Nfc>. (Štev.) 10
mm...........
Zapisani izumrtju
Grenke so ugotovitve, ki jih pogosto slišimo v našem okolju naj si bo slovenskem ali domačinskem, da idealizem izumira, da je idealistov čedalje manj. Grenke, a na žalost resnične, ka kor lahko mi sami ob vsakem koraku opazimo. In vendar je bil v vseh časih idealizem tista gonilna sila, ki je človeštvo dvigala iz močvirjev materializma in oskurantizma ter ga peljala nasproti najvišjim ciljem.
Bistveno vlogo ki jo je idealizem igral v življenju človeštva, jo je še v povečani meri igral tudi v življenju našega naroda. ¡Če smo se Slovenci povzpeli na raven najbolj kulturnih evropskih narodov, torej na najvišji nivo svetovne kulture, je to gotovo zasluga idealistov, ki so za narod in njegov dobrobit žrtvovali vse svoje najboljše sile. Tudi v moderni in sodobni slovenski zgodovini velja to pravilo. Od Slomška in duhovnikov, ki so budili narodne zavest med ljudmi, preko naših pesnikov in pisateljev z borci na naših narodnih taborih, z našimi politiki, ki so tako v Avstriji, kakor v prvi Jugoslaviji predali narodu vse svoje napora, sploh z našim požrtvovalnim slovenskim narodom smo dosegli cilje, o katerih naši predniki niti niso upali sanjati.
Idealizem je bil tudi tisti, ki je vsem narodovim slojem dajal moč da so nastopili v dobi komunistične revolucije, kot sta narod in vera od njih zahtevala. V svojem idealizmu mnogi niso žrtvovali le svojih naporov, skrbi in časa, marveč tudi najdražje —• svoje življenje.
Pa pomislimo na zasužnjen narod v domovini: če se danes še drži pokonci, če kljub tridesetletni komunistični diktaturi še vedno ni klonil in se vztrajno bori za svojo svobodo, je to gotovo zasluga tistih številnih in anonimnih idealistov, ki so svoj materialni blagor žrtvovali in ga še žrtvujejo, sprejeli nase trpljenje in preganjanje, le da bi v narodu ohranili duha vere in narodne zavesti.
Prav tako je naša emigracija zrasla in se razvila v-organizirano skupnost in silo, ker so jo vodili in v njej delali idealisti. Naše ustanove, domovi, šole, društva: s kakšnimi težavami in žrtvami smo jih gradili in ustvarjali v prvih letih emigracije. Predno smo sebi postavili trdne temelje materialne sigurnosti, je že skupnost krepko stala na svojih nogah in delovala v čast vsemu narodu.
Minila so leta. Čas je povsod, tudi med rvamj, izvršil svoje omajevalno delo. Imamo domove in ustanove, a kaj so te v primeri z\ življenjem, ki bi vrelo v njih, če bi ves čas delali z enakim idealizmom kot v- začetku. 'Saj še imamo požrtvovalne učitelje v paših tečajih, a kaj, ko so osamljeni kot še nikoli ko se jim mnogi starši in po njih otroci nekam odtujujejo, jim ne dajo tiste zaslombe, ki bi njihovo delo kronala z najlepšim sadom. Saj imamo še požrtvovalne voditelje, duhovnike, odbornike, javne delavce. A izgleda, kot da bi nastal prepad med njimi in ostalo skupnostjo. Ali se ne zdi kot da bi včasih bili v zasmeh ostalim, češ, naj le delajo, saj za to so.
Ne gre tu le za „glasovno“ podporo, ki jo tudi mnogokrat manjka. Gre ?e za mnogo več: celotno predanost stvari našim idealom, konkretno podporo v delu, zaslombo z materialnimi sredstvi. Ni denarja za knjige, ni sredstev za časopisje, za opremo naših šol, za izpopolnitev celotnega našega kulturnega in družbenega delovanja. Vsi, ki, so „vrgli v koruzo“ puško idealizma, se danes klanjajo bogu mamonu in od svojega včasih ogromnega bogastva ne odrinejo niti drobtinic za skupno delo. In kadar odrinejo te drobtinice, tedaj naj bi jim vsa skupnost pela slavci
Al’i je idealist res samo sanjač ? Ali je res tisti sveti norec, kateremu naj se svet smeje, medtem ko ta norec rešuje človeštvo iz vesoljnega potopa materializma? Ne! Verujemo v poslanstvo idealistov, v njih odločilno moč in sile. Po njih se bo naš narod rešil iz krempljev komunizma, naš narod in naša
Narodni odbor za Slovenijo podpira boj koroških Slovencev
V	soglasju s člani Narodnega odbora za Slovenijo je predsednik Miloš Stare poslal zveznemu kanclerju avstrijske republike dr. Kreiškemu v začetku tega leta sledeče pismo:
Vaša Ekscelenca
Dr. Bruno Kreisky,
Kancler Federativne republike Avstrije Wien
V	imenu Narodnega odbora za Slovenijo, kot predstavnik slovenskih demokratičnih izseljencev, ki živijo v svobodnem svetu in odklanjajo komunistično diktaturo v Jugoslaviji, katere sestavni del je republika Slovenija, si Vam dovoljujem ob vstopu v Novo leto 1973 predložiti tole
SPOMENICO:
Slovenski demokratični izseljenci v vseh državah svobodnega sveta nemoteno in v polni svobodi govorimo svoj materin jezik; gojimo slovensko kulturo, slovensko šolstvo, in naši duhovniki opravljajo bogoslužje v slovenskem jeziku.
Nihče nas pri tem ne ovira. Nasprotno, naše nove domovine ne le omogočajo, ampak tudi že podpirajo to našo svobodo„ v spoznanju, da je svobodno ohranjevanje in razvijanje jezika in kulture posameznih narodnostnih skupin temelj miru in velika opora razvoja teh držav.
Razumeli boste, visoko spoštovani g. kancler, da smo v zadnjih mesecih z bolečino v srcih in zaskrbljenostjo zasledovali razvoj dogajanj v deželi Koroški, ki je sestavni del Avstrijske države, katere vodstvo. Vam je zaupano. Tam so naši bratje po krvi in jeziku — slovenska narodna manjšina — bili in so deležni nezaslišanih krivic, ko jim. niso priznane temeljne svoboščine, določene v Deklcuraciji človeških pravic, in se ne izpolnjuje državna pogodba, ki jim jamči enakopravnost.
Naši bratje so na rodni zemlji zasramovani in zaničevani zaradi svojega slovenskega porekla, in varani v upanju, da bi bili kot Slovenci po rodu enakopravni in svobodni v rabi slovenskega jezika, vzgoje otrok in bogoslužja z državljani nemškega porekla.
Zaupajoč v iskrenost Vaše besede, da je pravica na strani slovenske, narodne manjšine, Fasf prosimo, da zastavite ves svoj veliki vpliv, da bi bilo leto 1973 tisto leto, ko bo našim bratom po krvi, to je slovenski narodni manjšini v deželi Koroški, omogočeno, da bodo v svobodi te<’ obvarovani nasilja in strahu začeli uživati vse pravice, ki jim gredo v resnični svobodi ter v pravi demokraciji, in ki so jim zagotovljene po državni pogodbi in mednarodnih obveznostih Federativne ■ Republike Avstrije.
V	upanju, da. bo v letu 1973 slovenska narodna manjšina na Koroškem dosegla vso zaščito in ji bo omogočen njen nadaljnji svobodni razvoj
Vas spoštljivo pozdravljam Miloš Stare,
predsednik Narodnega odbora za Sovenijo
Bughos Aires, 2. januarja 1973.
V	imenu zveznega kanclerja je odgovoril predsedniku Narodnega odbora legacijski svetnik kabineta zveznega kanclerja dr. Ingo Mussi z dopisom z dne 9. februarja, ki se v prevodu glasi:
Spoštovani gospod Miloš Stare, odvetnik, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo
Po naročilu g. zveznega kanclerja potrjujem prejem Vaše spomenice od 2. januarja 1973. Gospod zvezni kancler je Vaša izvajanja z-zanimanjem vzel na znanje. Kakor Vam je znano> si zvezna vlada trdno prizadeva, da v tem letu pripelje ta problem do vsestranske zadovoljive rešitve.
Lepo pozdravljam Ingo Mussi, l. r.
400-letnica kmečkih uporov
SPOMINSKA PROSLAVA V ZAGREBŠKI KATEDRALI
V februarju je potekala za Slovence in Hrvate važna obletnica in sicer 400-letnica največjega kmečkega upora. V načrtu so številne proslave tega dogodka iz naše zgodovine, ki se bodo vršile to pomlad in tudi pozneje. Prva taka proslava je pa bila v zagrebški katedrali prav na dan usodne bitke met kmečko uporno vojsko in plemiškimi vojaki. To se je zgodilo 9. februarja
emigrantska skupnost' iz objema materializma.
Ne omahujemo na poti k narodnim ciljem. Le boli nas ko vidimo, kako se danes včasih zasmehuje idealizem iz preteklosti. Boli nas, ko idealisti izumirajo drug za drugim, pa včasih izgleda, da ni nikogar, ki bi stopil na njihovo mesto. A prav ta bolest nam vliva novih moči in novih upov, krepi našo vero, da bo končno zmaga v rokah tistih čeprav maloštevilnih idealistov, ki kljub zasmehovanju in celo obrekovanju In klevetanju niso klonili, marveč so junaško stopali po začrtani poti, trnjevi poti narodove popolnosti
1573. Ob obletnici je 9. februarja 1973 bila v zagrebški stolni cerkvi maša za-dušnica za vse žrtve tega kmečkega upora. „Glas koncila“ z dne 18. 2. poroča o tem takole:
Maša zadušnica je bila v duhu pokore in v zavesti zgodovinske soodgovornosti s celotno Cerkvijo v času in prostoru. Evharistično slavje je vodil zagrebški nadškof dr. Franjo Kuharič, naslednik na škofijski stolici nadškofa grofa Jurija Draškoviča, ki je kot hr-vatski ban bil v tistih letih vrhovni poveljnik plemiške vojske in sodnik poraženih kmetov. Z nadškofom so soma-ševali župnik iz Gubčeve Zgornje Stu-bice Adam Šimecki, župnik iz Brdovca Mirko Cigrovski, naslednik Gubčevega zaupnika in prijatelja v času upora, psmožni škof dr. Josip Salač ter nekateri kanoniki zagrebškega stolnega kapitlja. Navzoč je bil tudi Ivan Lončar, župnik iz Dolnje Stubice, kjer se je. vršila usodna bitka leta 1573.
Z izbiro duhovnikov ki so z njim somaševali, je nadškof Kuharič hotel pokazati svoj namen, naj bo proslava
SLOVENSKA CERKEV
Novoletni sprejem
Slovenska Cerkev pod komunističnim režimom je v teku skoraj že treh desetletij šla skozi razne preizkušnje, skozi različna obdobja. Razvoj dogodkov v režimu samem jo je vodil iz odkritega preganjanja in zatiranja v prvih časih, do poizkusov, kako bi 'si jo podvrgli na bolj „diplomatski“ način, z raznimi koncesijami in majhnimi svoboščinami. Cerkev je vse te preizkušnje dobro prestala.
Trenutno stanje ni najslabše, vendar, kdor dogodke in razvoj v režimu pazljivo zasleduje, ta lahko predvideva, da se bo položaj verjetno precej poslabšal v bližnji bodočnosti. Cerkev je namreč v 'Sloveniji tako močna, njen vpliv zlasti med mladino vedno raste, da krepko ogroža komunistični rezini, ki bo Cerkev znova skušal potisniti nazaj med zidove cerkvenih zgradb.
Dva dogodka, med seboj precej povezana, o tem jasno pričata Prvi je „novoletni sprejem“, ki ga vsako leto priredi predsednik komisije SR Slovenije za verska vprašanja, Pavle Bojc. Letos se je ta sprejem vršil šele 30. januarja. Sprejema so se udeležili slovenski škofje (razen dr. Leniča, ki se je nahajal v Avstraliji) nad sto duhovnikov, in predstavniki drugih verskih skupnosti v Sloveniji.
Pavel’ Bojc, bivši poslanik v Argentini se je v svojem nagovoru najprej pohvalil z dobrimi odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom. Takoj nato pa je zatrjeval, da je „popolnoma odveč bojazen o domnevni spremembi naše politike do verskih skupnosti danes ali jutri“, češ saj je „z ustavo in zakoni zagotovljena verskim skupnostim in njenim pripadnikom vsa -pravica svobode vesti in verskega delovanja.“
Nato je Bojc ugotavljal, da postaja „dialog med vernimi in nevernimi danes stvarnejši“. „Cerkvi je dana vse-stranka možnost, da povsem realistično presoja položaj in usmerja prizadevanja za reševanje teh vprašanj.“ 'Seveda pa je takoj pripomnil, da morata Cerkev in vera ostati v svojih verskih in cerkvenih okvirih. Kaj pa naj to pomeni po režimskih pojmih, si kaj lahko predstavljamo.
Kako pa misli režim doseči to ponovno utesnjevanje Cerkve. Bojc sam je to obrazložil, ko je napovedal, da je v letošnjem letu potrebno „dokončno pripraviti in sprejeti republiški zakon o pravnem položaju verskih skupnostih v Sloveniji.“ Na podlagi zakonskega osnutka bodo o teh vprašanjih „imeli možnost razpravljati vsi občani, verni in neverni.“' Socialistična zveza pa „bo zagotovila da bo v demokratični razpravi predložen zakonodajnemu telesu skupščini -SRS tak predlog, ki bi pozitivno urejal realna in aktualna vprašanja med družbo in verskimi skupnostmi.“
V koliko bo celoten proces „demokratičen“ je razvidno iz celotnega so-ciaVno-političnega položaja doma. Spričo kontrole obveščevalnih sredstev je nemogoča svobodna diskusija, saj je maloštevilen verski tisk vedno ogrožan od strani partije. Bojc sam je pred Kratkim napadel „Družino“ zaradi „politiziranja in enostranskega stališča"
zgodovinsko pomenljiva. Bili so namreč zbrani okrog oltarja samo predstavniki tistih cerkvenih ustanov, ki so obstajale v času upora in ki trajajo nepretrgoma še danes in so tako v nekem smislu nosilci zgodovinske in cerkvene dediščine tistih stoletij. V priložnostni pridigi je nadškof Kuharič naglasil, da se čuti za odgovornega dediča tiste zgodovinske dediščine. Kot kmečki sin sočustvuje z upornimi kmeti, kot zagrebški nadškof pa obžaluje postopanje škofa Draškoviča.
„Kot naslednik na zagrebškem škofijskem sedežu škofa Jurija Draškoviča, ki je takrat biT hrvaški ban in kot tak čuvar reda im sodnik poraženim, smatram za svojo zgodovinsko dolžnost — je izjavil dr. Kuharič —■, da ob tej priložnosti izrazim svojo žalost in ob-
BUENOS AIRES
8.	marca 1973
ZOPET \ KATAKOMBE
in osnove „dialoga“
ob razpravljanju posameznih svetovnih in domačih dogodkov“. Zakon pa bo izvolila skupščina, kateri udje morajo uiti po zahtevah režima člani partije torej odočho protiversko usmerjeni. Saj je zanje vera še vedno „opij za ljudstvo.“
Kako pa si PaveT Bojc, predsednik verske komisije, in torej eden najbolj odločilnih faktorjev pri izdelovanju o-snutka zakona, zamišlja „svobodo vesti in verskega delovanja,“ lahko razvidi-mo iz njegovega članka: „Dosledna ločitev Cerkve od državne politike“ ki’ je izšel v ljubljanskem „Delu“ 11. novembra lanskega leta. V njem poudarja med drugim, da je „treba ponovno poudariti da bi bilo vsestransko nesprejemljivo in škodljivo vsako delovanji verskih skupnosti in njenih pripadnikov, ki bi silile vernike oz. versko skupnost, da bi se do splošnih družbenih in političnih vprašanj morali opredeliti za Cerkev ali za socialistično družbo na podlagi njihove religiozne pripadnosti.
Mislim, da se v instituciji laičnega apostolata pojavljajo primeri, ki laični apostolat peljejo ne samo v smer religioznega delovanja, temveč v javno in s tem politično delovanje. To opažamo pri delu z mladino posebno mel študentovsko mladino. V delovnih in akcijskih programih so vključene izrazito družbene dejavnosti, ki nimajo z verskim delovanjem nobene neposredne zveze. Družba se takemu načinu verskega delovanja mora postaviti po robu.“
„Svoboda“ Cerkve se kaže tudi na vzgojnem polju. Da se na tem področju ne bo nič zboljšalo, temveč se poslabšalo, je tudi zahteva Bojca ko v istem članku pravi:
„Poudariti moram, da je vzgoja, izobraževanje mladine prva skrb socialistične družbe in da tudi ideje o nekakšni „nevtralni šol'i“ ne morejo dobiti domovinske pravice. Vzgoja in izobraževanje morata temeljiti na marksistični znanosti, mora vzgajati socialistično usmerjenega občana, ki ga bodo zanimali rezultati te znanosti in bo znal' to znanje uporabljati v življenju."
Tudi skrb za reveže in zapuščene, to dvatisočletno delovanje Cerkve, je Bojcu in partiji v napoto:
„Glede socialnega dela: ...ustvarjanje kakih posebnih organizacij za zbiranje in razdeljevanje materialnih dobrin, ustvarjanje posebnih organizacij, ki bodo v tem smislu delovale ob že obstoječih, je nezdružljivo s socialir.m delovanjem družbe.“
Svoj čauak pa je Bojc zaključil ta-’ kole:
/„Želim poudariti, da bo tudi v prihodnje kakor doslej spoštovana pravica Cerkve do njenega verskega delovanja, če ta ne bo v nasprotju s pravno ureditvijo odnosov med državo in Cerkvijo.“ V družbi, kjer „pravne ureditve“ diktira ena sama stranka, v tem primer i rarfcna je govorjenje o kaki resnični ■vpbodi nemogoče. Slov’fenska Cerkev se nahaja pred težkimi časi, ko bo njeno delovanje ponovno okrnjeno s strani režima. ki napenja svoje zadnje sile, brezuspešno, da bi zatrl željo naroda po ~v~bodi.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B|iaBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBariaaBaa.,B
žalovanje, ker nam zgodovina ni sporočila o drugačnem ravnanju bana, ki bi bilo bolj v skladu z vestjo nekega škofa. V tistih tragičnih dneh bi moral biti kot se izraža Vrančič, bolj škof in kot tak zaščitnik zatiranih, kot pa ban in sodnik poraženih.
Morda moremo slutiti tragično tesnobo njegove vesti, ko je bil stiskan med odgovornostjo svetnega poglavarja in dolžnostjo dušnega pastirja. Z ene strani je bil branilec nekega reda, ki je dajal možnost mogočnim, da so bili brez obzira do šibkih; na drugi strani je bil kot predstavnik Cerkve, kateri so vsi pripadali in ki je morala vse vezati z močjo evangelija na pravico in ljubezen.
Na žalost je v njegovem postopanju (Nad. na 2. stri)
\
FOBMOZI SE BLIŽA ODLOČITEV
MAOCETUNGOVA DIPLOMATSKA OFENZIVA
Kot rezultat nedavnega Kissingerje-vega obiska v Peking navajajo opazovalci najnovejši poskus kitajskega komunističnega režima, da bi „rešil“ vprašanje Formoze sebi v prid.
Bivši nacionalistični vojaški poveljnik Pekinga, ki je izdal Čangkajška in leta 1949 brez boja predal kitajsko prestolnico Maocetungu, kar je pospešilo, če ne odločilo komunistično zmago na Kitajskem, general Fu-Coji je na pekinškem radiu 1. marca t. 1. „uradno“ pozval Formozo naj „obe deželi začneta medsebojna pogajanja za združenje matere domovine.“ Opazovalci menijo, da se je Maocetung odločil začeti masovno diplomatsko ofenzivo proti čang-kajšku in njegovemu režimu sicer ne ob direktni podpori pač pa s tiho privolitvijo Nixonove vlade.
Fu-Coji, ki je sedaj podpredsednik Političnega biroja posvetovalnega odbora kitajskega ljudstva, kakor je uradni naslov partijskega propagandnega odseka, ki se bavi zlasti z vprašanjem Formoze, je med drugim izjavil, da „je že čas, da se mati domovina združi“ in pozval formoške nacionaliste, naj se „čim prej sestanejo s kitajskimi delegati m začno pogajanja za združitev. Vsi smo Kitajci in zakaj ne bi začeli razgovore za združitev matere domovine? Pošljite na celino svoje delegate, da bodo videli, kako je tu, ko bodo govorili s ®T'
svojimi sorodniki in prijatelji! Zagotavljamo, da bo naša vlada ohranila v tajnosti vaš prihod in da bo zavarovana vaša osebna varnost in svoboda gibanja“, je sirensko vabil Fu-Coji. Dodal je še, da je bila „politika kitajske partije vedno ta, da vsi patrioti spadajo v eno samo veliko kitajsko družino, pa naj se ji pridružijo prej ali pozneje.“
Fu-Coji je tudi odkrito povedal, da se je ameriška politika do Kitajske spremenila in pohvalil 'Nixona, da „jt hrabro spremenil politiko svoje države do ljudske Kitajske“, kar pomeni po Fu-Cojevi trditvi tudi spremembo a-meriške politike do Formoze.
S Formoze ni bilo trenutno ne uradne ne neuradne reakcije na komunistične vabe s kitajske celine. Postaja pa tako Formožanom kakor vsemu svetu jasno, da, se nacionalistični Kitajski bližajo težki časi bodisi počasnih ali hitrih družbenih sprememb, ki bodo tudi ta otoček odn. kitajsko in formoško prebivalstvo na njem pogreznile v dobo komunistične tiranije in splošnega nazadovanja, ki karakterizira ves komunistični blok. V Washingt.onu so ise namreč kakor kaže, odločili izmotati se, tudi za najtežjo ceno tamkajšnjemu nrebivalstvu, s področij azijske celine, kjer v moderni dobi nista več direktno prizadeti ameriška vojaška ali gospodarska varnost.
■■■■■■■■■■■■BI
Teror na Bližnjem vzhodu
ŽRTVE MED DIPLOMATI
MedtGm, ko se položaj na Daljnem vzhodu okoli Vietnama v nekem oziru ureja, dasi ne v izključno korist svobodi in demokraciji pa so se razmere na Bližnjem vzhodu znova silovito poslabšale.
Ni še poteklo štirinajst dni od izraelske sestrelitve nekega libijskega potniškega letala, pri čemer je izgubilo življenje 106 civilnih potnikov, odrasli!) in otrok, že je ves svet v živo zadela novica o novi teroristični akciji, tokrat v Khartumu v Siudanu, veliki ofriški državi južno od Egipta.
Skupina teroristov palestinske organizacije tkzv. črni september je vdrla v veleposlaništvo Saudijeve Arabije, kjer so imeli proslavo obletnice konca sedemnajstletne državljanske vojne v Sudanu. Proslave so se udeležili skoro vsi veleposlaniki tujih držav, akreditirani pri sudanski vladi. Proslava je bila v veleposlaništvu ISlaudijteve Arabije,, ker je poslanik te države dekan tamkajšnjega diplomatskega zbora. Kakor je znano, so v sudanski državljanski vojni bili poraženi komunistični in drugi levičarski elementi, ki so hoteli državo spremeniti bodisi v moskovski ali pekinški satelit.
Palestinski teroristi so zajeli več poslanikov, med njimi novega ameriškega, odhajajočega ameriškega in bel-
gijskega odpravnika poslov. Sovjetski, francoski in britanski veleposlanik so ušl'i čez obzidje veleposlaništva, medtem ko sta se jugoslovanski in madžarski zatekla v zgornje nadstropje, kjer so ju teroristi našli toda ju izpustili na svobodo, ko so ugotovili, da sta iz komunističnih držav.
Teroristi so zahtevali izpustitev na svobodo Birhana ki je kot obsojen morilec Roberta Kenedyja zaprt v ZDA ter vrste drugih arabskih teroristov po raznih državah sveta. Ker je ameriška vlada sporočila sudanski vladi, da naj se glede Sirhana s teroristi ne pogaja in ko je še sklenila, da ne bo ugodila drugim zahtevam teroristov, so ti ubili, oba ameriška diplomata in belgijskega odpravnika poslov, nekaj arabskih talcev pa so še obdržali pri življenju. Istočasno so zagrozili da bodo pognali v zrak poslaniško poslopje.
Sudanska vlada (je s sovjetskimi tanki in vojsko obkolila veleposlaništvo Saudijeve Arabije in pozvala teroriste, naj še žive talce izpustijo na syobodo, sami pa naj se predajo sudanskim oblastem.
Po 58 urah v ambasadi so se končno palestinski teroristi predali sudanskim oblastem, ki jih bo postavila pred sodišče. Trupla umorjenih diplomatov so š posebnim letalom poslali v ZDA.
400-LETNICA KMEČKIH UPOROV (Nad s 1- str.)
zmagala funkcija svetnega poglavarja in maščevalca. To je zgodovinski zgled, kako so bili dušni voditelji tem manj svobodni kot branilci zatiranih čim bolj so bili povezani s svetnimi oblastniki ali so bili celo sami nosilci svetne oblasti. Krščanska vest mora biti pred vsakim človeškim družbenim redom zmeraj čista in svobodna, da sledi le duhu evangelija. Kristjan se mora zavedati, da je končno odgovoren samo Bogu in v tej zavesti mora najti pravo pot in oporo proti vsem človeškim sodnikom.“
Potem si nadškof Kuharič zastavlja vprašanje, kako je bilo mogoče, da šo pripadniki iste vere, plemiči in kmetje, bili tako malo prešinjeni z duhom te vere ki naj bi urejala njih medsebojne odnose. Tu smo pred skrivnostjo. „Ljudje so v vsakem času tvorci lastne zgodovine in ta je v glavnem stkana s tistim, kar oni nosijo v sebi. Pravica ali krivica je v ljudeh,“ je zatrdil nadškof dr. Kuharič.
❖
Veliki hrvatsko-slovenski kmečki upor leta 1572 in 1573 se je zasnoval v krajih ob Sotli, ki je danes meja med slovensko in hrvatsko republiko. Zajel je kmete od Brežic in Krškega pa do Zagreba na obeh straneh Save. Kmetje so se združili pod vodstvom poglavar-
jev, ki so si jih sami izbrali. Med njimi je bil' vrhovni poveljnik Matija Gubec, vojaški poveljnik pa Ilija Gregorič. Po prvih uspehih poleti in jeseni 1572 so uporni kmetje postali bolj pogumni in so se pripravili na odločilni boj. Toda tudi plemiči so Se pripravili. Zbrali so številno vojsko dobro oboroženih vojakov, pridobili tudi Uskoke iz obmejne vojaške postojanke ter skupno udarili na kmečko vojsko. Odločilen spopad je' bil 9. februarja 1573 pri Dolnji Stu-bici na Hrvaškem. Boji /so bili tudi drugod, posebno pri Brežicah. Povsod je zmagala plemiška vojska in Uskoki. Potem se je začel obračun. Gospoda je uporne kmete pobesila v velikem številu že kar na bojnem polju, druge je vrgla v ječo in postavila pred sodišče. Znana je usoda Matije Gubca, ki so ga mučili in usmrtili na glavnem trgu v Zagrebu.
To so zgodovinski dogodki, ki je |>rav, da se jih vsi spominjamo. Toda spominjajmo se jih tako^ kakor so se takrat zgodili: v skupni povezanosti hr-vatskih in slovenskih kmetov zoper skupnega sovražnika — plemiško gospodo. Toda pri spominski proslavi v zagrebški stolnici so na to „pozabili“, akoravno so želeli, naj bo zgodovinsko pomenljiva. Da bi to res biTa, bi morali biti tam navzoči tudi zastopniki slovenske Cerkve, dedinje slovenskih upornih kmetov. V tem vidimo zgodovinsko pristnost te proslave.
Mednarodni teden
Na Irskem je na splošnih volitvah pretekli teden zmagala sredinsko-levi-čarska koalicija, ki jo vodi 56-letni odvetnik in bivši irski ministrski predsednik Liam Cosgrave. Dobila je 73 od 141 poslanskih sedežev. Dosedanji predsednik Jack /Lynch je vladal na Irskem 16 let.
V	Franciji so na volitvah v nedeljo,
4.	t. m- dobili največ glasov pristaši fronte komunistov in socialistov 40% glasov, degolisti pa samo 38%. Izvoljeno je bilo v tej prvi rundi le 59 poslancev, ostale pa bodo morali voliti še enkrat v drugi rundi, v kateri pa imajo degolisti lepše izglede.
V	Čilu je na poslanskih in /senatorskih volitvah v nedeljo, 4. t. m. dobila opozicija demokristjanov in desničarjev 54% glasov, vladna koalicija komunistov in socialistov pa.44%.
Nixon je v četrtek izjavil, da ZDA ne bodo znova razvrednotile dolarja. Ameriška valuta je namreč zaradi špekulantov na evropskem trgu spet padla ter se sedaj Zahodna Evropa že začenja bati, da ne bi ameriški produkti polagoma postali cenejši od evropskih in bi jim začeli konkurirati na svetovnem trgu. Tudi Japonska se_ krčevito brani spremembe finančne politike umetnega vzdrževanja nizke vrednosti syojega jena, da lahko konkurira industrijam skoro vseh velikih držav.
Sovjetski komunistični vodja Brež-njev se ponuja na obisk v Washington. /Sovjetska agencija Tass je objavila, da bi „Brežnjev rad sprejel iNixonovo vabilo, da bi letos obiskal Washington“. Tass je tudi že določila mesec, in sicer junij.
Delno podržavljenje je doživelo v Čilu sedaj tudi argentinsko podjetje Siam di Tella, ki je moralo s čilsko marksistično vlado podpisati pogodbo, po kateri se „čilska vlada obvezuje, da bo kupila 80 odstotkov delnic“ tega podjetja v Čilu.
ZSSR se je odločila .podpisati mednarodna določila o avtorskih pravicah (copyright), ki so bila sklenjena v Ženevi leta 1952.
Človek mora biti nekdo, ne nekaj.
Edouard Herriot (1872—1957)
Iz življenja In dogajanja v Argentini
RESNICA JE PRED VRATI
Kdor je še dvomil v izvedbo volitev
11.	marca, oziroma v razvoj institucio> nalizacije vsaj v tej prvi etapi, je dobil v sredo 28. februarja enega najvažnejših elementov za spremembo svojega mnenja. Ta dan, takoj po vrnitvi predsednika Lanusseja z obiska v Španiji, je vojaška Junta izdala svoje dokončne napotke, svojo zadnjo izjavo glede procesa in volitev 11. marca. Sedaj je neznanka edino še volilni rezultat, in pa razvoj po 11. marcu.
Ta razvoj pa ima tudi dve etapi, prva, ki gre do aprilskih volitev (če kandidati ne dobijo absolutne večine), in druga, ki bo potekla med aprilskimi volitvami in predajo oblasti 25. maja. A tudi glede teh ni predvidevati kakih revolucionarnih sprememb, tako glede na voljo vojaštva, da instituconalni proces izpelje do konca, kakor glede na rezultate volitev, ki po mnenju večine opazovalcev ne bodo ogrožale bodoč ? politične stabilnosti in demokratičnega življenja.
Da ‘se povrnemo na sejo vojaške jun-te. Tam so se potrdiTe štiri glavne točke ki so bistvene važnosti za volilni proces: prvič, potrdilo 11. marca kot volilnega datuma; drugič, zavreči možnost sankcij proti kandidatom, ki naj bi naj bi bili na eni ali drug način kompromitirani z gverilo, ali z linijo podpihovanja nasilnosti; tretjič, peljati dalje sodnijski postopek proti justiciaTi-stični fronti in njenim kandidatom ter četrtič posvetiti vso pozornost prevratnim akcijam.
Obvestilo vojske tudi govori o kompromisu, da oborožene sile zagotavljajo narodu, da bodo preprečile „vsako akcijo ki bi tudi pod vidikom demokratičnosti, skušala teptati svoboščine, pravice in garancije, ali izigrati bistvo argentinskega sistema življenja“. Kom-nromis katerega opazovalci razlagajo kot namen vojske, da kljub volilnemu rezultatu ne bo donustila s strani izvo-
\(‘-niir v Vietnamu
PODPIS PARIŠKE DEKLARACIJE
V Parizu so delegati dvanajstih vlad minuli petek 2. t. m., uradno potrdili mirovno pogodbo za Vietnam, dasi so na vseh sejah odkrito kazali, da gojijo le upanje, prepričani pa niso, da bo mir dolgo trajal.
Zunanji ministri, ki so se udeleževali konference, so bili iz ZDA, ZSSR, Kitajske, Anglije in Francije, kot pred-
stavniki petih velesil, dalje iz Kanade, Madžarske, Indonezije in Poljske, držav, ki sestavljajo kontrolno komisijo za, Vietnam ter iz Hanoja, Saigona in od Vietjkonga, ki „predstavljajo“ Viet-
Deklaracija, ki so jo podpisali zgornji fukcionarji, prepoveduje sleherno tuje vmešavanje v notranje zadeve In-
ljene vlade nikakršnega protidemokrat-¡pkega delovanja.
Tudi volilna kampanja Se že bliža koncu. Njene karakteristike so slične kot v začetku: bolj malo ljudskega navdušenja, nejasnost glede bodočnosti delovanja, nevednost ljudi glede na to, kaj ali koga bodo volili. Masivnih ljudskih manifestacij ni bilo, razen s strani peronistov, kar pa samo po sebi še ne zagotavlja zmage. Sploh opazovalci vztrajajo na svojih napovedih, da bodo prvi peronisti, drugi pa radikali, Marsikak analist pa celo dvomi, da bi skupaj obe stranki dobili več kot 66% glasov. Pa tudi v takem primeru sma-traio, da bi bilo težko, da bi kaka druga stranka dobila zahtevanih 15% glasov, in se uvrstila v drugo rundo volilnega boja. Le /srednja levica (Alianza Popular Revolucionaria) ali pa Manri-quejevi federalisti (Alianza' Federalista Popular) imajo delno možnost za tako uvrstitev. Kljub temu pa še vedno številni kandidati svojim strankam pripisujejo močno zmago
V nedeljo takoj po zaključku volitev, bo resnica začela prihajati na da... dan. Obveščevalna sredstva bodo smela do določene ure objavljati le volilne rezultate, ki jih bo uradno sporočilo notranje ministrstvo. S tem se skuša preprečiti napačne in tendenciozne informacije, ki bi lahko v ljudstvu vzbudile preplah ali preveliko povolilno zanesenost, ter s tem izjalovile mir, ki je po volitvah tako potreben.
dokine. Dogovorili so se tudi o sistemu, s katerim nanieravajo preprečiti katero koli resno kršitev miru, ki bi se mogla sprevreči v novo vojno.
Medtem pa se vojaške operacije med komunisti in južnovietnamsko vojsko nadaljujejo. Kitajski zunanji minister Či Peng-fei je na konferenci sami po kitajsko bombastični) obtožil Saigon, da je „10.000 krat že kršil premirje“ drugi zunanji ministri pa so izrazili u-temeljeno bojazen, da „deklaracija ne bo'ustavila sovražnosti“ in da „ne bomo zadovoljni s stanjem, dokler bo nasilje vladalo v Indokini.“ V Slaigonu so uradno izjavili, da se „vojaške'operacije nadaljujejo na divizijski ravni“ in da -/'e kontrolna komisija, ki jo sestavljajo Kapada, Indonezija, Madžarska in 'Poljska. „praktično paralizirana.“
Ameriški zunanji minister Rogers pa je po podpisu deklaracije v Parizu izjavil, da „določila dokumenta veljajo tudi za Laos in Kambodžo, ker smatram mir v Indokini za nedeljiv.“
Ob volitvah
■ I■HIIHIIII
' 'A'-"	' •***
Ob marčevskih volitvah v Argentini, katerih se bo z glasom udeležilo tudi precej Slovencev, smo v zadnjih številkah objavljali vrsto člSnkov. Njih namen je bil bralce seznaniti s političnim položajem v Argentini, z raznimi političnimi tokovi; podali smo pregled programov posameznih strank in v vsakotedenski rubriki „Iz življenja in dogajanja v Argentini“ tudi označili razne volilne možnosti in izglede na uspeh posameznih strank. Danes bomo le še, enkrat na kratko podali pregled strank, nato pa volilnega sistema in nekaj praktičnih napotkov.
Koga bomo volili
■Stranke, ki se potegujejo za predsedniško mesto in nastopajo bodisi samostojno ali povezane in ki imajo tudi zaslombo raznih provincijskih strank in političnih skupin, so sledeče, v vrstnem redu od desnice do levice politične po-zomice:
Nueva Fuerza (Nova sila), katere kandidata sta Chamizo-Ondarts.
Alianza Republicana Federal (Federalistična republikanska povezava), za katero kandidirata Martinez-Bravo.
Alianza Federalista Popular (Ljudska Federalistična povezava) s svojima kandidatoma Manrique-Raymonda.
Partido Socialista Democrático (Socialistična demokratska stranka), za katero kandidirata Ghioldi-Balestra.
Frente Justicialista de Liberación (Justicialistična osvobodilna fronta), s svojima kandidatoma Cámpora-.Solano Lima.
Unión Cívica Radical (Radikalna stranka), za katero kandidirata Balbin-Gamond.
v Argentini
S5»f3fc	'	'
Alianza Popular Revolucionaria
(Ljudska revolucionarna povezava), katere kandidata sta Alende-Sueldo.
Frente de Izquierda Popular (Fronta ljudske levice) j za katero kandidirata Ramos-Silveti.
Partido Socialista de los Trabaja dores1 ('Socialistična delavska stranka) s svojima kandidatoma Coral-S/ciaponj.
Kako pa glede izbire? če se ravnamo po nasvetih določenih argentinskih katoliških krogov, bi izbira šla med Alianza Federalista Popular (Manrique), Alianza 'Popular Revolucionaria (Alende-Sueldo) in s pridržki Unión Cívica Radical (B'albín-Gamond).
Kako borno Volili
V Argentini je praktično do leta 1911 vladal stari volilni sistem izza leta 1860. Volilo se je ustmeno ali pismeno za celotno listo, z izjemo obdobja ok. leta 1904> ko je bi! npr. za Boco izvoljen prvi socialistični argentinski poslanec dr. Alfredo Palacios.
Leta 1912 je stopil v veljavo zakon „Saenz Peña“ (po predsedniku, ki ga je izdelal), po katerem je bila volitev tajna in obvezna. Volilo se je nepopolne liste direktno poslance ter indirektno senatorje in predsednika. Poslance sta si delili večina (70%) inerva manjšina (30%) - Ta zakon je doživel nekatere spremembe, najvažnejše za časa pero-nizma, ko je bil vpeljan direkten glas, in pa volilna pravica za ženske. Za časa/ predsednika Guida (1962) in pa tudi na zadnjih volitvah (1965) je za poslance veljal proporcionalni sistem (D’ Hont).
Spričo sedanjih volitev je vlada iz-
delala popolnoma nov zakon. Še do nedavnega ni bila reglamentacija popolnoma jasna. Sedaj je proces že regla-mentiran in je sledeč: Voli se direktno. Predsednik in senatorji morajo imeti nadpolovično večino, če te ne dosežejo v prvi rundi >se v drugi rundi voli med obema najbolj voljenima kandidatoma. Poslanci pa se volijo direktno in sicer po proporcionalnem sistemu D’Hont — torej ne večina (60%) in dve manjšini (30 in 10%), kakor je bilo še do nedavnega rečeno, če dve najbolj voljeni stranki v prvi rundi ne dobita skupno nad 66% glasov, potem lahko pride v „ballottage“ še tretja stranka (pod pogojem da je dobila vsaj 15% glasov), ki se potem lahko poveže s prvo ali drugo. Tudi prva ali druga se lahko med seboj povežeta. Vsekakor v drugi rundi naštopata dva kandidata za vsako mesto. .
In še
Ker je glasovanje tajno, stoji sledeč odlok, katerega je pametno, da bralci poznajo. Če v temni sobici ni liste, ki. bi jo volilec rad volil (kar je zelo verjetno) sme ta stopiti pred komisijo ter opozoriti, da „manjkajo liste“ — “fal-tan boletas“, ne sme pa reči: manjka ta listla, ker bi to bilo proti tajnosti glasovanja in bi mu komisija glas odvzela.
'Sploh pa je najpametneje, da vsak nese listo že /s seboj. Dobi jo lahko v strankinem komiteju svojega volilnega okrožja.
če kdo ne bi vedel, kje voli, se mora zglasiti v občinskih ali poštnih uradih, pa tudi na policiji ter tam v „padro-nu“, volilnem seznamu, poiskati pod svojim imenom, in priimkom točne podatke o kraju in številki mize, pri kateri voli.
s« ^Be>w^y*S5«e
LJUBLJANA — V Moderni galeriji je bila od 1. do 16. februarja odprta razstava del akademskega slikarja Jožeta Spacala. Ob tej priložnosti je izšel tudi katalog ki ga je prav tako pripravila Moderna galerija. Po zaključku v Ljubljani bodo 10. marca prenesli razstavo v Rim.
KRANJ — Teden slovenske drame so priredili v kranjskem Prešernovem gledališču od 7. do 16. februarja. Nastopila so vsa slovenska gledališča ter Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda; vsi so poskusili uresničiti eno samo propozicijo: kvalitetno uprizoritev slovenskega dramskega besedila. V uvodnem razgovoru pred začetkom u-prizoritve je dr. Mirko Župančič spregovoril' o „vlogi in pomenu gledališča v naši družbi“.
LJUBLJANA — Kamniški pevski zbor „Lira“ je praznovala 90-letnico obstoja s koncertom v veliki predavalnici Fakultete za elektroniko — nekoliko nenavaden prostor —, a po akustiki prav ugoden, tako da so zvočne kvalitete zbora prišle ugodno do izraza. Spored je obsegal Gallusa, vrhunske slovenske zborovske skladbe, svetovnih mojstrov ¡Schuberta Brahmsa, Davidov-skega in Mokranjca, zaključil pa se je z Maroltovimi priredbami narodnih pesmi.
iSTUBIčKE TOPLICE — Institut za hrvatsko zgodovino zagrebškega vseučilišča in Hrvaško zgodovinsko društvo sta organizirala znanstveno zborovanje od 6. do 9. februarja ob 400-let-nici hrvatsko-slovenskega kmečkega u-pora. Zborovanje je bilo v hotelu Matija Gubec, sodelovali pa so poleg hrvaških zgodovinarjev še Slovenci dr. °a-vle Blaznik, dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Jože Pogačnik in dr. Jože Žontar. Prišli so tudi zgodovinarji iz drugih delov Jugoslavije ter gostje iz OSSR in Madžarske. Glavno vodilo tega „zgodovinskega sestanka“ je, kot je izrazil predsednik Hrvatskega sabora Jakov Blaževič, „odpraviti zgodovinske falzifkate, ki so skrivali resnično vsebino kmečke vstaje — razredno osnovo revolucije hrvaškega naroda.“ Blaževič je torej že našeT dokaze o marksizmu pred 400 leti.
LJUBLJANA — Znani pianist, prof. Marjan Lipovšek, ki je sicer tudi izkušen gornik, 'se je v začet ju februarja na Voglu v megli izgubil in je prebil 50 ur v gorah v snegu in ledu, pre-dno so ga našli. Pa je profesor takoj izjavil, da bo šel takoj, ko se izboljša vreme, spet na Vogel in bo skušal ugotoviti kje je taval dva dni in pol.
NOVO MESTO — V Galeriji Dolenjskega muzeja so 8. februarja odprli spominsko razstavo o velikem igralcu Janezu Cesarju. Prikazali so celotno igralčevo delo (portreti in karikature iz njegovih najuspešnejših odrskih likov in prizori iz nastopov), poleg tega pa še važnejše dokumente in nekaj spominskih predmetov. Na ogled je bila ob tej priliki tudi Cesarjeva soba v
novomeški študijski knjižnici, kjer je postavljena njegova velika knjižnica, ki jo je volil v oporoki dolenjski metropoli.
ZAGREB — Na 8. jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenih umetnikov je med 51 nastopajočimi bilo 18 Slovencev, ki so tekmovali v 11 disciplinah. Edino prvo nagrado je dobil violončelist Miloš Mlejnik; v drugih disciplinah sploh niso podelili prve nagrade. Drugo nagrado v dirigiranju sta prejela Lovrenc Arnič in ¡Stane Jurgec, diplomo pa je prejel tudi violončelist Stanislav Demšar.
LJUBLJANA — Novinarji, člani partije so 17. januarja ustanovili svoj aktiv. Mitja Ribičič pa je govoril o nalogah novinarjev pri njihovem delovanju v posameznih delovnih skupnostih in pri njihovem lastnem idejnopolitičnem usposabljanju.
LJUBLJANA — Tudi letos se zdomci, ki so preživeli božične počitnice doma, niso kaj dosti zanimali za sestanke, ki so jih pripravili organi za gospodarstvo. Na 21 sestankih v različnih občinah je bilo 624 dopustnikov iz tujine. Pri tem so ugotovili, da vrsta podjetij z stotinami razpisanih prostih mest, celo odbija zdomce povratnike, ‘ponekod pa jim sploh odsvetujejo, da bi se prijavili na razpis. Delavci so tudi navedli vzroke zaviranja vračanja v domača podjetja; ki so ista kot vzroke odhoda v tujino: predvsem plače in pa majhne možnosti napredovanja in možnosti strokovnega izobraževanja pri kvalificiranih delavcih, pri nekvalificiranih kmetijskih delavcih pa zaposlitev sama, ki je marsikje sploh ni mogoče najti.
LJUBLJANA ;— Na seji konference Zveze komunistov ljubljanskega armadnega območja so poudarili, da je idejno-politična trdnost, poglavitna komponenta vojske. Osnovno vprašanje je zanje politično in ideološko prepričanje vojaških starešin. Fran Tavčar, poveljnik ljubljanskega območja je dejal, da morajo biti na poveljujočih mestih samo komunisti in to ne komunisti le na papirju, treba sei je boriti proti uradniški in birokratski miselnosti v armadi. Ob koncu so sklenili, da morajo vsi vojaški starešine v 15 mesecih vse vijake usposobiti tudi na idejno-političnem polju.
LJUBLJANA — Upokojenci, katerih je v Ljubljani 35.000, v ostalih krajih Slovenije pa 155.000 bodo odslej morali sami plačevati pristojbino za poštno nakaznico. Izračunali so, da bo na ta način skupnost prihranila kakih 5 milijonov nov. dinarjev letno. Pravijo, da plačevanje nakaznic ne bo za upokojence pretežko, ker itak dajejo poštarjem, ki jim prinašajo pokojnino, navadno več napitnine, kot pa bo znašala pristojbina za nakaznico.
VIPAVA — Močna burja je 3. februarja povzročila dokaj nenavadno nesrečo. Avtoprometov avtobus, ki vozi na progi Lozice-Podraga-Vipava-Aj-clovščina, je blizu Vipave pri postaja-
SLOVENCI V
Osebne novice
V soboto, 3. marca, sta se v župni cerkvi v Boulogne poročila Marija Magdalena Pirc in Alberto Alcides Borrini. Nevesti je bil za pričo njen oče, g. Aleksander Pirc, ženinu pa nje-
lišču pri Menčah močan sunek zanesel z desne na levo stran ceste in čez rob kjer je obležal na boku. K sreči je je bil med 301 potniki laže ranjen le 16-Ietni Ivo Skupek iz Podbrega.
CELJE — Na celjski potniški postaji sta 6. februarja močno trčila dva tovorna vlaka, pri čemer se je iztirilo 12 vagonov poškodovalo pa se jih jo še pet drugih. Pri nesreči se je laže poškodoval strojevodja parne lokomotive Stane Kos, škodo pa so ocenili na 33 tisoč dinarjev. Promet je bil" na progi zaprt štiri ure. Do trka je prišlo zaradi nesporazuma med nadpremikačem Ipšekom in kretnikom Bezenškom.
Umrli so od 31. jan. do 7. feblr. 1973
LJUBLJANA — Anton Primožič (61), Hiacinta Razpotnik (82) up., Jožefa Malis r. Pfeifar Milka Zalokar r. Akički, Marija Šparovec r. Fine, Josip Jurca (89) dipl. pravnik in prevajalec, Ivan Kokalj up., ,Stanko Pitamic up. kor. borec, Marija Košenina r. Jež, p. d. Peretova mama iz Kosez, Olga Mencin, Ferdinand Šafec up., Marija Lokar
r.	Ivšek, Lado Trampoš direktor obrata KTL, Ana Selap r. Kunst (91), Frančiška Ladika, Ferdinand Vodnik dimu.
m.	v p. Janez Merkun zel. v. p„ Aoj-zija Kulnik, Vera Battelino r. Traven, Ivanka Kikelj r. Nabergoj (81), 'Satur-nin Kramar, Marija Ban r. Jevšnik.
RAZNI Kraji. — Aleksandra Žorž
r.	Volk tajnica šole Vipava, Neža Kočevar Lož, Ana Žugman r. šelih (80) Polje Anton 'Čepin mesar, Pilštajn: Štefanija Puntar r. Hodnik (71), Dol. Logatec; Mihael Čolnar (7), Novo mesto; Vinko Dečman up. 'strojev, Stoži-ce; Angela Škrabe, Žalec; Janez Trstenjak, župnik v p., Ljutomer; Dr. vel. med. Miroslav Sajovic. Davis, Califor-nija; Lojze Gostiša, Kranj; Jože Brajer kriminalist Uprave javne varnosti, Novo mesto; Frančiška Brcar r. Torkar, Bled; Marija Kosec r. Dečman, Rašica; Karel Ribič, žel. up., Bizovik; Jožefa Parkelj up.. 'Stožice; Anton Mašič un. župni upr., Velika Nedelja; Ljudovika Pahnik Pregelj, r. Zupančič (90), Ver-, nik; Amalija Merjasec r. Rovšnik, Celje; Mila Mihič r. Andoljšel’ uč. v. p., Vel. Lašče; Jožefa Žibert r. Strgašek up., Dol pri Hrastniku; Rado Prelovec upravnik bolnice v p., Idrija; Jože Klanjšek, Koper; Anica Petrič up., Dravlje; Štefka Tišlar r. štimnikar, Slovenj Gradec, Rozalija Irt r. Židan
vd.	po kamnoseškem m. (88), Stepanja vas; Anton Kobalj, KeTa pri Colu; Ivo Vajd briv. m. v p. 'Mozirje; Franc Puš
(81)	up., Šmarje — Sap; Frančiška Starin r. Habič (62), Sostro; Jožef Počkaj Čuvaj, IDutovje; Zinka šterman šivilja, Leskovec; Pavla Globočnik up„ Hraše; Pavel "VVohlmuth, tiskarnar Vič; Marija. Skok, r.. Budkovič, Čemšenik. Franc Starman up. pivovarne Union, Dravlje,. Ana Valič (88), Vipavski križ; Kristina Šturm računovodkinja Kranj; Janez Koprivec, Žalna; Anka Mastnak v. med- tehnik, Vojnik; Pavla Gril r. Ahtik, Celje; Ivan Tepina Elektroni., Stražišče; Antonija Vreček r. Avsec, Dol; Antonija Krobar r. Šušteršič 'Mavčiče, Alojz Šebenik, Brezovica.
To se je reklo o Poljaku Nikolaju Koperniku ki je v svoji knjigi De re-volutionibus orbitum coelestium (O gibanju nebesnih teles) izišli v Niirnber-gu 1. 1543, povzročil eno največjih „revolucij“ v svetu: zemljo, ki je vse doslej veljala za trdno nepremakljivo središče vesolja, je napravil za — planet, enak drugim planetom, ki se gibljejo okrog sonca, novega središča kozmosa. Heliocentrični sistem stvarstva je odslej nadomestil starega ptolomejskega ge^centričnega Vse pojmovanje človekovo se je spremenilo: astronom je spodmaknil temelje filozofiji odkril je novo dobo razumevanju sveta in postal „stari oče“ sodobnih vsemirskih, posegov, kakor je rekel predsednik ZDA Nixon ob letošnji 500-letnici rojstva: „Brez njegovega epohalnega temeljnega odkritja na področju astronomije, bi ne bila možna realizacija našega vsemirskega programa“
Ta svetovni genij je bil sin poljskega naroda in ga danes slavi ves sve:. Bil' je človek_ ki ga po njegovih talentih postavljajo ob stran Leonarda da Vincija. Rodil se je v Torunju, na poljskem Pomurjanskem 19. februarja 1473 — pred pol tisočletjem — iz meščanske družine, katerega pa je šolal njegov stric warminski škof najprej na krakovski univerzi, potem ga pa poslal na študije v Italijo. Tam je bil na univerzi v Padovi, Bologni, Ferrari Fi-renci, Sieni Padovi, kjer je študiral
ARGENTINI
gova sestra ga. Elba Borrini de Urroz. Poročni obred je opravil g. župnik Albin Avguštin. Novoporočencema želimo srečo in iskreno čestitamo!
TOMBOLA ZA SLOVENSKI DOM V MENDOZI
Na prostranem vrtu 'Slomškovega doma v Ramos Mejia je bila, kakor so napovedovali večkratni oglasi v našem časopisju in kakor smo poročali v prejšnji številki našega tednika, v nedeljo, 25. februarja t. 1. popoldne, tombola v korist Slovenskega doma v Men-dozi.
Mendoškim rojakom je pa Zedinjena Slovenija posvetila tudi sobotno slovensko radijsko uro, na kateri je Miha Stariha prebral pozdravne besede, ki jih je za to priliko poslal iz Men-doze prof. Božo Bajuk. Iz njegovega govora posnemamo najvažnejše misli:
„Po 12 letih smo se v teh dneh men-doški Slovenci ponovno znašli v bratskem objemu k rojaki Velikega (Bs. Airesa.
Ob tisti prvi priložnosti leta 1960 smo jim prinesli svoje najdražje, — kar z vso ljubeznijo čuvamo v zdomstva — našo pesem.
Danes pa smo se odzvali zamisli m povabilu prijateljev iz Buenos Airesa, da bi s prireditvijo tombole med njimi na ta način bili deležni tudi njihovega dobrohotnega prispevka za dokončen odkup našega 'Slovenskega doma v Men-dozi.
Športno igrišče Doma je sicer 'jA vrsto let 1'ast naše skupine. Stavba sama pa nam je po narodno čuteči zavesti in dobroti dosedanjih lastnikov od prvih početkov pa vse doslej na razpolago z vsemi svojimi prostori.
■Služi nam vsestransko za razmah našega kulturnega in družabnega življenja. In s hvaležnostjo morami pri- \ znati, da se vso to dobo počutimo v njej kot doma, v „našem“ domu.
Naše Društvo Slovencev pa si je sedaj zastavilo težavno nalogo, da z odkupom dokončno uredi lastninsko pravico Doma.
¡Slovenska skupina v Mendozi živi zadovoljivo razvito lastno versko in kulturno življenje; poznana je ta čas med mendoškimi domačini zlasti po svojem pevskem sodelovanju ob raznih cerkvenih slovesnostih na področju vse provincije.
Kulturno in izobraževalno delo je sicer živelo od vseh naj skromnejših početkov po naselitvi. Višek pa je seveda doseglo s pridobitvijo Doma; in to na vseh področjih naših organizacij od najrazličnejših prosvetnih, pevskih in dramskih prireditev in slovenskega šolskega tečaja, pa vse tja do družabne zabavnosti. in športa.
Početki njenega razgibanega kulturnega življenja segajo nazaj prav v prve tedne po prihodu glavnine naše skupine koncem leta 1948 in 1949.“
Prireditve same se je udeležila množica nad 1500 slovenskih rojakov iz Velikega Buenos Airesa, kakor tudi ok. 10 rojakov, ki so prihiteli iz Mendoze na tombolo.
Pred začetkom tombole so pozdravili navzoče France Vester v imenu Slomškovega doma, Božo Stariha v imenu Zedinjene Slovenije in Medorgani-zacijskega sveta ter Stane Grebenc, podpredsednik Slovenskega doma v Mer.-dozi, ki je s predsednikom Pavlom Buj-do tudi prišel na prireditev.
Leno vreme je pripomoglo _k veliki udeležbi in izidu prreditve, saj je bilo prodanih had 4000 tombolskih tablic in izkupiček celotne prireditve znašal 19.000 nesov. Glavni dobitek, lepo rezljan sto-litrski sod z vinom, ki ga je na tombolo pripeljal P. Bajda, je zadel K. Svetlin.
pravo, filozofijo medicino in astronomijo. V Rimu je kot mlad 27-letni znanstvenik imel predavanje pred papežem Aleksandrom VI o astronomiji in matematiki (1500). V Ferrari- je postal doktor prava. Medicino je končal v Padovi, in čeprav ni ohranjena doktorska diploma, je veljal za doktorja in je bil telesni zdravnik ne samo več škofov, ampak tudi knezov, tudi pruskega. Prevajal' je starogrške pesnike, bil doktor artium, filozofije itd. Zanimal se je za ekonomske probleme ter je napisal razpravo o denarju. Kot gospodarstvenik je bil celo upravnik war-minske škofije, v kateri je imel titul kanonika. Bil je tajnik škofov in doktor kanoničnega prava. Zanimal se je tudi za numizmatiko, zemljepis, celo slikarstvo in poezijo. V tem pogledu ga primerajo Leonardu da Vinci ju; pri njegovem prijatelju prof Marcu Antoniu della Torre se je Kopernik učil astronomije.
B'il je zaveden Poljak, ki je bil večkrat tudi od poljskega dvora Jagiello-novcev poslan v diplomatskih zadevah k pruskim knezom. Vsestranski človek, ki pa je živel samotno na škofijskem dvorcu v Warmi, kjer je pisal svojo knjigo o gibanju nebesnih teles — zvezd in zemlje — okrog sonca, ki je za nas, danes preprosta stvar, tedaj pa je bik?, ena največjih miselnih revolucij.
Kot astronom je postal eden največjih genijev sveta, ki se mu letos v ce-
Pravi obraz Osvobodilne fronte
Izšel je tretji in zaključni zvezek gori imenovanega dela, ki nam ga je z veliko vestnostjo in zrelim presojanjem razmer pripravil zaenkrat še a-nonimni pisatelj Mih^ Marjan Vir že pred več leti, sedaj pa za tisk pripravil, založil in izdal dr Filip Žakelj.
Posebna zanimivost in odlika tega dela je v tem, da se pisatelj oddalji od običajnega opisovanja in naštevanja onega, kar je OF storila v onih dneh, ampak vzame te dogodke le kot podlago, da potem analizira vso zlobo komunističnega boja proti svojim nasprotnikom in na drugi strani s krepkimi dokazi pobija lažnjive obtožbe protikomunističnim bojevnikom in vsem, ki niso 'odobravali zločinov OF.
Izredno zanimiv in potreben je del knjige, ki se peča z dogodki pri Sv. Urhu. Znano je da je komunistična uči- 1 teljica 'Podbevškova napisala knjigo v dogodkih pri 'Sv. Urhu, v kateri je nakopičila toliko laži, podlosti, surovosti in sovraštva proti domobrancem,' Vaškim stražam, Nekomunistom, proti Cerkvi in duhovščini, proti vsemu in vsakomur ki ni soglašal z zločini „narodnoosvobodilnega gibanja“, da jo lahko imenujemo knjigo, s katero komunizem uči blatiti svoje nasprotnike, ki se ne morejo braniti in jim zaradi te-
ga lahko nakopiči poljubno število zločinov, izvršenih v najbolj zverinskih oblikah in po strokovnjakih z vso jasnostjo dokazanih. Kdor prebira to knjigo, ne da bi vedel za nje ozadje in namen, mora priti do zaključka, da je komunistična oblast prav storila da je pobila ljudi, ki so krivi takih zočinov. Avtor tega dela nam na originalen in privlačen način analizira knjigo in njen nastanek, tako da nam razgali vso gnusno komedijo, ki jo je komunizem uprizoril o dogodkih pri 'Sv. Urhu. Prav ta del knjige bi moral prebrati vsakdo ki se kot bivši bojevnik čuti oklevetanega in vsakdo, kj hoče do dna spoznati, kar ko se zločinska kleveta bori proti resnici.
Knjiga je kar napolnjena s fotografijami oseb in krajev, ki nas spominjajo na one žalostne čase. 'čeprav nimajo direktne zveze z vsebino, jo pa vendar poživljajo in ponazarjajo razpravo s tem, kakšne so bile posledice zločinskega dela „osvoboditeljev“.
Knjigo se splača naročiti, prebrati jo in shraniti v družinski knjižnic, da jo bodo prebrali oni, ki o teh dogodkia malo ali nič ne vedo, pa tudi oni, ki bi jih radi pozabili.
K.	K.
„Vstavil je Sonce in v gibanje spravil Zemljo“
OB 500-LETNICI N. KOPERNIKA
(
Stran S
Vsah teden ena
BRATJE V KOLO SE VSTOPIMO
Simon Gregorčič
Bratje, v kolo se vstopimo, roke, srca k zvezi zdaj!
In pri Slavi prisezimo ljubav si na vekomaj.
Ena mati nas rodila, ena mati nas redi, da, Slovenija, mamka mila, vse v ljubezni nas goji.
Naj je Soča nas zibala, Dravski ali Savski tok, vendar le v Sloveniji stala zibka vseh je nje otrok!
Torej v kolo se vstopimo,
roke, srca k zvezi zdaj! Glasno tu si prisezimo ljubav bratsko vekomaj!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
5.	marca 1953 — štev. 10
OB SEDEMDESETLETNICI NAŠEGA ŠKOFA
Poznavalci raznih področij našega življenja, kjer se je zadnja desetletja uveljavil’ odločilen in vodilen vpliv dr. Gregorija Rožmana, ga označujejo kot škofa Katoliške akcije, škofa kongresov Kristusa Kralja, škofa če-ščenja presv. Srca Marijinega, graditelja Baragovega semenišča, škofa slovenske mladine, škofa slovenske protikomunistične borbe, škofa-misi-jonarja v izgnanstvu in graditelja nove narodne svobode.
Vsi imajo prav in naj še tako tekmujejo, bodo težko izčrpali vse, kar je dr. Gregor Ražman snoval' in izvršil za duhovno obnovo in organizacijo katoliške dejavnosti med Slovenci.
Nad vsemi njegovimi deli pa gotovo najvišje stoji silna podobo škofa-oznanjevalca, napovedovalca in vodnika preko dobe najstrašnejših preizkušenj njegovih vernikov in vsega naroda...
Škof dr. Gregorij Rožman je prihod sovražnika videl ga oznanil s preroško vidnostjo naslikal in nanj pripravljal ¡svoj narod. Kod duhovni vodja je zmoto neizprosno zavračal in jo razkrinkaval v vseh njenih pojavih in podobah... Medvojni in med-revolucijski škof Rožman bo najmar-kantnejša osebnost med borci za Kristusa v tem času... “
dr. Miha Krek
Duhovne vaje za mladno: 18- marca od 8.30 do 18 za fante od šestnajstega leta dalje; 25. marca od 8.30 18 za le-kleta od šestnajstega leta dalje; J. aprila od 8.30 do 18 za dekleta od končane osnovne šole do šestnajstega leti starosti; 8 aprila od 8.30 do 18 za fante od končane osnovne šole do šestnajstega leta starosti. -— Vrše se v zavodu „San Vicen“e de Paul“, ulica Gabriela Mistral 37’7, Villa Devoto.
loti klanja ob njegovi 500-letnici rojstva. '
Že par let so se v svetu pripravljali na počastitev tega poljskega genija; že od leta 1968, ko je sprožila to misel na svetovno počastitev odprava Apolla S na Luno. Patronat nad svetovno proslavo je sprejel UNESCO. Ameriški predsednik Nixon se je s posebno izjavo, tiskano v vseh amerikanskih dnevnikih, poklonil njegovemu spominu. ZDA so pred leti razpisale svetovni konkürz za poštno znamko, - na katero je prišlo dva in pol' tisočev projektov s celega sveta. Znamka je v milijonih izšla na Kopernikov rojstni dan 19. t. m. Kopernikova znamka je že peta v ZDA, ki proslavlja Poljake: pred njim ¡so na znamkah ovekovečeni Pulaski in Koščiu-szko_ dva generala, ki sta se borila tudi za ameriško osamosvojitev; potem glasbenik in državnik Ignacij Pade-revski, nato tisočletnica pokristjanjenja Poljske in zdaj Kopernik.
Tako v Združenih državah.
In podobno na vsem svetu.
Poljaki v Argentini so že celo . leto s članki o Koperniku napovedovali velik dan poltisočletnice „Glos polski“ je razpisal konkurz za poljsko: mladino, ki naj se s članki pridruži jubileju >n sicer: mladina do 15. leta naj odgovori: Kaj vem o Koperniku, do 20 leta: Pomen Kopernikovega odkritja, in viso-košolci: Kopernikovo odkritje in filozofija 'bivanja. Na narodni praznik 3. maja bo določitev nagrad. Proslave so se začele na obletni dan 18. t. m. z odkritjem spominske plošče pri ulici
(Nad. na 4. str.)
SLOVENCI
FRANCIJA — Pariz
Društvo Slovencev v Parizu je v nedeljo 25. februarja popoldne priredilo v dvorani na 15 rue du Petrait pustno prireditev. Ob štirih popoldne je bila tam najprej sveta maša ob petih pa prireditev z veselimi priori iz vsakdanjega življenja, nato pa domača zabava. Prireditve so se udeležili rojaki 'z Pariza in okolice.
Iz življenja Slovencev v Vzhodni Lotaringiji
jV tem francoskem predelu živi približno 2120 slovenskih rojakov. Večina v Merlebacku in .okolici, kakih 600 pa jih je raztresenih po oddaljenih krajih. Rojaki imajo svojo sv. mašil in pridigo vsako nedeljo in ob praznikih ob 10 v Hospice Ste. Elizabeth.
Poleg poklicnega dela sodelujejo rojaki pri tukajšnjih prosvetnih, stanovskih, glasbenih in športnih društvih.
Kar se tiče verskega življenja, jo ■treba pripomniti, da spremembe v ha-goslužju na splošno ne motijo naših rojakov Zveza z domovino je zelo velika. Praznovanje raznih jubilejev (rojstva, godovi, poročni jubileji) je povezano z
P O
SVETU
Od vsepovsod
Mafija grozi nogometašem — Klub iPrato, ki igra v drugi italijanski ligi, je prejel grozilno pismo podpisano z Banda Maffia, v katerem so zahtevali, naj na tekmi z Riminijem izgubi igro, čeprav so bili pratovei favoriti. Tekma med Pratom in Riminijem je bila 13. v italijanski športni napovedi. To je bil po novem letu že tretji primer izsiljevanja mafije. V januarju so zagrozili kapetanu Lazia, Angležu Wilsonu, da ga bodo ubili skupaj z družino, če ne bo zrežiral neodločen rezultat tekme z Napolijem, pretili pa so tedaj tudi klubu Messini in zahtevali prav tako neodločeno igro s Cosenzo.
Rdeča Kitajska na delu. Zvedelo še je, da namerava rdeča Kitajska na Dunaju ustanoviti svoje evropsko središče za prodiranje po Evropi in za pridobitev na svojo stran tistih komunistov, ki ?o še vedno zvesti Moskvi. V ta namen bo rdeča Kitajska postavila v Evropi močno radijsko oddajno postajo,
USTAVIL JE SONCE IN V GIBANJE SPRAVIL ZEMLJO
(Nad. s 3. str.)
Coperniko, vogal Las Heras in Pueyrre-dón. Tam so I. 1943 vzidali ploščo poljski vseljenci, pa je pozneje pri prezidavi hiše plošča izginila. Našli so jo in jo pred dnevi z veliko slavnostjo vnovič vzidali v novo palačo ob udeležbi buenosaireškega župana. V Ro = ariu so imenovali tamkajšnji astronomski observatorij z imenom „Nicolás Coperni-co“. Pripravlja se še več Kopernikovih proslav.
Poleg monumentalnega spomenika ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, in doprsnega kipa iznajditeljice radia ga. Sklodowske-Curie, je zdaj tu še plošča in observatorij „Copernico“: argentinska počastitev slovanskih genijev.
Tudi Slovenci se pridružujemo tem proslavam poljskega Kopernika, katerega so se nekoč hoteli prilastiti Nemci kot svojega, pa ga je znanost tudi odkrila kot velikega poljskega patriota.
Meni osebno pa je ob Kopernikovem jubileju v lep spomin to, da mi je prav dvorana na krakovski univerzi, kjer je svoj čas študiral Kopernik in je nosila njegovo ime bila 1. 1930 določena za prostor slovenskemu lektoratu. Celosten-ska podoba prizora, kako se Koperni-ku-astronomu razodene ideja njegovega epohalnega odkritja mi je danes še toliko bolj pred očmi, bo gledam, kako se ves svet klanja temu velikemu poljskemu duhu, ki je preurejal konstelacijo neba in pognal napredek vsega človeštva na tir, ki je našo dobo pripeljal do možnosti osebnega občevanja med zvezdami_ katerih eno — zemljo — je „ustvaril“ Kopernik v letu svoje smrti 1543.
Tine Debeljak
ki bo oddajala gando.
Po športnem svetu
veselo godbo, petjem in prijaznostjo.
Dve tretjini rojakov je še vedno zaposleno v rudnikih, kjer z modernimi stroji pride štiri do petkrat toliko premoga na dan kot pred 20 leti. Sinovi slovenskih družin večinoma ne gredo več v rudnike na delo; zaposleni so v vseh garažah, raznih tovarnah, in večno večje število jih gre v Nemčijo, h» imajo francosko državljanstvo. Precej veliko^ število slovenske mladine obiskuje višje šole in jih končuje z dobrimi uspehi,
Domačini in zdravniki se čudijo da' naši rojaki kljub težkemu in dolgotrajnemu delu doživijo 70 do 80 let in še čez. K temu pomaga domača hrana, zdrava močna in zalita z rastlinskimi ča ji in vinom, ki ga sami prešajo doirn. IDhužine imajo celo zalogo zdravil z vrta in od doma, ki jih naberejo, ko gred.) domov ali pridejo sorodniki na obisk.
Središče vsega življenja za naše rojake je še vedno Merlebach, kakor je vedno bolj središče tudi za službo božjo s krasnim petjem cerkvenega zbora „Slomšek“, ki pod sijajnim vodstvo n dirigenta Emila blaži srca žalostnih in trpečih rojakov in razveseljuje vse navzoče.
protisovjetsko propa-
^ Plačujemo članarino. V 27 srbskih občinah je institut za politične vede pri beograjski politični fakulteti izve-• del anketo med prebivalci o njihovi aktivnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Velika večina je enostavno odgovorila: „Plačujemo članarino.“ Ker članarino pobirajo enkrat na leto, so z anketo ugotovili, da imajo občani stike s SZDL le enkrat na leto, ko odraj-tajo članarino, kaj več pa jih delo SŽIDL ne zanima...
Koliko mesa pojemo na leto? V Argentini pojemo povprečno na leto 80 kg govejega, 8 kg svinjskega in pet kilogramov ovčjega mesa skupaj 93 kg in smo v svetovnem merilu prvi jedci govejega mesa, v skupni porabi pa na drugem mestu. Novozelandci pojedo namreč 105 kg mesa na osebo: 52 kg govejega, 13 kg .svinjskega, 40 kg ovčjega mesa. Za Argentino so na tretjem mestu Avstralci z 91 kg mesa: 40 kg govejega, 14 kg svinjskega in 37 kg ovčjega mesa- Urugvaj je s 89 kg mesa' na četrtem mestu (60, 8, 21), ZDA s 84 (53 30, 1) na petem mestu, slede Kanada s 69 (41, 26, 2), ZR Nemčija s 64,5 (25, 39, 0,5), Anglija s 63 (25, 28, 10). Jugoslavija je po porabi govejega mesa tudi v evropskem merb lu na dnu lestvice: 8 kg, svinjskega mesa pojedo 13,5 kg, ovčjega pa 2 kg. skupno vsega 23,5 kg. Lani je znašala proizvodnja mesa v Jugoslaviji 263.000 ton govejega mesa, od tega so 96.000 ton izvozili. Če bi se poraba zvečala za pet kg, bi goveje meso že morali uvažati. V Sloveniji pojedo letno na osebo 31,5 kg mesa: 16,5 govedine in 15 kg svinine.
Težave z novim pohištvom. List „^Sovjetska Kirgizija“ poroča o zadregi novoporočenega para ki je po poroki z muko spravil novo pohištvo po delih v četrto nadstropje. Pohištvo^ je poslala trgovina že v delih na naslov. Toda glej spaka: ko sta začela zakonca dele sestavljati, sta ugotovila, da ne gre skupaj. V prodajalni pa so jima dali tudi genialno „sovjetsko“ rešitev: Napisali so jima naslove 30 oseb, ki so isti dan dobili pohištvo, pa, naj ^ se z njimi pomenita in ugotovita, če še komu ne gredo deli pohištva skupaj.
Atomska luč. V lanskem letu je na vsem svetu delovalo že 110 jedrskih reaktorjev — atomskih elektrarn. D1 leta 1980 pa jih bo v obratu 360: V ZDA okoli 150 na Japonskem 30, v SZ in ZR Nemčiji po 23, v Angliji 21, v Franciji 16 in v Kanadi 7 Do leta 1980 bo imelo vsega 30 držav po eno ali več atomskih elektrarn, med njimi bo tudi elektrarna v Krškem, ki bo predvidoma imela 600 MW moči.
Več ledenih gora. Lani so na Severnem Atlantiku našteli rekordno število ledenih gora v tem stoletju. La-bradorski tok je odnesel proti jugu čez 48 vzporednik skupno 1587 ledenih gora. Prejšnji rekord s 1329 naštetimi gorami je imelo leto 1929, v obdobiu 1946—1971 pa je bilo letno povprečje le 207 ■ ledenih gora. Lani je led z zahodne Groenlandije ogrožal plovbo kakih 400 km južneje kot običajno. Odtrgalo pa se je lani več ledenih gora, ker so bile povprečne temperature zraka in vode precej nad povprečjem.
tekmovanje za pokal Kongsberg v smuških skokih 4. februarja v Murau je dobil svetovni prvak v smuških poletih Švicar Steiner, lovoriko Kiinigs-berg pa Švica. Toda slovenski skakalci v 21. letih, kar se tekmuje za ta pokal, še niso bili nikdar tako blizu popolnemu uspehu v članski konkurenci. Zasedli so izredno dobro drugo mesto in le smoli Norčiča v drugi seriji je pripisati izgubo prvega mesta. V prvi seriji so Slovenci vodili z 8 točkami naskoka pred Švicarji. Vrstni red po prvi seriji je bil: Norčič s 126,8 točkami, Prelov-šek 123,9, Steiner 121,5 Schmid 121 (oba Švica), Poirot (Fr.) 114, Mesec je bil 7-, Pudgar 12., Štefančič pa 18.' V drugi 'seriji je Mesec dosegel 100 metrsko znamko Prelovšelc je v izrednem slogu skočil 106 m, popravila sta sè tudi Štefančič in Pudgar. Norčiču pa je spodletelo in je le z veliko težavo pristal na 89 metrih. Kot zadnji je Steiner skočil 108 m, dosegel nov rekord skakalnice in v skupni oceni za 0,9 točke prehitel Prelovška. Steiner je dosegel 251,1 točk -s skokoma 104, 108, Prelovšek je bil drugi s 250,2 točkami (105 106); za tema so se uvrstili: ISchmid 246 (103, 105), Poirot
234,2	( 99, 102), Bachler (Astr.) 228,5 (98, 1001 Norčič 223,3 (106, 89), Mesec 222,4 99, 100). Štefančič je bil 15. s 213,4 (95, 99), Pudgar pa 16. s 211,1 (99 95). Slovenci so to pot pustili za sabo Francoze, Avstrijce, Italijane in Zahodne Nemce.
Celjan Peter Svet je 4. februarja na 12 km dolgi progi po ulicah Cata-nije zasedel drugo mesto. Zaostal je
Za dobro voljo
Zdravnik pacientu: „Predpisal vam bom sirup za vaš kašelj in pralni prašek za vašo majico.“
„Kako to, da si zgrešil zajca?“ „Veš, tekel je v cik-caku. Jaz sem ustrelil v cik, on je pa prav tedaj skočil v cak.“
Kmet je bil obsojen na leto dni zapora. Žena mu je pisala v ječo: „če misliš, da bom sama prekopala vso njivo in posadila krompir* se zelo motiš.“ Mož ji je odpisal:
„Ne dotikaj se njive. V njej sta zakopana orožje in municija.“
čez teden dni je dobil ženino pismo:	'	■__
„Tvoje pismio so cenzurirali. Policija je prekopala vse polje.“
Mož je odgovoril:
„Zdaj lahko vsadiš krompir.“
Vera in pamet
Nekdo, ki hoče vse vedeti: „Jaz verujem samo to, kar razumem.“
Odgovor: „Potem je seveda razumljivo, zakaj nič ne verujete.“
Papiga se je izgubila
V časopisu je bil naslednji oglas: „Izgubila se je zelena papiga. Ni je težko prepoznati. Na besedo „ljubček“, odgovori: „Pusti me pri miru.“
OD DOMA
Pri jugoslovanski bikoborbi ostanejo biki vedno celi.
„Pišejo, da se poraja nova socialistična morala-“
„Kakšna ‘nova’. Je mar že kakšna bila?“
Na koncu vedno zmaga resnica^ a na žalost smio šele na Začetku.
Nemogoče je delati na stare politične napake vedno nove smešnice.
Laže je zgodovino prepisovati kot pisati.
Če govornik govori na pamet, to še ne pomeni, da govori pametno.
Najtežje ti ponudi roko na pomoč tisti, ki ima že polne roke.
Ne pozabimo: tudi na novih inštrumentih lahko igramo stare melodije.
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES
Podružnice
CARLOS SPEGAZZIN1 I
Avda. 25 de Mayo 136 j
S
SAN JUSTO Almafuerte 3230
LUKA MILHARČIČ
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197 Ruta 205
Električni aparati
Izključni zastopnik: Hitachi - National - Crown - Ranser - Panoramic - Auror* “ ^
bia — Westinghouse1 — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion Mar
za Tunizijcem Zaddemom, ki je bil v Munchnu na 10 km osmi, za 14 sekund; ta je zmagal v času 33,55.
Na namiznoteniškem mednarodnem prvenstvu Nemške demokratične republike je Jugoslavija v ekipnem tekmovanju zasedla drugo mesto za Švedi. Za Jugoslavijo so igrali Korpa, Karakaše-vič in mladi Mariborčan Savnik. V moštvenem prvenstvu je Jugoslavija premagala Romunijo s 5:3, ČSSR s 5:0 (Čehi so nastopili s popolnoma pomlajenim moštvom) v finalu pa so izgubili s Švedi 5:4. V tekmovanju posameznikov je Korpa zasedel tretje mesto, v T»?lfinalu ga je namreč izločil svetovni prvak Šved Bengsston s 3:1; ta je v prvem kolu izločil tudi Savnika, ki je igral sicer dobro, a mu manjka izkušenj.
SPOROČILO SREDNJEŠOLSK3GA TEČAJA „RAVNATELJA MARKA BAJUKA”
Vodstvo tečaja sporoča, da bodo popravni izpiti v soboto, 10. marca, ob 15.30 uri v 'Slovenski hiši za vse dijake, ki iz enega ali več predmetov niso bili redo-vahi. Vpisovanje bo istotam v soboto
17.	marca ob 15.30. Začetna sv. maša pa bo isti dan ob 17. 'Po maši 'sestanek staršev. Starše vseh dijakov opozarjamo naj se sestanka resnično udeleže in jih že v naprej prosimo za sodelovanje med letom.
Ob priliki vpisovanja bodo morali dijaki predložiti vodstvu tečaja prošnjo skupaj s potrebnimi 'spričevali Ta so: spričevalo o končanem prejšnjem letniku, ali, za prvi letnik, spričevalo o končani slovenski šoli. Na dan vpisa bo dobil vsak dijak tudi formular; na katerem se bo s podpisom obvezal, da ho
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
g Correo 1 Argentino jjentral (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973
za Argentino $ 75.— (7.500.—) ___ pri
pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.__).
ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
!■■■ ■■■□■■■■■na ■■■■■■ m
■	«■miiiimiiMiuii,,,,
■	■
■	■
|	Društvo	Slomškov dom	I
■	■
vabi vse svoje člane na
5	/	,. „	*	„	■
XIV. REDIM OBČNI ZBOR
■	a
j	ki	bo	v	soboto,	17. marca ob 20.	!
izpolnjeval dolžnosti, ki jih prevzame
s svojim vpisom v tečaj.	j Na občnem zboru, ki bo pri pogmje-
i nih mizah bomo slišali zanimiva
OBVESTITA
SOBOTA, 17. marca:
V	Slomškovem domu v Ramos Me-jia ob 20. redni občni zbor.
V	Slovenski hiši ob 20. pravljična igra Sneguljčica.
NEDELJA, 18. marca:
V	Slovenski hiši ob 16 otvoritvena prireditev slovenskih šol. Najprej svehi* maša, nato pa igra ¡Sneguljčica.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja, upravnega sveta ZS bo 9. marca ob 20. uri v prostorih Zedinjene Slovenije.
Seja Med/organizacijskega sveta ZS ho 23. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Posebej vabljeni vsi mladinski referenti in vodje mladinskih z?: tirov.
Občni zbor. 25. marca bo po sv. maši v ‘Slovenski hiši občni zbor Zedinjene 'Slovenije, člani društva bodo pravočasno dobili vabila in program.
18.	marca priredi šolski odsek Zedinjene Slovenije pravljično igro Sneguljčica.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan od 16. do 20. ure.
■ poročila, izvolili polovico odbora in * 5 sprejeli načrte za prihodnje leto. :
JAVN1 NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C.	Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
PAVEL GOLIA :
Sneguljčica
PRAVLJIČNA IGRA
V soboto, 17. marca ob 20. — Vstopnice po 6-00 in 4.00 pese v predprodaji
Za vse ljudskošolske otroke pa v nedeljo, 18. marca ob 16. takoj po sv. maši ob začetku šolskega leta.
Nastopa čez petdeset šolarjev, bivših šolarjev in prijateljev slovenske šole dr. Franceta Prešerna iz Castelarja.
Režira g. Stanko Jerebič
Prireja šolski odsek ZS
Zopet bo prijetno in domače, ko bo v nedeljo, 18. marca
DRUŽABNI SESTANEK v zavetišču dr. Gregorija Rožmana
Začetek ob 11 s sveto mašo, nato asado. .
Pa ne samo prijetno in domače; tudi zanimivo in veselo bo, ko boste videli, kako gradnja lepo napreduje.
Pridite, ne bo Vam žal.
Odbor Zavetišča dr. Gregorija Rožmana
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
V Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure