod Šmarno goro Govejek, Studenčice, Tehovčc, Trnovec Brezovica pri Medvodah, Topol pri Medvodah Dornice, Torovo, Zapoge Zbilje Zgornje Pirniče. Verje Žlebe' i 22. Občina Ribnica (sedež Ribnica) Dane: Bukovica, Dane, Jelenov žleb, Sajevec Dolenja nas: Dolenja vas Gora: / Betonovo, Janeži, RračaJi, Kržeti, Petrinci Gorenja vas: Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Dolenji Lazi. Gorenja vas, Zapuže pri Ribnici Goriča vas: Goriča vas, Hrovača, Lipovec (del), Makoše, Ota vice Grčarice: Grčarice, Grčarske ravne, Je-lendol Jurjeviča: Breže, Jurjeviča, Kot pri Ribnici Bukovec pri Poljanah, Dolenje Podpoljane, Finkovo, Gašpi-novo, Gorenje Podpoljane., Muršiči, Prapreče, Pusti hrib, Rigelj pri Ortneku, Zlati rep Podpoljane: Prigorica: Lipovec (del), Nemška vas, Prigorica, Zadolje Rakitnica: Blate, Kot pri Rakitnici, Rakitnica Ribnica: Ribnica Sodražica: Brinovščica, Črnec (del), Graben, Hojče, Jelovec, Sodražica S uš je: Slatnik, Sušje, Žlebič (del) Sv. Gregor: Andol, Črnec (deli, Črni potok pri Velikih Laščah, Grebenje, Junčje, Kotel, Krnce, Levstiki, Marolče. Novi pot, Perovo, Pugled pri Karlo-vici, Sv Gregor. Vintarji, Zadniki Velike Poljane: Dule. Ortnek, Škrajnek. Velike Poljane, Vrh pri Poljanah Žlebič idel), Žukovo Vinice: Gorenji Lazi, Hudi konec. Preska, Sinovica, Vinice, Zapo-tok Zamostec: Lipovšica, Nova"Štifta. Ravni dol, Zamostec Zimarice: .Gldbčl. Podklanec, Zimarice 23. Občina Trbovlje A (sedež Trbovlje) Občina Trbovlje obsega: aj mesto Trbovlje: katastrske občinč: naselja: Trbovlje: Trbovlje (del) Zagorje ob Savi (del): Trbovlje (del) b) druge katastrske občine in naselja: Dobovec: Kotredei (del): Knezdol: O jetro (del): PotOška vas (del): Sv. Lenari (del): Sv. Marko (del): Dobovec. Ključevica, Ško'fja riža, ZavrŠje, Župa Čebine, Partizanski vrh Gaberške, Knezdol, Planinske vas Ojstro Prapreče (deJ) Vrhe (del) Čeče (del), Ostenk 24. Občina Vrhnika (sedež Vrhnika) Občina Vrhnika obsega: a) mesto Vrhnika katastrske občine: naselja: Vrhnika: Vrhnika b) druge katastrske občine in naselja: Blatna Brezovica: Borovnica: Breg: Log: Podlipa: Stara Vrhnika: St. Jošt (del): Velika Ligojna: Verd: Zabqčevo: Zaplana (del): Bevke, Blatna Brezovica, Sinja gorica Borovnica, Dol pri Borovnici, Lašče, Laze pri Borovnici, Ohonica, Padež, Pokojišče, Pristava, Zavrh pri Borovnici Breg pri Borovnici, Pako Dragomer, Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici Podlipa Stara Vrhnika Smrečje Drenov grič. Lesno brdo (del), Mala Ligojna, Velika Ligojna Bistra, Mirke, Verd Brezovica pri Borovnici, Dražica, Niževec, Zabočevo Zaplana (del) 23. Občina Zagorje ob Savi (sedež Zagorje ob Savi) Občina Zagorje ob Savi obsega: a) mesto Zagorje ob Savi katastrske občine: naselja: Zagorje ob Savi (del): Zagorje ob Savi Kandrše: b) druge katastrske občine in naselja: Brezje: Brezje, Dobrljevo Čemšenik: Čemšenik, Jesenovo, Razbor pri Čemšeniku Hrastnik pri Trojanah: Blodnik, Hrastnik pri Trojanah, Jelenk, Jelševica, Pol-šina, Sentgotard Briše, Dolgo brdo pri M lin šah, Kandrše (del),1 Mlinše, Razpotje, Vrh pri Mlinšah, Žva-rulje Borje pri Mlinšah, Kolovrat, Medija, Podlipovica Konjšica (del), Rodež, Rtiče, šklendrovec (del) Kotredež, Rove, Zavine, Znojile Družina, Kisovec, Loke pri Zagorju, Podkraj pri Zagorju, Vrh Potočka vas, Prapreče (del), Vine Izlake, Orehovica, Prhovec, Ržiše. Zabreznik Golče, Rovišče Sv. Jurij pod Kumom: Borovak pri Podkumu, Gorenja vas, Mali Kum, Osredek, Padež. Podkum. Šklea-drovec (del) Vrhe (del) Šemnik Borje, čolnišče, Jablana, Jarše, Kolk, Mošenik, Požarje, Senožeti, Sentlambert, Tir- Koloorat: Konjšica (del): Kotredež (del): Loke: Pbtoška vas (del): Ržiše: Rovišče (del): Sv. Lenart (del): Šemnik: Št. Lambert: Zabava: Zagorje ob Savi (del); HCL Breznik, Kostrevnica, Log pri Mlinšah, Ravne pri Mlinšah. Zabava Dolenja vas. Ravenska vas, Selo pri Zagorju.« 5. člen Odprava občin, ki prenehajo, se izvrši ob ustrezni uporabi določb 2. do 20. člena zakona o izvedbi odprave nekaterih občin v okraiu Celje in Maribor (Uradni list LRS, št. 34-169l/'3S) s temile spremembami rokov: a) ljudski odbori odpravljenih občin prenehajo z delom najpozneje 31. januarja ItMjO; b) najpozneje s K februarjem 1960 postanejo občinski ljudski odborniki, izvoljeni na območjih, ki sestavljajo nove občine, odborniki začasnih ljudskih odborov novih občin; c) sestanki in volitve po drugem odstavku 4. člena omenjenega zakona morajo biti opravljeni naj-potzneje do 31. januarja 1960; č) začasni ljudski odbori novih občin se na novo konstituirajo najpozneje do 13. februarja 1960; d) najpozneje do 34. januarja 1960 se sklenejo uradne knjige odpravljenih občin,, ljudski odbori nr*-invčevn is a. ooštnl predal ssfl — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-701, uredništvo In uprava: 23-579 — Cekovp* raCun: 600-704/8-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVII Razglasni del dne 21. januarja 1960 Št 2 Razglasi in objave Sprememba priimka Št. 031/5-S-10097/1-59 11636 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 0>/5-S-1009‘7/1-59 z dne U. XII. 1959 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka škrlec Dragici, roj, 10. januarja 1953 v Depali vasi, bivajoči v Depali vasi 38 v priimek >M a 1 n e r«. Št. 03/5-8-10(253/1-59 11638 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S-10253/1-59 z dne 15. XII. 1959 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Tomljanovič Antoniji, roj. 17. maja 1915 v Novem mestu, bivajoči v Novem mestu, Ragovska ulica, novi blok, v priimek >Š m i -d e r ere. Št. 03/5 - S-1 €537/1 -59 1163? Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. ')3/5-S-10537/1-59 z dne 15. VII. 1959 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena, sprememba priimka šmirmaulu Antonu — Marjanu, roj. 27. novembra 1938 v Štrihovcu, bivajočemu v Mariboru. Pobrežje, Cesta XIV. divizije 72, v priimek.>Š n m e r«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Sprememba imena Št. 05/5-S-10505/1-59 11634 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S-10505/1-59 z dne 15. XII. 1959 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Rabič Albini roj. Lah 28. maja 1930 v Sužidu. bivajoči na Blejski Dobravi 42, v ime »Draga«. Št. 03/5-S-9825t/l-59 11635 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S-9825/1-59 z dne 15. XII. 1959 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Horvat Katarini, roj. . 9. februarja 1948 v Mariboru, bivajoči v Mariboru, Gubčeva ulica 26, v ime »Nada«. Št. 03/5 - S-9975/1 -59 11522 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS. št. 03/5- S-9975/1-59 z dne 11. XII. 1959 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Kobilica Cirili, roj. 15. novembra 1957 v Ljubljani, bivajoči na Dobrovi pri Ljubljani v ime »M a r j e ta«. Št. 03/5-10285/1-59 11521 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-10283/1-59 z dne 11. XII. 1959 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena KropiVšku Francu Danielu, roj. 28. julija 1941 v Celju, bivajočemu v Mariboru, V rbanska ulica 30, v ime »Daniel«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Spremembe okrožna gospodarska sodlš£a razglašajo: 48. Besedilo: Trgovsko podjetje »Slo-venijašport«, Ljubljana. Pri prodajalni v Mariboru se razširi poslovni predmet še na prodajo motornih koles, prikolic in nadomestnih delov, na montažo smučarskega orodja za smuči, montažo robnikov za smuči in druga drobna popravila športnih rekvizitov. Maribor, 4, decembra 1959. Reg 16/la-2 3520 49. Besedilo: Gostišče »Rifel«, Prevalje. Izbriše se Mešl Dragica in vpiše Klemenc Franc, novi knjigovodja, ki bo skupaj s poslovodkinjo podpisoval vse finančne listine. Maribor, 16. decembra 1959. Reg 128/IH-3 3440 50. Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo »Ptujsko polje«. Ptuj. Podjetje je bilo konstituirano 26. VI. 1959. Vpiše se, da ing. Starki Milan, direktor, podpisuje odslej samostojno, po zakonskih določbah in pravilih. Maribor. 17. decembra 1959. Reg 175/IV-3 3466 51. Besedilo: Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Lenart v Slovenskih goricah. Pravkar je izšla brošura ZAKON o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev V njej je tudi eks-poze Janka Rudolfa in zvezni zakon o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev Cena 120 din. Na zalogi imamo tudi posebne odtise SODNEGA POSLOVNIKA Z OBRAZCI Poseben komentar k temu izide pozneje. Izbriše se Mlasko Rozika in vpiše Novak Valentin, novi računovodja, ki bo poleg upravnika oziroma njegovega namestnika podpisoval vse finančne listine. V njegovi odsotnosti bo podpisovala Smerdelj Anica, finančna knjigovodkinja, z istimi pooblastili, Bauman Alfonz, trgovski pomočnik, pa v odsotnosti upravnika z istimi pooblastili. Reg 218/11-3 3510 Besedilo: Obrtna delavnica »Mizarstvo«, Muretmci. Izbrišeta se Vogrin Franc, knjigovodja in Tomažič Alojz, poslovodja. Vpišejo se Matjašič Jožef, mizarski .mojster, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskih določbah in pravilih, Veber Ivana, računovodkinja, ki bo sopodpisovala poleg upravnika in njegovega namestnika vse finančne listine in Tomažič Alojz, namestnik upravnika, ki bo v odsotnosti upravnika podpisoval z istimi pooblastili. Reg 174/1V-2 3467 Besedilo: Mlinsko podjetje, Murska Sobota. Vpiše se pripojitev obrtne delavnice Valjčni mlin, Puconci, k temu podjetju. Poslovni predmet podjetja se razširi še na izdelovanje močnatih krmil. Pri finančni knjigovod-kinji Lukačič Marti se spremeni pri-imek v Križan. Reg 102/1-6 3469 Besedilo: Trgovsko podjetje z železnino na debelo in drobno »Kovina«, Prevalje. Izbriše se Čuk Franc, direiktor. Vpiše se, da je Dobnik Franc odslej v. d. direktorja, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskib določbah in pravilih Reg WHM-U 3470 Maribor, 19. decembra 1959. izbrisi okrožna gospodarska 361, ser. št. 001072. 75 Benedik Milka, Ljubljana, Čufarjeva 3, osebno izkaznico, reg. štev. 17280 (Kranj), 32 Benko Anton, Sp. Ščavnica 9, pošta Gornja Radgona, osebno izkaznico, reg. številka 17590, ser. številka 0074600. 251 Bensa Marija, Nova Gorica, blok VI., zdravstveno izkaznico, št. 682706 (Gorica). 73 Beranič Štefka-Cmager, Maribor, Ruška 67, osebno izkaznico, reg. št. 33853, ser. št. 0257519. 76 Berglez Ignac, Sv. Pankrac 104, osebnp izkaznico, reg. št. 22622. ser. št. F-0665038 (Celje). 335 Bernetič Jože, 'Ljubljana, Žale 2, osebno izkaznico, reg. številka 39739 (Ljubljana). 90 Bešlagič Majda, Dobova 20, zdravstveno izkaznico, št. 576641. 50 Bezamoski Terezija, Veternik 42, osebno izkaznico, reg. št. 61408, ser, št. 0697914 (Celje). 307 Bezget Maja, Ljubljana, študentsko naselje, zdravstveno izkaznico, št. 380770 (Maribor). 231 Bezgovšek Franc, Frankolovo 9, delovno knjižico, št. 351725/28514/54 (Celje). 331 Bizjak Marija, Kranj, Prešernova 12, osebno izkaznico, reg. št. 6668, ser. št. 0182978 (Kranj). ~ 11712 Bizjak Viktor, Maribor, Gorkega 15, osebno 'izkaznico, reg. številka 13138. 308 Blasche Marija, Celje, Muzejski trg 3, osebno izkaznico, reg. št. 5106 (Celje). 124 Blazina Brigita, Sp. Sečovo 6, pošta Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. št. 63935, ser. št. F-0708439 (Celje). 333 Boc Franc, Ljubijana-Stožice, Zupanova ulica, evidenčno tablico za osebni avtomobil, znamke »Fiat 1400«, št. S-9318. 441 Boltar Bogomil, Grgar 124, osebno izkaznico, reg. št. 15995, ser. štev. 0332035 (Gorica). 11684 Bornšek Marija roj. Žličar, Celje, Sp. Hudinja 106', osebno izkaznico, reg.'št. 7511, ser. štev. 0594798 (Celje). 534 Božič Ljubica, Ljubljana. Prečna 2, osebno izkaznico, reg. številka 49526/51, ser. številka 0071836 (Ljubljana). 176 Božičnik Martin, ješovec, osebno izkaznico, reg. št. 2771, ser. številka F-0648082 (Celje). 332 Bratko Ivan, Ljubljana, Cesta na Rožnik 16, zdravstveno izkaznico, št. 035318 (Ljubljana). 252 Bratuš Lado, Ljubljana, Kocjanova 10, zdravstveno izkaznico, izdano v Kranju. 442 Bromše Franc, Gajevci 8, p. Gorišnica, osebno izkaznico, reg. številka 45162 (Videm-Krško). 115 Buič Josip, Jesenice, Maršala Tita 28, osebno izkaznico, reg. št. 8509, ser. št. 2108609. 154 Burg Jožef, Tržeč 42, p. Videm pri Ptuju, delovno knjižico, št. 476078/ /2S0-57 (Videm pri Ptuju). 135 Camloh Anton, Gaberje 14, p. Tržišče pri Mokronogu, osebno izkaznico, reg. št. 40687 (Krško). 33 Cencič Marija, Robidišče 16, pošta Breginj. dvolastniško izkaznico. 51 Cerinšek Matilda, Luterje 38, pošta Ponikva, osebno izkaznico, reg. številka 51905, ser. štev. F-0673021 (Celje). 337 Cerut Edvin, Triban, p. Koper, zdravstveno , izkaznico. številka 732i085 . 479 Cigler Ivana, Reštanj, 40, p. Senovo, osebno izkaznico, reg. št. 87, ser. št. F-0752997 (Senovo). 309 Cingesar Ivan, Trata 12, p. Ljubljana-Šentvid, delovno knjižico, izdano v Ivancu — Hrvatska. 288 Cizelj Martin, Bodrež, zdravstveno izkaznico, številka A-28349 (Celje). 336 Cvirn Edvard, Morje 54, p. Fram pri Mariboru, delovno knjižico, štev. 505696/413. 497 Čeko Jožo, Gradbeno podjetje »Obnova«, Ljubljana, delovno knjižico, št. 3538 (Bosna-Livno). 54 Čelešnik Sonja, Vrhnika, Ljubljanska 2, zdravstveno izkaznico., št, 175104 (Vrhnika). 35 Černjavič Marija roj. Štuhec, Murski vrh 6, p. Slatina Radenci, osebno izkaznico, reg. št. 19625, ser. št. G-0081687 (Ljutomer). 198 Češarek Ana, Ljubljana, Pavšičeva 19/d, osebno izkaznico, reg. štev. 104318/53 (Ljubljana). 177 čolig Janez, Odranci 173, p. Čren-šdvci, osebno izkaznico, reg. številka 17134, ser. številka 0241444 (Lendava). 310 Čraac Marijan, Izola, Kosova 5, osebno izkaznico, reg. številka 13740 (Koper). 480 Čmjavič Otilija, Rakovci 18, pošta Tomaž pri Ormožu, osebno izkaznico, reg. 14826, ser. št. 0539136 (Ljutomer). 270 Čuček Anica, Vitomarci 86, pošta Ptuj, osebno izkaznico, reg. številka 10892, ser. številka 0253203 (Ptuj). 252 Cvorovič Miha, Medvode 26, delovno knjižico, št. 20880/50485 (Ljubljana). 457 Danko Anica, Maribor, Gregorčičeva 5, osebno izkaznico, reg. štev. 4049. ser. št. 001256. 214 Delalič Hasan. Lemberg, zdravstveno izkaznico, številka 643550 (Celje). 558 Dešman Marija, Polzela 7, osebno izkaznico, reg. št. 0433, ser. številka F-0157143 (Celje). 339 Devčič Ivan, »Gradis*, gradbeno vodstvo, Maribor, zdravstveno izkaznico. št. 998253. 77 Devjak Silva, Ljubljana. Praža-kova 7, osebno izkaznico, reg. številka 89460/51, ser. številka 0111770 (Ljubljana) 125 Dietz Franc, Zg. Radvanje, Lackova 44. p. Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 59740 ser. št. 0167615. 498 Dimnik Jožefa, Jarše 2, osebno iz-kaznico. reg. št. 97292, ser. številka F-0119602 (Ljubljana). 443 Dimnik Miha. Sneberje 85, pošta Ljubijana-Polje. osebno izkaznico, reg. št. 25451/51, ser. št. F-0O47761 in zdravstveno izkaznico, štev. 001597, obe izdani v Ljubljani. 126 Ditmajer Alojz, Maribor, Gorkega 50, osebno izkaznico, reg. štev. 70659, ser. št. 0171295. 156 Djaković Smail, Ljubljana, Novakova 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 233 Djordjevič Brigita, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 223, osebno izkaznico. reg. št. 32236, ser. št. G-0595523 (Vršac). 91 Djukić Miloš, Ljubljana, Povšeto-va 56. zdravstveno izkaznico, številka A-089625 (Ljubljana). 92 Dobnikar Franc. Ljubljana, Kozarje 26, osebno izkaznico, številka 88945/51 (Ljubljana). 178 Dobrila Peter. Ljubljana, Mariborska 16, zdravstveno izkaznico, št. 929262 (Maribor). 404 Dobrišek Jožef, Celje, Trubarjeva ulica, nova hiša. Osebno izkaznico, reg. štev. 328’!), ser. štev. F-0597614 (Celje). 340 Dolinar Ljudmila, Kranj, Koroška 2, osebno izkaznico, reg. štev. 11184, ser. žt. 0200294 (Kranj). 18 Dolničar Zora, Ljubljana, Trg revolucije 4/1V, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 444 Doma Vera, Ljubljana, Staničeva 29, osebno izkaznico, reg. št. 11568 (Dol. Lendava). 36 Draksler Franc, Ostrožno pri Ponikvi, osebno izkaznico, reg. štev. F-0771432 (Celje). 341 Drobež Frančiška, Ljubljana-Vič, Ivančeva 4, zdravstveno izkaznico, št. 122737 (Ljubljana). 127 Drstvenšek Franc, Metni vrh 20, p, Sevnica, osebno izkaznico, reg. štev. 41292, ser. štev. F-0385602 (Krško). 116 Duh Ivan, bolnica za kostno tuberkulozo, Valdoltra pri Kopru, p. Ankaran, osebno izkaznico, reg. štev. 55965, ser. št. 0297392. 499 Dvoršak Kristina, Bukošek 57, p. Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 2351, ser. št. 0367661. 52 Fajdiga ing. Nadja, Ljubljana, Erjavčeva 28, osebno izkaznico, reg. št. 99272 (Ljubljana). 458 Ferenčak Lenka, Ljubljana, Kidričeva 6/III, indeks akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. 179 Fdčur Dragica, Izola, Ob vratih 1, delovno knjižico, reg. št. 3548, ser. št. 389405 (Koper). 157 Firbas Leopold, Zg. Velika 107, osebno izkaznico, reg št. 41273, ser. št. 0194978. ' 53 Fister Albina, Brezovica 85, osebno izkaznico, reg. št. 134789, ser. št. 0621261 (Ljubi jana). 445 Flis Justina, Drešinja vas, osebno izkaznico, reg. št. 5 im zdravstveno izkaznico, št. 780885 (Celje). 342 Fortuna Marija por. Županec, Zadružna 17, osebno izkaznico, reg. št. 14085 (Ljubljana). 405 Fragiacomo Marija roj. Jugovac, Piran, UL Alma Vivode 23, osebno izkaznico, reg. št. 7952 (Koper). 312 Frank Jože, Domžale, Komunala, osebno izkaznico, reg. št. 45865 (Maribor). 95 Fric Marija, Ljubljana, Medvedova 26/a, zdravstveno izkaznico, štev. 117771 (Ljubljana). 459 Gale Franc, Pod Tranoo 2, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 116047, ser. štev. F-08S4257 (Ljubljana). 94 Gašperšič Vinko, Ljubljana, Ber-nekar jeva 21, osebno izkaznico, reg. št. 119341 (Ljubljana). 262 Geršak Maks, Dobova 84, pošta Orehova vas, osebno izkaznico, reg. st. 45405, ser. št. 0878899 in zdravstveno izkaznico, št. 951107. 78 Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije. Ljubljana. Lepi pot 6, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke Mercedes, številka S-9931. 254 Golež Elizabeta, Podgaj 13, p. Ponikva, osebno izkaznico, reg. številka 69697, ser. številka F-070658? (Celje). 344 Golob Damica, Črna vas 32, pošta Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 0459990 (Ljubi j a/na). 406 Gombač Viktor, Javorje 26, p. Obrov, osebno izkaznico, reg. štev. 92, ser. št. G-0145302 (Hrpelje). 201 Gorenc Franc, Sp. Slivnica 5, p. Grosupl je, osebno izkaznico, reg št. 15944 (Krško). 'l80 Gorenjak Anton, Laška gora 15, osebno izkaznico, reg. št. 24698, ser. št. F-0776558 (Celje). 343 Gradečak Zvonko, Ljubljana, Sve. to savska 26, zdravstveno izkaznico, izdano v Varaždinu. 95 Grandošek Ivan, Maribor, Mlinska 35, osebno izkaznico, reg št. 62892, ser. št. 0181076. 5C0 Grazer Franc, Braslovče 19, osebno izkaznico, reg. štev. 60611, ser. št. 0610118 (Celje). 345 Grčar Francka, Ljubljana, Belokranjska 10. osebno izkaznico, reg. št. 114187, ser. št F-0875497 (Ljubljana). 263 Grižon Jože, Koper, 'Vojkovo nabrežje 21, osebno izkaznico, reg. št. 16656 (Koper). 3 Grobelšek Marija, Preža 6, p. Majšperk, zdravstveno izkaznico, številka 810058 (Ptuj). 272 Grošelj Franc, Litija, Graška 17, zdravstveno izkaznico, štev. 027082 (Ljubljana). ’ 129 Gunde Anton, Ljubljana, Stari trg 22, osebno izkaznico, reg. št. 108012 (Ljubljana). 403 Hafner Franc, Suha 69, p. Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. številka 51308. 158 Havliček Josipina, Ljubljana, Per-čeva 5, osebno izkaznico, reg. štev. 450421/51 (Ljubljana). 264 Heol Terezija, Ženik 25, p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. štev. 53139, ser. štev. 01114949 (Murska Sobota). 159 Herega Joža, Bičevje 37, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 135523 (Ljubljana). 451 Herguila Ivan, Cvetkove! 11, pošta Podgorci, osebno izkaznico, reg. št. 15033, ser. št. 027615 in osebno izkaznico, reg. št. 25298. ser. številka 0266608, na ime Hergnla Štefanija. Cvetkovci H. 11685 Hlebec Alojz, Grm 10, osebno izkaznico, reg. St. 6025, ser. številka 0510355 (Trebnje). 19 Hlebš Jakob, Poljane 41, p. Ljob-Ijana-Sentvid, osebno izkaznico, reg. št 41747 (Ljubljana). 462 Hlebš Kancijana, Poljane 41, pošta Lju.bljana-šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 26494 (Ljubljana), 465 Hojan Arniča, Ljubljana, Kidričeva 5, osebno izkaznico, reg, številka 135378, ser. številka 0020850 (Ljubi jama). 446’ Hojnik Alojz, Brezje pri Mariboru, Dupleška cesta 63, zdravstveno izkaznico, št. A-165259. 301 Holderjnn Olga, Maribor, Koroška 71, osebno izkaznico, reg. št. 60363, ser. št. 01-68240. 502 Ho-lzinger Oto, Celje, Jurčičeva 5, zdravstveno izkaznico, štev. 430566 (Celje). 349 Horvat Vili, Ogorevc, zdravstveno izkaznico, št. 815394 (Celje). 347 Hribar Andrej, Celje, Večna pot 1, osebno izkaznico, reg. št. 16595, ser. št. F-0606801 (Celje). 346 Hribar Franc, Bušeča vas 3-6, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 28298 (Krško). ■ 54 Hrovat Stanislav, Vitan je 1-6, osebno izkaznico, reg. št. 97032, ser. št. F-0757154 (Celje). 348 Ipavec Stanko, Ba.nj-šiee 45, p. Kal nad Kanalom, zdravstvena izkaznico, št. 704767 (.Tolmin). 71 Kaiuđer Hija, SGP Primorje, Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 43/799, ser. št. 2064068 (Kula). 161 Kajnsky Nuša, Ljjubljama, Krekov trg 7, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljnblja-n.i. 132 Karabegovič Mnmir, Ljubljana, Tomačevska H/a, zdravstveno izkaznico, izdano v Bihaču. 235 Kaučič Rozalija, Maribor, Jadranska 21 b, osebno izkaznico, reg. štev. 32488, ser. št. 24418. 503 Kerin Franc, Celje, zdravstveno izkaznico, -št. 628017 (Celje). 557 Kirbiš Miro, Maribor, Gosposvetska 12, osebno izkaznico, reg. štev. 38389, ser. š-t. 0042801. 79 Kirbiš Stanko, Miklavž 161, pošta Hoče, zdravstveno izkaznico, številka 9-17386. 504 Knafli-č' Ivanka, Kidričevo 6/II, osebno izkaznico. 80 Kocbek Angela, Maribor, Heroja Staneta 24, osebno izkaznico, reg. št. 2847 (Maribor). 55 Kocen Franjo, Ljubljana, Sveto-savska cesta, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 11 Kocjančič Miranda, Koper, Trin-kova tl, zdravstveno izkaznico, št. 758386 (Koper), 273 Kocman Jože, Javorje, zdravstveno izkaznico, št. 620630 (Celje). 360 številka 309615, na .ime Kopše Marija. 11671 Korbar Stefan, Stopni-k, p. Vransko, osebno izkaznico, reg, št. 9138, ser. št. 0674973 (Celje). 350 Koren Andrej, Kamno 72, p. Kobarid, osebno izkaznico, reg. številka 13601, ser. številka 0392311 (Tolmin). ^ 515 Kos Ivan, Oplotnica, zdravstveno izkaznico. 81 Kosec An-ton, Mengeš, Ropletova 2, osebno izkaznico, reg. št. 4169 (Kamnik) in orožni list, št. 1760 za lovsko puško. 135 Kosi Vida, Okrožno javno tožilstvo, Murska Sobota, osebno izkaznico, reg. št. 29140 (Koper). 409 Kostrevc Henrik, Dednja vas 16, p. Pišece, osebno izkaznico, reg. št. 35026, ser. št. 041133-6 (Krško). 516 Košak Marta, Ma-ribo-r, Maistrova 34, osebno izkaznico, reg. štev. 719, ser. št. 085-9329. 82 Košir Anton, Škofja vas 9, zdravstveno izkaznico, štev. 6C9f6'l (Celje). 353 Košir Dominik, Pugled 3, p. Mokronog, zdravstveno izkaznico, izdamo v Ljubljani. 236 Kovač Ivan. Maribor, Vojašniška 5, osebno izkaznico, reg. št. 346S57 (Maribor), 275 Kovačec Marija roj. Žnidarič, Za-mušani 50, p. Gorišnica, osebno iz- Ižamee Ana, Ljubljana, Zaloška 51, osebno izkaznico, reg. št; 30952 (Grorica). 96 Jalovec Mirko, Ljubljana, Stari trg 16, osebno izkaznico, reg. štev. 85813/52 (Ljubljana). 181 Jamnik Vinko, Otiški vrh 58, pošta Dravograd, osebno izkaznico, reg. št. 71142, ser. št. 0172478. 215 Jamša Anton, Poljane 61, .pošta Ljubi j an a - šen tv-id, vojaško knjižico, izdano od vojaš-keg^ okrožja , v Ljubljani. <62 Janko Adolf, Maribor, Studenci, Krpanova 19, zdravstveno izkaznico, št. 901425, 216 »Javna skladišča«, Ljubljana, Šmartinska 152 a, prometno dovoljenje za tovorni avtomobil, znamke »Bedford«, št. S-577. 150 Jazbec Mihael, Zabukovje 28, pošta Zabukovje nad Sevnico, osebno izkaznico, reg, št. 4536-0, ser. številka F-0389670 (Krško), , , 426 Kofol Bojan, Ljubljana, Glinška 3-/a, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 133 Koh-ne Alojz, Dobrava 16, osebno izkaznico, reg. št. 22791, ser. št. F-0787-651 (Celje). 351 Kokol Anton, Šober 45, p. Kamnica. osebno izkaznico, reg, št. 33486, ser. št. 0189372. • 218 Rokovnik Edvard, Ma-ribor, Gregorčičeva 16, osebno izkaznico, reg. št. 3996. orožni list za samokres, znamke »Mauser«, št. 09605, cal. 6.35 DRP u AP, sindikalno izkaznico in 2 pooblastila Ključavničarstva Lenart. 21 Kolarič Franc, Celje, Ostrožno 57, osebno izkaznico, reg. št. 6507, ser. št. 0596617 (Celje). 55-2 Koprivec Ana-Marjeta, Zagorje. Prešernova 29, osebno izkaznico, reg. št; 39433 (Trbovlje). 134 Koprivšek Martin. Maribor, Aškerčeva 22, osebno izkaznico, reg. štev 6627, ser; št. 0016438. ' 219 kaznico, reg št. 26548 (Ptuj). 1 162 Kozlevčar Fani, Jelša 4, p. Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 51445 (Ljubljana ok.). 118 Kračun Silvo, Celje, Zg. Hudinja 134, osebno izkaznico, reg. št. 18791, ser. št. F-0609089 (Celje). 359 Krajnc Ljudmila. Šmarje pri jelšah, zdravstveno izkaznico, številka A-261310 (Celje). 356 Kralj Aifton. Podgorica 52. p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 447 Kralj Erna, Ljubljana, Titova 170. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 289 Krašovec Jožef, Golobinjek. osebno izkazimco, reg. št, 7519. ser. št. F-0779478 (Celje). : 353 Krivec Ivan. Ljubljana, študentsko naselje, univerzitetno izkaznico univerze v Ljubljani. 257 Kropivšek Ivan. Kotredež 32. Zagorje ob -Savi, zdravstveno izkaznico. št. 298571. 317 Jenčič Milan, Mengeš, Glavni trg 5, vojaško knjižnico, izdano, od vojaškega okrožja v Kamniku. 464 Juvančič Ludvik, Ljubljana, Lužč ško-Srbska 64. zdravstveno izkaznico, št. 132045 (Ljubljana). .131 Kopše Janez, Grdina 21, p. Stoperce, delovno knjižico, številka 10124 (Ptuj). 11766 Kopše Stanko. Globoko 47, pošta Ljutomer, zdravstveno izkaznico, št, 303864 ip zdravstveno izkaznico, Kuder Jožef. Zadobrova 109, osebno izkaznico, reg. št. 68699. ser. št. F-0705286 (Celje). . ,354 Kuhr Marija, Sp. Radvanje St, p. Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 209-67, ser. št. 0025315.. ... ,505 Kukovec ing. Ivan, Ljubljana, Vo- Leskovec Ana, Šmartno pri Litiji Marinšek Rezka, Ljubljana, Mil-žarski pot 8, zdravstveno izkaznico, 56, invalidsko izplačilno knjižico, črnskega 73, zdravstveno izkaznico, ®t. 0930008 (Ljubljana). 97 št. 918041. 291 št. 783250 (Kranj). 410 Kumar Ivan, Mavrlen 8, p. Črnomelj, zdravstveno izkaznico, številka A-006237 (Ljubljana). 11673 Kurnik Marina, Maribor, Vodnikov trg 4, zdravstveno izkaznico, št. 894602. 220 Kuzman Ciril, Lipovec, osebno izkaznico, reg. št. 19115, ser. številka F-0609407 in zdravstveno izkaznico, št. 431890 (obe Celje). 535 Labovič Tomo, Ljubljana. Mi,sle-jeva 3, osebno izkaznico, reg. štev. 120468/56 (Ljubljana). 37 Lackovič Martin, Otrevanca, osebno izkaznico, reg. št. 30525, ser. štev. 0289S45 (Virovitica). 366 Lah Cilka. Ljubljana, Mirje 19, osebno izkaznico, reg. štev. 127470 (Ljubljana). 136 Lah Katarina, Središče ob Dravi 39, osebno izkaznico, reg. št. 49338, ser. Št. 0295861 (Ptuj). 276 Lajkovič Helena, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XVII/13, osebno izkaznico, reg. št. 103701 (Videm-Kr-ško). 465 Lampič Leopold, Gozdarska srednja šola, Postojna, osebno izkaznico, reg. št. 17343, ser. št. 154385. 277 Lampič Slavko. Ljubljana, ir g VII. kongresa ZKJ 1, osebno izkaznico, reg. številka 106798/54 (Ljubljana). 290 Lamut Justina roj. Šerbel, Celje. Šmarjeta 10, osebno izkaznico, reg. št. 18460, ser. št. 0608757 (Celje). 365 Lasič Terezija roj. Orož. Slov. Konjice, osebno izkaznico, reg. štev. 16288, ser. št. F-0772008 (Celje). 367 Laura Peter. Ljubljana, Zelena pot 20, osebno izkaznico, št. 49288 (Zagreb). 265 Lazar Rozalija, Limbuš 4, osebno izkaznico, reg. št. 14685 (Maribor okolica). 319 Ledinek Frančiška roj. Kidrič, Celje, Dečkova 56, osebno izkaznico, reg. št. 12736, ser. št. F-0602869 (Celje). 362 Ledinek Ludvik. Gozdno gospodarstvo, Maribor, zdravstveno izkaznico. 10162 Lepoša Adela, Šalovci 60, osebno izkaznico, reg. št. 51403. ser. številka 0133112 (M. Sobota). 163 Lepoša Ernest, Šalovci 60, osebno izkaznico, reg. št. 16830, ser. številka 00975'40 (M. Sobota). 161 Lesar Irena, Šentilj 55 v Slov. goricah. zdravstveno izkaznico, štev. 951478 58 Lesjak Avgust, Petrovče, evid. tablico za motor, št. 22347. 361 Lesno industrijsko podjetje, Bled, evid. tablico za preizkusno vožnro, št. 3-161 (Kranj). 4 Levart Franc, Draža vas 33, pošta Loče pri Poljčanah, osebno izkaznico, reg. št. 56193, ser. številka F-0693538. 221 Levstik Janko, Željne 38, p. Kočevje, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani. 38 Lilek Dragica, Bistrica 26, p. Limbuš, osebno izkaznico, reg. št. 15234, ser. št. 0587589. 506 Ločičnik Jožef, Gorenje 19, osebno izkaznico, reg. št. 21478, ser. št. F-0444789 (Celje). 364 Logar Marija, Ravne na Koroškem, Partizanska 2. osebno izkaznico, reg.' številka 8593, ser. štev. 0273305. ' 59 Lončarič Jože, Krška vas 63, osebno izkaznico, reg. številka 31875 (Krško), , 10530 Lopan Pavla roj. Pahole, Loče 33, osebno izkaznico, reg. št. 23900, ser. št. F-0785763 (Celje). 363 Lorbek Franja, Košaki 29, p. Maribor 1, zdravstveno izkaznico, štev. 896440. 507 Lovrenčič Franc, Sp. Korena 37, p. Zg. Korena, osebno izkaznico, reg. št. 204, ser. številka 0304614 (Maribor),. 482 Lovše Andrej, Zg. Kašelj 129, p. Ljublfana-Polje, osebno izkaznicio, reg. štev. 37931/51, ser. št. 0060241 (Ljubljana). 98 Lukančič Nada, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico, št. A-502974v'59 (Ljubljana). 292 Lukanec Franc, Ljubljana-Črnu-če 70, osebno izkaznico, reg, štev. 54945/35 (Ljubljana). 39 Lukič Amalija, Ljubljana, Linhartova 36, osebno izkaznico, reg. štev. 22222/50 (Ljubljana). 238 Maček Janez, Laze 65, osebno izkaznico, reg. številka 25944 (Ljubljana). 466 Majdič Valerija, Žerjav 21 a, pošta Črna, zdravstveno izkaznico, številka. 455758 (Mežica). 281 Majer Albin, Kamna gora, osebno izkaznico, reg. št. 69168, šer. številka F-0705755 (Celje) in zdravstveno izkaznico št. A-044426. 368 Ma-kater Marija. Grad 2, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. štev. 31115. 83 Malovrh Marija, Ljubljana, Tomačevska 9, osebno izkaznico, reg. št. 7010 (Ljubljana). 183 Marolt Franc, Dolstko 26, p. Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg, št. 9923 (Ljubljana). 23 Martinčič Pepca, Ljubljana, Vipavska 30, osebno izkaznico, reg. št. 15025i/5O ((Ljubijana). 266 Martinec Ivan, Ljubljana, Trnovski pristan 20, osebno izkaznico, reg. št. 4i7463i/5il in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani. 137 Martinko Milka, šola Bizeljsko, p. Bizeljsko, osebno izkaznico, reg. št. 16096 (Pregrad — LRH). 119 Maskalan Viktor, Usnjeni izdelki, Ljubljana, Celovška 14, zdravstveno izkaznico, št. 114062 in zdravstveno izkaznico, št. 114061 na ime Maskalan Štefanija. 293 Medič Sadik, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 166556 (Celje). 369 Medved Franc, Sp. Jablane 17, p. Cirkovci, osebno izkaznico, reg. št 38599, ser. št. 0282837 (Ptuj). 60 Menard Jelka, Medvode 48, zdravstveno izkaznico, štev. 126217 (Ljubljana). 467 Mesarič Ivan, Belica, p. Čakovec, zdravstveno izkaznico, štev. 593014 (Sisak). 373 Mesarič Peter, Celje, Sp. Hudinja 24, osebno izkaznico, reg. št. 5994. ser. št. F-0595123 (Celje). 372 Mesesnel Vera, Medvode, zdrav-, stveno izkaznico, št. 488234 (Ogulin-Hrva tska). 99 Mihelač Alojz, Maribor, Štrekljeva 24, osebno izkaznico, reg. štev, 0892930 (Ptuj) in zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru. 40 Mlakar Marija, Ponikve 16, p. Studenec pri Sevnici, osebno izkaznico, reg. št. 34041, ser. št. 0412351 (Krško). 485 Mlinarič Marjeta, Kajžar 55, pošta Miklavž pri Ormožu, osebno izkaznico, reg. št. 338, ser. številka F-O3O0748 (Ormož). 6 Modic Pavla, Ljubljana, Vodnikova 61, osebno izkaznico, reg. številka 102620/53, ser. št. 0476930 (Ljubljana) . 468 Mohorko Anton, Dvorjane 74, p. Sp. Duplek, zdravstveno izkaznico. Št. 829725. 222 Mokrovič Karel, Loče 36, p. Dobova, zdravstveno izkaznico, štev. 339535 (Zaprešič). It789 Motoh Elizabeta roj. Zdolšek, Celje, Začret 3. osebno izkaznico, reg. štev. 44709, ser. štev. F-0644820 (Celje). 370 Možina Rozalija, Pestite 15, poita Zavrč, osebno izkaznico, reg. številka 20507, ser. št. 0271017. 11398 Mujatić Rabo, Ljubljana, Oražnb-va ulica, blok IV, delovno knjižico, št. ?0'1.)89i/l (Ljubljana). 41 Mujakić Rabo, Ljubljana, Oraž-nova, blok 4, zdravstveno izkaznico, št. A-5'fr97/l (Ljubljana). • 239 Mulalič Jusuf, Ljubljana, Rakov-niška 6, delovno knjižico’, št. 277725 (Cazin). 12 Murgee Bariča, Piran, Trg svobode 19, osebno izkaznico, reg. številka 13147 (Dol. Lendava). 282 Murko Martin, Podplat 17, osebno izkaznico, reg. št. 10371, ser. št. F-0795330 (Poljčane). 371 Nemec Eližabeta. Ptuj, Rogozni-ška 16, osebno izkaznico, reg. štev. 61995. ser. št. 0887150. 434 Nikolič Obren, Ljubljana, Litijska cesta, barake, zdravstveno izkaznico, izdano v Kopru. 294 Nokia Ana. Ljubljana, Bolgarska 19, osebno izkaznico, reg. št. 1362.16. ser. št. F-0895291 (Ljubljana) 184 Nolda Janez, Ljubljana, Bolgarska 19, osebno izkaznico, reg. štev. 136217, ser. štev. F-CS93292 (Ljubljana). . 1-3 Novak Alojz, Mala Bukovica 17, 1». II. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 6699 (11. Bistrica). 325 Novak Franc, Sv. Mihael, p. Poljčane. delovno knjižico, št. 352912/ /29217/54 (Celje). 575 Novak Jože. Bakovci 70, p. M ur. Sobota, osebno izkaznico, reg. štev. 3422. ser. številka 0065152 (Murska Sobota). 455 Novak Marija, Polje, p. Zagorje ob Savi; osebno izkaznico, reg. štev. 16225. 524 Novak Marta. Lokavec 102, p. Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. številka 132099, ser. številka 793509 (Ljubljana). 11791 • Novak Mirko, Studa 17 pri Domžalah. delovno knjižico, štev. 1088/ /122508 (Kočevje). 133 Novak Vera. Celje, Trubarjeva ulica, nova hiša, osebno izkaznico, reg. št. 27420. ser. št. 1089494 (Novi Sad). 374 Nussdorfer Nada. Brezovica 13 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 012695 (Ljubljana). 100 Obrovnik Marija, Ljubljana, Študentsko naselje, univerzitetno izkaznico univerze v Ljubljani. 101 Orehek Marija. Stegne 7, p. Moravče, osebno izkaznico, reg. štev. 20570, ser. št. O4660SQ (Moravče). 139 Orehov Olga por. Rečnik, Ljubljana, Cesta dveh ’ cesarjev 185, osebno izkaznico, reg. št. 105331/55 (Ljubljana). 295 Orožim Ivan, Kaplja vas 35, pošta Prebold, osebno izkaznico, reg. številka 25641, ser. št. F-0677060 (Celje). 376 Osojnik Ida, Sodca 53, p. Strnite pri Vojniku, osebno izkaznico, reg. štev. 61937, ser. številka F-069S445 (Celje). 136 Osredkar Franc, Gaber je 39, pošta Dobrova pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 49164, ser. štev. 017186'3 (Ljubljana ok.), 448 Ošlovnik Rudi, Maribor, Maistrova 22, osebno izkaznico, reg. štev. 23 5 49, ser. št. 2559166. 508 Panič Julka, Ljubljana, Galjevi-ca 210, zdravstveno izkaznico, štev. 64744 (Ljubljana).- . 411 Pavli Terezija por. Raj nar, Ljubljana, Titova 62. osebno izkaznico. reg. št. 2699 (Trebnje na Dolenjskem). 102 Pavli Viktorija, Ljubljana, Zaloška 187, zdravstveno izkaznico, izdano V Ljubljani. 240 Pavlovčič Janez. Ljubljana, Za garažami 12, osebno izkaznico, reg. št. 51496/51 (Ljubljana) in železniško izkaznico za prosto vožnjo, št. 783700, izdano od JDŽ. 1S7 Pavlovič Miloje, Ožbalt ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 14732. 84 Pečar Rudolf, Maribor-Tezno, Soška 22, zdravstveno izkaznico. 63 Pečar Rudolf. Podjetje za impre-gniranje lesa. Hoče, zdravstveno izkaznico, št. 926534. 33 Pečnik Marija. Podkum 60, osebno izkaznico, reg. št. 36948, ser. št. F-0750258 (Trbovlje). 207 Pek Viktor, Zg. Konjišče 5, pošta Apače, osebno izkaznico, reg. štev. 6/59, ser. številka 0065439 (Gornja Radgona). 487 Perše Antonija, Gorenja vas 36, p. Kanal, zdravstveno izkaznico, štev. 678334 (Gorica). 72 Peršuh Anton, Župečja vas 54, p. Lovrenc na Dravskem polju, osebno izkaznico, reg. št 39671, ser. št. 0283908. 325 Petelin Andreja, Ljubljana, Gradišče 6. osebno izkaznico, reg. štev. 23974/50 (Ljubljana). 140 Peteline Angela, Stari grad 17. p. Videm-Krško. osebno izkaznico, reg. št. 4077, ser. št. 369387 (Krško). 255 Petrin Ana, Ljubljana, Središka 19. osebno izkaznico, reg. št. 110056 (Ljubljana). 449 Petrovič Marija, Stojnci 32. pošta Markovci pri Ptuju, osebno jzkazni- f co, reg. štev. 2?594, ser. št. 0270904 (Ptuj). ' 165 Pevec Alojzija roj. Vol o vš ek, Celje, Tkalska 9, osebno izkaznico, reg. štev. 5560, ser. štev. F-06603'774 (Celje). 579 Pezdirc Anton, Otok 24, p. Gra-. dac, osebno izkaznico, reg. številka 15358, ser. številka 0598669 (Črnomelj). 11532 Pfeifer Friderik, Maribor-Studenci, Ruška 75, osebno izkaznico, reg. št. 13227, ser. št. 0020010. 488 Pignar Ivan, Plintovec 23, pošta Zg. Kungota, evidenčno tablico za motor, št. S-15295 (Maribor). 64 Pintar Marija roj. Božnik, Vrba 20, osebno izkaznico, reg. št. 53314, ser. št. F-0681432 (Celje). 383 Pinter Ludvik, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 10, indeks pravne fakultete univerze v Ljubljani. 475 Pirnat Franc. Ljubljana, Cesta na Brdo 14, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Fiat 1400«, št. S-9222. 42 Pirnat Miha, Trzin 44, p. Mengeš, zdravstveno izkaznico, št. A-000369 (Ljubljana). 133 Planinc Drago, Log 5, p. Ruše, osebno izkaznico, reg, št. 51424, ser. št. 0481532 (Maribor ok.). 25 Plavčak Franc, Zadružna mlekarna, Slov. Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 6628). 1472 Flešec Jože, Brezovica 1, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. štev. 49526 (Ljubljana ok.). 43 Plevanč Anton, Gor. Skopice 27, p Krška vas, osebno izkaznico, reg. št. 35727, ser.'št. 0414057 (Krško). 166 Pleteršek Antonija, Celje, Pod gradom 6. delovno knjižnico, štev. 524180/3089/58 (Celje). 377 Podbregar Draga. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VIII/2a. osebno izkaznico, reg. št. 65109/51 (Ljubljana). 296 Podlesek Terezija roj. Broder, Brezovci 86, p. Puconci, osebno izkaznico. reg. št. 46892, ser številka 0128602 (M. Sobota). ‘ 7 Poklšek Nežika, Laška vas 35, p.. Store, zdravstveno izkaznico, štev. 13328 (Loka pri Žusmu). 580 Pokorn Franc, »Toplovod«, Mari--bor, zdravstveno izkaznico, številka' 441025. 167 Poljanšek Vincenc. Srednja vas 15, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 188. ser. št. F-S59181 (Kamnik). 297 Potočnik Agica Ana. Maribor. Kopališka 10. osebno izkaznico, reg. št. 39091, ser. št, 045504. ' 509 Potujoči kino, Lukovica pri Domžalah. prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Talra«, številka S-164»l. 103 Povž Francka, Zg. Zadobrova 49, osebno izkaznico, reg. št. 10619, ser. št. 0168923 (Ljubljana). 469 Povž Janez, Mala Loka 2, p. Domžale, osebno izkaznico, reg. številka 128017, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani in izkaznico o predvo-jaški vzgoji, izdano v Domžalah. 1S9 Poznič Anton, Koper, vajenski dom, osebno izkaznico, reg št. 396, ser. št. 0753715 (Prebold). 3S1 Praznik Stane, Zagorje, Kolodvorska 24, osebno izkaznico, reg. štev. 24132. 8 PreskarTvan, Podsreda 44, osebno izkaznico, reg. št. 8522, ser. številka F-0373832 (Krško). 378 Pucelj Matilda, Ljubljana, Podutiška 40, osebno izkaznico, reg. štev. 38501 (Ljubljana). 241 Pučko Jožef, Ljubljana, Pokopališka 43, osebno izkaznico, reg; št. 1192 (Ptuj). 412 Pulko Klica por. Justin, Ljubljana, Resljeva 15, osebno izkaznico, reg. štev. 232513 (Zagreb) in zdravstveno izkaznico, št. 147553. na ime Justin Miroslava. 141 Pungeršek Jožefa, Celje, Zidanškova 25. osebno izkaznico, reg. št. 69881, ser. št. F-0706470 (Celje). 382 Pustotnik Slavka, Zdravstvena postaja, Moravče, zdravstveno izkaz-kaznico, št. 742811. 413 Rajh Mirko, Globoko 47, p. Ljutomer, zdravstveno izkaznico, štev 305647. 11672 , Rant Andrej, Studeno 15, p. Železniki, osebno izkaznico, reg. štev.. 37669, ser. št. F-0214679 (Kranj), 169 Rauter Aleksander, Maribor, Medvedova 3. potrdilo o stalni nesposobnosti v JLA, št. 878 z dne 28. TX. 1946. , 11723 Razgor Mihael, 'Vrba 18, osebno izkaznico, reg. št. 4'6605, ser. številka F-0651415 (Celje). 385 Rebernak Mirko, Leskovec 49, p. Pragersko, zdravstveno izkaznico, št. 904633, 280 Remic Julijana,; Šenčur 148, osebno izkaznico, reg št. 8066. ser. štev. 0197276 (Kranj). ' 27 Ribič Vladimir, Ljubljana, Šmar-tinska 68. delovno knjižico, številka 513853/859, izdamo v Ormožu. 104 Rigelnik Ljutomir, Dobrovnik 271 a v Prekmurju, osebno izkaznico, reg. št. 226371, ser. št. G-0229!S9 (Zagrebi. 257 Risa Francka. Pohorski dvor, p. Hoče. osebno izkaznico, reg. številka 52773 (Slov. Bistrica). 490 Robič Štefan, Sleme, p. Z^. Kuu-gota, osebno izkaznico, reg. številka 36594, ser. št. 0197945. 86 Rogelj Anica, Vače 14 pri Litiji, zdravstveno izkaznico1, št. 144788 (Litija). 414 Romih Franc, Žegar 29, osebno izkaznico, reg. št; 60594, ser. številka F-0610101 (Celje). 584 % Rosič Majda, Kneža 43, p. Podme-lec, zdravstveno izkaznico, številka 181161. 11646, Rošker Marjeta, Maribor, Einspi-lerjeva 17, osebno izkaznico, reg. št. 28953. ' 328 Rot Marija, Ljubljana, Gosposvetska 13, osebno izkaznico, reg. št. 137152 (Ljubljana). 104 Rozman Draga, Ljubljana, Posavskega 7, osebno izkaznico, reg. štev. 104803t/53 (Ljubljana). 470 Rozman Frančiška, Svetina 14, osebno izkaznico, reg. št. 93342, ser. št. F-0714494 (Celje). 386 Rožanc Marjeta, Koper, Ulica JLA 5/111, osebno izkaznico, reg. številka 751027 (Koper). 491 Rupar Franc, Suha 65 pri Škofji Loki. zdravstveno izkaznico, številka 271968 in delovno knjižico, štev. 23497, obe izdani v Škofji Loki. 103 Sabotin Mihael, Bratonci 98, pošta Beltinci, osebno izkaznico, reg. štev. 67, ser. št. G-0148877 (Beltinci). 492 ■ Samec ing. Dušan, Celje, Ložnica 13, orožni list, št. 147, izdan , leta 1957 v Celju. . 10904 Satler Ivan, Maribor-Podbrežje, Makedonska 44, osebno izkaznico, reg. št. 49846, seir. št. 0879052 (Maribor). 11724 Sernko Cilka, Maribor, Tržaška 67, zdravstveno izkaznico, št. 931719 (Maribor). j 28 Setnikar Janez, Praproče, p. Polhov Gradec, vojaško knjižico, izdano v Ljubljani. 471 Sevšek Ivanka, Prebold 10, osebno izkaznico, reg. št. 25547, ser. številka F-06769'66 (Celje). 389 Simčič Anton, Hum 21, p. Kojsko, osebno izkaznico, reg. št. 4136. ser. št. 0301274 (Gorica). ' 208 Skrbinšek Jože, Ptuj, Poljanska cesta, spričevalo o zaključnem izpitu ekonomskega tehnikuma, št. 15, izdano v Mariboru. 415 Skrbinšek Marija, Ptuj, Poljanska cesta, osebno izkaznico, reg. št. 770, set. št. 0242782 (Ptuj). 446 Skrbiš Franc-Rihard, Ljubnica 32, P. Vitanje, osebno izkaznico, reg. št. 282, ser. št. F-0774592 (Celje). 387 Sluga Roman, Srednja kmetijska šola. Maribor, osebno izkaznico, recr. št. 115, ser. št. 030523. 223 Smodiš ing. Janko, Ljubljana, Tavčarjeva 4, osePno izkaznico, reg. št. 10997 (Kamnik). 451 Smolkovič Marija, M. Sobota, Lendavska 13, osebno izkaznico, reg. št. 20599, ser. št. 0847849 (Murska Sobota). * 171 Smrekar .Angela, Trata 34, pošta Ljubljana 1, osebno izkaznico, reg. št. 32534, ser. št. F-015S549 (Ljubljana ok.). • 242 Smuk Ana, Ljubljana, Šlajmarje-va 3, osebno izkaznico, reg. številka 56742/51 (Ljubljana). 243 Sosič Anton, Bovec 131, osebno izkaznico, reg. št. 10811. 493 Spazzapan Marija, Ljubljana, Prekmurska 3, osebno izkaznico, reg. številka 54276 (Ljubljana). 106 Stadler Krista, Maribor, Njegoševa 40/1, osebno izkaznico, reg. številka 40621. 329 Starin Jožefa, Ljubljana, Jarška 34/a, zdravstvena izkaznico, številka 001811 (Ljubljana). 190 Stepančič Franc, Temnica 22, pošta Kostanjevica na Krasu, osebno izkaznico, reg. št. 35716, ser štev. 0337670. ‘ 14535 Štern Ana, . Pohorje, Poštarski dom. osebno izkaznico, reg. št. 80443, ser. št. F-070S005-(Celje). 388 Stevanec Alojz, Ljubljana, Wolfo-va 42, izkaznico medicinske visoke šole v Ljubljani. 9 Strmšek Stane, Osijek, Kuhačeva 17, osebno izkaznico, reg. št. 57637, ser. št. 0165510. 65 Svetec Vendel, Lancovo, blok 30, p. Radovljica, osebno izkaznico, reg. št,- 58245, ser. št. G-'3079192 (M. Sobota) in ne osebno izkaznico, reg. štev. 58234 kot je bilo prvotno objavljeno. k 10549 Sadi Katarina, Zbigovci, p. Gor. Radgona, osebno izkaznico, reg. številka 2300/1, ser. številka 58999 (G. Radgona). 122 * Savpah Margareta, Maribor. Valvazorjeva 19/1, zdravstveno izkaznico, št. 901673. 259 Šefran Hilarija, Ljubljana, Apd-« lova 34, osebno izkaznico, reg. štev. 91756 (Ljubljana). 142 Selih Marija, Tolsti vrh 39, osebno izkaznico, reg. št. 70787, ser. štev. 707377 (Celje). 390 Šemrl Ljudmila. Ljubljana, Gubčeva 18. zdravstveno izkaznico, izdamo v Ljubljani, . 417 Šibila Ivan, Metke 1. p. .Prebold, osebno izkaznico, reg. št. 50387, ser. št. F-0696712 (Celje). 394 Škodnik Karel, Gor. Slaveči 19, p. Kuzina, osebno izkaznico, reg. štev. 147, ser. št. 0132057 (M. Sobota). 330 Škof Janko, Polhov Gradec ib, osebno izkaznico, reg. štev. 15980 (Ljubljana ok.l. 452 Škrobar Ivanka, Zbigovci 59, p Gor. Radgona, delovno knjižico, reg. št. 10, ser. št. 419638. bb šraj Franc, Vukovski đol 21, pošta Jareninski dol, delovno knjižico, št. 271878/24673. 224 šranc Heda, Maribor, Prešernova 27, osebno izkaznico, reg. št. 0582176, ser. št. 14621 ^ 496 Šreiner Alojz, Špičnik 47, pošta Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 365366. 225 Štefančič Jože, Šmartno ob Savi 11, osebno izkaznico, reg. št. 32700 (Krško). 244 Štiberc Zinka, Slamnjak 33, pošta Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 135, ser. št. 084S558 in delovno knjižico, reg. št. 604, ser. štev. 497723 (obe Ljutomer). 438 Štraus Viljem, Razvanje 15, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 918417. 226 Šturm Milka, Zali log 39, p. Železniki, osebno izkaznico, reg. št. 13157, ser. št. F-OS42467. 494 Švagan Jakob. Maribor. Kamenškova 10. osebno izkaznico, reg. št. 36655, ser št. 32167. 173 Tanko Anica, Vdžmarje 79, p. Ljub-Ijana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 18479/50 (Ljubljana). 453 »Tebnometal«, Ljubljana, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Volkswagen«, št. S-8191. 245 Teran Jože, Kranj, Praprotna polica 2, osebno izkaznico, reg. številka 13588, ser. številka 0840898 (Kranj). 44 Tober Eva, Poljane 49, Ljubljana-Šentvid, službeno izkaznico, štev. 839/59, izdano od podjetja »Ljublja-na-Trarisport«. 143 Tomažin Jože, Kolodvorska restavracija, Jesenice, zdravstveno izkaznico. izdano v Ljubljani. 298 Tomec Cilka, Maribor, Gorkega 2, osebno izkaznico, reg. štev 69964, ser. št. 171600. ' 87 Tompa Štefan. Odranci 68, osebno izkaznico, reg. št. 16782, ser. številka 0241092 (Lendava). 67 loporišič Terezija roj. Urek, Mostec 15, p. Dobova, osebno izkaznico, reg. številka 35504, ser. številka 0411814 (Krško). 50 Tornar Šiana, Ustje 44, p. Šmartno pri Litiji, zdravstveno izkaznico, št. 232310 (Ljubljana). 45 Tovarna Toper, Celje, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke Chevrolet, S-4938 (Celje). 392 Trgovsko podjetje »Preskrba*. Ljubljana, Titova 82, štampiljko i besedilom: Trgovsko podjetje Preskrba. Ljubljana, Titova 82. 144 . Turk Terezija, Zagorica 12, p. Dobrnič, osebno izkaznico, reg. številka 12035, ser. štev. 0'316345 (Novo mesto). 299 Turnšek Ana. Zaloška Gorica lO, p. Petrovče, osebno izkaznico, reg. št. 94207, ser. številka F-0756359 iCe-Ije). 595 Ul Milena, Maribor, Studenci, Stritarjeva 30, zdravstveno izkaznico, št. 155250. 227 Umbergar Franc, Grosuplje 46 osebno izkaznico, reg. št. 1233 (Ljubljana). 472 Umek Jerica. Maribor, Limbuška 80/a. zdravstveno izkaznico, številka 967007. 88 Umek Jerica, Maribor, L:mbuška 80/a, zdravstveno izkaznico, številka 967001 (Maribor). 89 Uršič Janez, Kun serk 31, p. Bistrica ob Sotli, osebno izkaznico, reg. številka 8199, ser. številka F-0375509 (Krško), 68 Uršič Vida, Domžale, Savska t. osebno izkaznico, reg. štev. 51752. ser. št. F-0175453 (Kamnik). 13 Vajngerl Ivan, Spodnja Velka 84. p. Velka, osebno izkaznico, reg št. 65420, ser. št. 0380518 (Maribor). ' 69 Vanega — Kos Silvestra. Maribor, ‘Vrbanska 33, delovno knjižico, štev. 233923/2671. 286 Velič Sulejman. Šumadac pri Mali Kladuši, zdravstveno izkaznico, št. A-145616 (Ljubljana). 74 Vengust Miroslav, Stranice, osebno izkaznico, reg. št. 50309, ser. številka F-0669423 (Celje). 397 Videnšek Ernestina roj. Rajniš. Celje, Delavska 31. osebno izkaznico, reg. št. 65025, ser. št. F-0701529 (Celje). 395 Vidmar Franc, Hrastnik 56, osebno izkaznico, reg. št. 420/59, ser. številka 0737727 (Hrastnik). 209 Vidovič Adolf, Ptuj, Prešernova 17, zdravstveno izkaznico, št. 811021 (Ptuj). 439 Vindiš Jakob, Maribor, Ulica talcev 32, preklic o izgubljeni osebni .izkaznici, reg. št. 53293, objavljen v »Uradnem listu LRS«, štev 40/59 z dne 24. decembra 1959, ker se je našla. 107 Vinkovič Ivan, Gradbeno podjetje, ŠenttMd-Podgora 32, osebno izkaznico, reg. številka 29354 (Murska Sobota). 192 Vizjak Marta roj. Seničar, Celje, Prešernova 8, osebno izkaznico, reg. št. 5552, sei* št. F-059424O (Celje). 3% Vodišek Leopold, Debro 13, pošta Laško, osebno izkaznico, reg štev. 17189, ser. št. F-0646104 (Celje). Vodopivec Vinko, Ljubljana, Pot na Drenikov vrh 12, osebno izkaznico, reg. št. 128458, ser. št. F-080286S/ 57 (Ljubljana). 154 Vrbnjak Alojzija, Drakovci 20. p. Bučkovci. zdravstveno izkaznico, št. 307740. 260 Vrečar Marija, Ljubljana-Rudmk 62, osebno izkaznico, reg. št. 54120 (Ljubljana). 108 Vrečko Ignac, Rogoza 30, p. IT)če, osebno izkaznico, reg. štev. 0585192. ser. št. 8407. 510 Zadel Alma, Ljubljana, Bizjanova 19, osebno izkaznico, reg. številka 68936/31 (Ljubljana). 145 Zahar Rudolf. Ljubljana. Resljeva 26, potni list, št. 2543063. izdan od italijanskega konzulata v Zagrebu. 46 Zajc Darinka. Ljubljana, Polakova 7, osebno izkaznico, reg. številka 53698/31, ser. številka 0076008 (Ljubljana) 146 Zajc Ljudmila. Kranj, C. Staneta Žagarja 8/1, osebno izkaznico, reg. št 589, ser. št. 0176899 (Kranj). 11592 Zalaznik Franc, Maribor, Praprot-nikova 37. vojaško knjižico, številka 00018/991. 228 Zdešar Franc, Stranska vaš 5, pošta Dobrava pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. številka 20381 (Dobrava). 193 Zdešar Marija, Stranska vas 5, pošta Dobrava pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. številka 132674 (Dobrava). 194 Zdjelar Draško, Prijedor, Rudnička kolonija 32, spričevalo o dokončanem kvalifikacijskem izpitu delavca papirne stroke, izdano leta 1950 od tovarne Celuloze Goričane (Medvode). 11675 Zeba Josip, Maribor, Ul. talcev 16, osebno izkaznico, reg. št. 21322, ser. št. 0940999. 229 Šuster Staša, Ljubljana, Jamova 42. Uprava za ceste LRS, tehnična osebno izkaznico, reg. št. 41201. ser sekcija, Ajdovščina, evid. tablico za št. F-006351 ti/51. 191 tovorni avtomobil, znamke »Uni- mog«, št. S-5827. :74 OPOZORILO V izdaji instituta za javno upravo pri Pravni fakulteti univerze v Ljubljani in v naši založbi sta izšli dve knjisrL Prva knjiga: O DELOVNIH RAZMERJIH V GOSPODARSTVU vsebuje u razprav di*uga: ZNAČILNOSTI USLU2BENSKIB RAZMERIJ V 1AVN1 SLUŽBI pa 12 razprav. V obeli Knjigah sodelujejo ugledni univ profesorji id drugi strokovnjaki, zato so razprave napisane teme-jito. z velikim znaniem. izčrpno in sistematično dobro Vsebina prve knjige: Univ. prof. dr. Ruda Kvovskvi Načela o delovnih razmerjih. Dr. Marijan Dular; Poklicno usmerjevanje in izobraževanje glede zaposlovanja delavcev in sklenitev delovnega razmerja. Rado Miklič: Samoupravni predpisi gospodarskih organizacij. zadeva loči delovna razmer-ja. Vilko Rozman: Pogoji za delo. njihovi temelji in njihov pomen za delavce ter za gospodarske organizacije. Mitja Kamušič: Delovno razmerje in delovno mesP Dr. F rance Bučar: Temelji osebnih dohodkov delavcev v go-sjKKlarskih organizacijah. Aleksander Radovan: Dolžnost in odgovornost delavcev v go-spodarskih organizacijah. Milan Skitek: Splošno in jx>-sebno varstvo pri delu. Franc Bricelj: Razveza delovnega razmerja. Univ. prof. dr. Rudi Kyovsky: Bistvo kolektivnih pogodb in o njihovem pomenn pri nas. Lojze Piškur: Pravni in interesni spori v zvezi z delovnimi razmerji. Vse razprave so pisane na lahko razumljiv način in imajo veliko praktično vrednost Namenjene so vsem. ki imajo opravka z delovnimi razmerji in drugim zainteresiranim. Vsaka knjiga bo imela podrobno -tvarno kazalo. tako da bo na lahek način najti ustrezno do-očbo zakona. Cena broširani knjigi je 500 din vezani pa 650 din in se naroča na naslov »Uradni list LRS. Ljubljana. Erjavčeva 15 a. o. predal T%. Zenkić Ibro, Prijedor, Istarska ulica, spričevalo o dokončanem kvalifikacijskem izpitu delavca papirne stroke, izdano od tovarne celuloze Gončahe-Medvode. il67o Zgonc Antonija, Križna 79, p. Nove Jarše, osebno izkaznico, reg. štev. 18i?0, ser. št. F-O0IS78O/5O (Ljubljana). 473 Zidar Frančiška, Ljubljana, Krojaška 5, osebno izkaznico, reg štev. 90742. ser. št. 0709338. ' 250 N Zombra Danica, Ljubljana, Pre-garčeva 8, osebno izkaznico, reg št. 87357 (Ljubljana). "24'6 Zupan Anton, Osredek 5, osebno izkaznico, reg. št. 9232, ser. številka F-0374542 (Krško). 399 Zupan Frančiška. Mariniča t8, osebno izkaznico, reg. št. 8930, ser. št. F-0674745 (Celje). 598 Zupan Zdenko, Avtoprevfoz, Zagorje, osebno izkaznico, reg štev 9130. ' j75 Zupanc Janez, Tekačevo, osebno izkaznico, reg. št. 12558. ser. številka F-0764510 (Celje) in zdravstveno izkaznico, št. 632896. JOD Zveržina Nada, Kamnik, Trg talcev 5, osebno izkaznico, reg. štev. 27766 (Kamnik), 455 zerdin Olga. Ljubljana, Jurčkov, pot 121, osebno izkaznico, reg. štev 54277 (M .Sobota). 47, . Žibert Angela, Ljubljana, Trubar-jev3 23/11, osebno izkaznico, reg. št. 84678/52, ser. št. F-01069S8 in zdravstvene izkazniče, št. 640644 in štev. 041035 na ime Žibert Boleslav. 147 žilnih Janko, Celje, Ljubljanska 16, osebno izkaznico, reg. št. 23246. ser. št. 0676765 (Celje). 402 Živec Zdravomir, Maribor, Kamniška 2, zaključno spričevalo Državne trgovske akademije v Mariboru iz leta 1941. 70 Žižmond Kati, Koper, Bazoviška 10, prepustnico, št. 28376. 31 Žolnir Ivan, Podvin, p. Polzela, osebno izkaznico, reg. številka 30932, ser. št. 0646442 (Celje). 401 Žubri Terezija, Šmarca 48, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 50074 (Kamnik). 455 Žutič Ante, Ljubljana, Titova '52, osebno izkaznico, reg. številka 13531 (Kranj) in indeks filozofske fakute-te univerze v Ljubljani. 247 OPOZORILO V :zdaj. Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti univerze v Ljubljani in v naši založbi sta izšli dve pomembni Knjigi, in sicer: O DELOVNIH RAZMERJIH V GOSPODARSTVU Ki vsebuje n razprav, ter ZNAČILNOSTI LISLU2BENSKIH RAZMERIJ V JAVNI SLUŽBI Razprave so napisane temeljito. z velikim znanjem, izčrpno m sistematično dobro. Vsebina druge knjige: Univ. proi. dr. Lado Vavpetič; Temelji :n splošna načela za urejevanje uslužbenskih razmerij javnih uslužbencev. Univ. prot. dr. Makso Snuderl: Splošne in posebne dolžnosti javnih uslužbencev m ureditev njihove odgovornosti. Rado Miklič: Načela in postopek pri sprejemanju kandidatov v javno službo, razvrščanje javnih uslužbencev. Ermin f erfolja: O pravicah javnih uslužbencev, jjosebno o načelih za njihovo nagrajevanje in napredovanje ter o sredstvih za objektivizirano ugotavljanje njihovih zmožnosti in uspehov pr: delu. Dr. France Kovič: Razmerja, ti nastajajo in druga vprašanja, ki se pojavljajo z delovanjem javnih uslužbencev. Ivan Bertoncelj: O metodah izobraževanja javnih ' uslužbencev. Martin Žalik: Organi za urejevanje uslužbenskih razmerij njihovo delovno področje, sistem njihovega dela in reševanje sporov iz uslužbenskih razmerij. Dr. Lev Svetek: Piazveza službenega razmerja. Dr. Ivan Bele: Posebnosti uslužbenskih razmerij v državni službi. Vlado Vodopivec: Posebnosti uslužbenskih razmer,j oa področju prosvete, znanosti m kulture. Stanko Plut: Posebnosti uslužbenskih razmerij v javni službi zdravstva in socialnega varstva Anton Preinfalk; Posebnosti uslužbenskih razmerij v določenih službah na gospodarskem področju. Cena broširani knjigi je 426 din, vezani pa 580. n in se naroča na naslov »Uradni list LRS«. Ljubljana. Erjavčeva 15a, poštni predal >56. Izdaja .Uradni Ust URS. - Dtrelctor tn odgovorni urednik: Jože Juraž - Tiska tiskarna »Toneta Tomšlfa. v Ljubljani