Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 1 V središču Gornja Radgona  Doklovim spodletela namera za odkup doma starejših občanov  Stran 6 Podjetništvo Ptuj  Energetsko obnovo naj bi izvedla Petrol in Plistor  Stran 5 Tu rizem Ormož  Promocijski fi lmi za kmetije od drugod  Stran 9 Podravje Videm  Režijski obrat ostaja, selili ga bodo v obrtno cono  Stran 4 Ljudje in dogodki Kidričevo  Kava s »sliko«, ki dodatno polepša dan  Stran 11 Ptuj, torek, 21. januarja 2019 Foto: Črtomir Goznik to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 6  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Spodnje Podravje  Napovedujejo sedemodstotno podražitev stroška za kanalizacijo Zneski na položnicah bodo višji Madžarska blatu s slovenskih čistilnih naprav zapira vrata. Ukrep vzhodnih sosedov bodo Ptujčani občutili že pri februarskem obračunu stroška za kanalizacijo. Znesek na položnici za odvajanje in čiščenje bo višji za skoraj sedem odstotkov, za praznjenje greznic in čiščenje gošč pa za dobra dva odstotka. Podražitev je pričakovati tudi v drugih občinah v regiji, napoveduje direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec. Več na strani 3. Gospodarstvo Kidričevo  Peči v Talumu bodo ugasnile v dveh desetletjih  Stran 5 Aktualno Ptuj  Bo obnova mestne tržnice terjala še osmo drevo?  Stran 3 Podravje  Šole vožnje v boj za kandidate (tudi) s cenovno politiko  Strani 6 in 7 Ptuj  Rešitve za glasbeno šolo in vrtec ni na vidiku  Stran 3 Grad Ristovec  Janžekovič pripravljen plačati 40.000 evrov  Strani 6 in 7 Sveta Trojica  Po samo letu dni znova brez zdravnika  Stran 2  Stran 2 Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  21. januarja 20202 Aktualno Sveta Trojica  Ambulanta v roke koncesionarju Po samo letu dni znova brez zdravnika Družinski zdravnik Aleš Ranđelovič, zaposlen v lenarškem zdravstvenem domu, je trojiško ambulanto prevzel lani spo- mladi, zdaj pa je dal odpoved, saj odhaja na drugo delovno mesto – v Slovensko Bistrico. Župan David Klobasa je po radiu izvedel, da v občini ostajajo brez zdravnika. »Nisem mogel verjeti svojim ušesom, saj me o tem uradno ni nihče obvestil, tako se to ne dela. Ne moremo ljudem najprej nekaj obljubljati, jih vabiti, da se kot pacienti vpišejo v domači ambulanti, potem pa se čez noč vse zruši in zdravnika nimajo več, ker naj bi odšel v bolje plačano službo,« je razočaran Klobasa. »Seveda smo šli takoj v akcijo reševanja zadeve, pogovarjamo se z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da pripravimo vse potrebno za čimprejšnji razpis za podelitev koncesije. Odločili smo se namreč, da ambulante ne bo več vodil Zdravstveni dom Lenart, ki se ni izkazal kot zanesljiv partner, ampak bomo osnovno zdravstvo predali koncesionarju.« Razlog tudi razočaranje zaradi zgolj 200 pacientov Aleš Ranđelovič v Sveti Trojici ostaja do konca februarja. »Drži, da zapušča trojiško ambulanto in ZD Lenart, kjer je bil moj pomočnik, in sicer zato, ker prevzema očetovo ambulanto v Slovenski Bistrici. To možnost mi je omenil že ob svojem prihodu v ZD Lenart, a mi je vse- eno žal, da odhaja, saj mi je bil v veliko pomoč, a povsem razumem njegove razloge. Morda je bil tudi malce razočaran, ker se v trojiški ambulanti v letu dni od odprtja ni nabralo več kot dvesto pacientov, kar ekonomsko ne zdrži niti za štiri ure na teden, a je ambulanta kljub temu delala trikrat na teden po sedem ur,« pojasnjuje Jožef Kramber- ger, direktor Zdravstvenega doma Lenart. Minimum je 800 pacientov Foto: M24 V občini Sveta Trojica nimajo sreče z zdravniki. Foto: SD Ambulanta je prazna. V tem trenutku sicer naj še ne bi bilo govora o dejanski pripojitvi, ampak so lenarški zadružniki le pooblastili svoje predstavnike, da s ptujskimi podpišejo pismo o na- meri za pripojitev. Kot smo neuradno izvedeli, so se težave na obzorju za KZ Lenart kazale že leta 2017, ko je tedanje vodstvo še zagotavljalo, da je vse v najlepšem redu, čeprav so bili mnogi z njo nezadovoljni in so jo zapustili, zato se je članstvo moč- no zmanjšalo. Zares počilo pa naj bi leto kas- neje, 2018, ko je zadruga dobavi- teljem in kmetom dolgovala že skoraj pet milijonov evrov, gotove poslovne smrti pa jih je z odrešil- nim interventnim kreditom lani spomladi rešila »zadružniška« De- želna banka Slovenije, ki je dolgo veljala za neusahljiv vir fi nanciranja tistih zadrug, ki so se lepo razu- mele s Petrom Vriskom, predse- dnikom Zadružne zveze Slovenije. Kljub temu pa so bile police v dese- tih prodajalnah Kmetijske zadruge Lenart, imajo jih v Lenartu, Bene- diktu, Cankovi, Sveti Ani, Kuzmi, Cerkvenjaku, Jurovskem Dolu, Ro- gašovcih, Šalovcih in Veržeju, tako rekoč prazne, v stiski pa so se znaš- li tudi kmetje, ki redijo govedo, ter predvsem tisti, ki še niso prejeli plačila za odkupljeno koruzo; bilo naj bi je za kar 150.000 evrov. Poznavalci delovanja zadruge pravijo, da je na kolena niso spra- vili ne konkurenca ne kmetje, am- pak veliki in tvegani posli, v katere se je zadruga podala, predvsem v prekupčevanju s koruzo. Omenjeni »rešilni« kredit zadruge ni rešil iz rdečih številk, zato je pot vodila v pogovore o priključitvi kateri od bližjih zadrug. Radgonska, s kate- ro so se lenarški zadružniki tudi pogovarjali, je premajhna za prev- zem takšnega bremena, ptujska pa posluje dobro in z dobičkom, zato tudi soglasje za začetek postopkov pridruževanja. Ker težavam ni bilo videti konca, se je seveda zalomilo tudi pri vo- denju lenarške zadruge, saj je prej- šnjega direktorja Janka Hajdinjaka zamenjal Uroš Neudauer, predse- dnika upravnega odbora Janeza Rajšpa pa Darko Koler. Za pojasnila v zvezi z dogaja- njem v KZ Lenart nobeden od njiju ni bil dosegljiv: ko smo klicali prvega, je telefon zvonil v prazno, pri drugem pa je bila zveza preki- njena. Kako komentira novice o pri- pojitvi, smo vprašali tudi Branka Valenka, direktorja KZ Ptuj, a je bil kratek: »Nič še ni odločeno, zade- vo temeljito proučujemo, več bo znanega konec meseca.« Lenart, Ptuj  Finančne težave KZ Lenart naj bi rešila pripojitev h KZ Ptuj Zadružniki so se zavili v molk Govorice, ki so se širile že dlje časa, da namreč lenarška kmetijska zadruga komaj še drži glavo nad vodo, so na zadnjem občnem zboru potrdili njeni člani, ko so svojemu vodstvu dali zeleno luč za začetek aktivnosti za pripojitev k ptujskim kolegom. Foto: KZ Lenart Preživetje KZ Lenart (na fotografi ji) je očitno v rokah KZ Ptuj. Spomnimo, da je župan Klobasa med svoje prve projekte uvrstil dokončanje prenove stavbe nekdanjega zdravstvenega doma na Tro- jiškem trgu, ki je bila dolgo prazna; vanjo se je že januarja lani preselila občinska uprava, v začetku pomladi pa se ji je v pritličju pridružila še zdravstvena ambulanta, ki je pred tem v Sveti Trojici ni bilo dolgih 12 let in so jo Trojičani v tem času vztrajno zahtevali. Kljub novi prido- bitvi pa število pacientov v ambulanti ni raslo po pričakovanjih, zato je Klobasa že pred časom občane pozval, da si za svojega zdravnika izberejo Ranđelovića. Po njegovih podatkih je to doslej storilo 250 ob- čanov, minimum za delovanje ambulante pa je 800 pacientov. »Prav zato, ker te menjave ne gredo čez noč, je Zdravstveni dom Maribor postavil dveletni rok, v katerem je treba zbrati to število in ki se izteče marca 2021. Večina naših ljudi je pacientov Marjane Demšar v Pernici in razumljivo je, da želijo pri njej ostati, saj so z njo zadovoljni. Je pa obenem tudi res, da se bo Demšarjeva čez dve leti upokojila in bodo tako ali tako morali poiskati novega zdravnika. Če bodo čakali do zad- njega, bomo zamudili ta dveletni prehodni rok, ki ga imamo, in obstaja precejšnja verjetnost, da bomo težko pridobljeno ambulanto izgubili, kar bi bila velika škoda,« je takrat dejal Klobasa, tokrat pa dodaja, da je osnovna zdravstvena oskrba prednost in pridobitev za vsako majhno občino, zato bo storil vse, da ohranijo ambulanto in dobijo novega zdravnika, tokrat koncesionarja. Občina je do sedaj šla nasproti staršem, ki so v poletnih mesecih za mesec ali dva izpisali otroke iz vrtca, saj je pokrila večji del cene programa. Staršem so se obra- čunali le stroški oskrbnine v višini 50 % plačila vrtca. Če je bil otrok dlje časa odsoten zaradi bolezni ali drugih razlogov, pa so star- šem poleg stroškov živil še za 20 % zmanjšali plačilo. Te ugodnosti od letos ne veljajo več. Po novem bodo staršem v času otrokove odsotnosti v vrtcu (najmanj po- vezane tri dni) odbili zgolj stroški prehrane. »Ker bo letos občino doplačilo vrtca stalo nekje 40.000 evrov več kot lani, smo se odločili, da se ta ugodnost, 50 % plačila vrtca v poletnih mesecih, ukine. Cene vrtca so sicer ostale enake, nis- mo jih dvigovali,« so pojasnili na občini. Središče ob Dravi  Dodatnih ugodnosti za starše vrtčevskih otrok ni več Manj za starše vrtčevskih otrok, več za sejnine Središka občina po novem ne bo več nudila ugodnosti za starše, ko je otrok zaradi bolezni ali v času poletnih počitnic dlje časa odsoten. So si pa svetniki na zadnji seji za 10 % povišali sejnine … Foto: Arhiv vrtca Foto: Arhiv Za pojasnila v zvezi z dogajanjem v KZ Lenart ni dosegljiv nihče od odgo- vornih; ne direktor KZ Lenart Uroš Neudauer, ne predsednik upravnega odbora Darko Koler. Kako komentira novice o pripojitvi, smo vprašali tudi Branka Valenka, direktorja KZ Ptuj, a je bil kratek: »Nič še ni odločeno, zadevo temeljito proučujemo, več bo znanega konec meseca.« Svetnikom po novem 144 evrov za sejnino So pa na drugi strani na zadnji seji svetniki sprejeli še spremembe pra- vilnika o nagradah članov občinskega sveta in delovnih teles, s katerim so povečali zneske sejnin oz. nagrad za 10 %. Doslej so svetniki za udeležbo na redni seji dobili okoli 130 evrov bruto, po novem pa bodo prejeli 144 evrov bruto, na izredni seji bodo namesto slabih 87 evrov bruto po novem »zas- lužili« 101 evro bruto. Sejnina za člane delovnih telesih po novem znaša 40 evrov bruto, doslej je bila 26 evrov bruto, sejnina za predsedovanje seji delovnega telesa pa se je iz skoraj 35 evrov zvišala na 49 evrov bruto. »Za sejnine občinskega sveta smo do sedaj na letni ravni plačevali 6.500 evrov, pa novem, pa bomo 7.150 evrov. Za vsa delovna telesa pa skupaj planiramo 11.150 evrov,« ocenjujejo na občini. Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 3 Ker se področje odpadkov in odpadnega blata iz čistilnih naprav doslej ni reševalo sistematično, ampak je bilo najlepše vse skupaj naložiti na tovornjak in odpeljati čez mejo v tujino, smo sedaj pred velikim izzivom. Odlagališča so prepolna odpadne embalaže, čis- tilne naprave pa odpadnega blata. Komunalni odpadki so se doslej prevažali sem in tja po svetu, nekaj v sežigalnice, ogromno jih je šlo na Kitajsko, veliko jih je končalo v oceanih. Blato iz čistilnih naprav je v večini romalo v sosednjo Madžar- sko. Ker so Kitajci rekli stop odpad- kom, Madžari pa stop odpadnemu blatu, so se komunalna podjetja v Sloveniji znašla v nezavidljivi situ- aciji, nekatera celo v brezizhodni. Kaj bodo storila, če za odpadno blato ne bodo dobila prevzemni- ka? Bodo odplake neprečiščene tekle kar v reke in potoke? Madžarska ni edini razlog za podražitev Direktor KP Ptuj Janko Širec je pojasnil, da jih odvoz blata v tem hipu ne skrbi, saj imajo s prevze- mnikom, to je celjskim podjetjem Cep, sklenjeno pogodbo do konca septembra 2021. A cena odvoza ne bo več 90 evrov po toni, kot je ve- ljala doslej, temveč bo za 27 evrov višja. Za tono odpeljanega blata bo KP Ptuj od februarja naprej plače- valo 117 evrov. S februarjem bo, če bo tako prihodnji teden odločil ptujski mestni svet, v veljavo sto- pila tudi nova cena za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter odvoz in čiščenje grezničnih gošč. Gospo- dinjstvo s povprečno porabo 10 m3 vode bo podražitev na položnici občutilo za dobra dva evra. Dose- danja cena je bila okoli 18,5, nova bo 20,7 evra. Tisti, ki niso priključe- ni na kanalizacijski sistem in imajo lastne greznice, bodo podražitev občutili za 70 centrov. Do sedaj so plačevali 14,7, po novem bodo 15,4 evra. Na podražitev sicer ne vpliva samo višji strošek prevze- ma odpadnega blata, temveč tudi drugi obratovalni stroški, ki jih ima upravljavec s sistemom. Med dru- gim so to uskladitev amortizacij- skih stopenj, višji stroški dela, višja cena električne energije … KP Ptuj v Spodnjem Podravju upravlja z 22 čistilnimi napravami. Dve sta v mestni občini Ptuj (CČN in Sekvoja), dve v občini Gorišni- ca, tri v občini Videm, enako tudi v občinah Majšperk in Zavrč, po dve čistilni napravi imajo občine Cirku- lane, Juršinci in Trnovska vas, obči- ne Markovci, Dornava in Podlehnik pa po eno. torek  21. januarja 2020 3Aktualno Ptuj, Spodnje Podravje  Napovedujejo sedemodstotno podražitev Zneski na položnicah za kanalizacijo bodo višji Madžarska blatu s slovenskih čistilnih naprav zapira vrata. Ukrep vzhodnih sosedov bodo Ptujčani občutili že pri februarskem obračunu stroška za kanalizacijo. Znesek na položnici za odvajanje in čišče- nje bo višji za skoraj sedem odstotkov, za praznjenje greznic in čiščenje gošč pa za dobra dva odstotka. Podražitev je pričakovati tudi v drugih občinah v regiji, napoveduje direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec. Med odstranjevanjem tlaka v uli- ci južno od cerkve sv. Jurija, ki po- vezuje Slomškovo ulico in Mestni trg, so ugotovili, da je južni oporni zid, ki je pod cerkvenim dvoriščem proti Miklošičevi ulici ob stopnišču proti cerkvi, v zelo slabem stanju in bi se lahko zrušil. Zaradi nevarnosti zrušitve dela prekinjena Zaradi nevarnosti porušitve zidu med izvedbo novega tlako- vanja v ulici so bila dela ustavljena, občina pa je naročila tehnično in projektno dokumentacijo za sana- cijo. »Iz tehnične dokumentacije je razvidno, da je del zidu močno poškodovan, in sicer zaradi kore- nin, ki se razraščajo v njem. Zid je na enem delu močno razpokan in deformiran, pri pregledu je bilo ugotovljeno tudi, da je že nagnjen proti cesti. Kamniti stebriči ograje, ki so na kroni zidu, so zaradi tega razpokani in nagnjeni. Vprašljiva je njihova vez s podpornim zidom,“ so v sporočilu za javnost zapisali iz ptujske občine. Sanacija zidu je neizbežna Ker naj bi bil zid nevaren, je sa- nacija neizbežna. Eden izmed po- membnejših razlogov deformacije zidu naj bi bile prav korenine nad njim stoječega drevesa, ki so se iz- jemno razrasle. Smernice, na kakšen način naj se zadeve uredijo, sta podala Za- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in podjetje Gprocom. Na občini zagotavljajo, da bo njihovo vodilo izvesti sanacijo z minimal- nimi posegi in s ciljem, da se divji kostanj ohrani. Obenem pa prizna- vajo, da strokovnjaki zaradi načr- tovanega velikega gradbenega posega pričakujejo negativen vpliv na omenjeno drevo. Občina je si- cer naročila pregled stanja dreve- sa in arboristično mnenje, pa tudi izvedbo georadarskih raziskav. Ugotovljeno naj bi bilo, da druge metode niso možne: „Predvsem zaradi (ne)dostopnosti za mehani- zacijo po Miklošičevi ulici in glede na bližino sosednjih objektov. Za- vedamo se, da bodo načrtovana gradbena dela, ki bodo potrebna za tehnično izvedbo sanacije zidu, skoraj zagotovo vplivala na spre- membe habitusa drevesa in tudi na njegovo rastišče. Zaradi omenjenega bomo mo- rali krošnjo drevesa obrezati. Vseh negativnih vplivov na drevo pa v tej fazi ni mogoče natančno oce- niti.“ Če bo kostanj moral pasti, ga bodo nadomestili Na občini sicer zatrjujejo, da se dela izvajajo na način, da se drevo divjega kostanja ohrani. Če se bo izkazalo, da izvedeni posegi v ob- močje korenin ali krošnje drevesa divjega kostanja izrazito negativno vplivajo na njegovo stanje ali sta- bilnost, pa bodo drevo prisiljeni odstraniti. V tem primeru obljub- ljajo nadomestno saditev kakovo- stnega in večjega drevesa na isti lokaciji. Po pričakovanjih je infor- macija o tem, da je še eno drevo v centru mesta „ogroženo“, med Ptujčani vzbudila veliko zanimanja. Številni upajo, da se bo rešitev zanj našla, je pa opaziti veliko več razu- mevanja kot v času, ko so podirali katalpe na tržnici. Ptuj  Zaradi korenin starega kostanja razpokal zid Bo obnova mestne tržnice terjala še osmo drevo? Spomini na akcijo, v kateri je bilo leta 2018 zaradi urejanja ptujske mestne tržnice podrtih sedem katalp, so še vedno sveži. Sedaj pa obstaja možnost, da bo treba podreti še eno, več desetletij staro mogočno drevo v mestnem jedru. Tokrat iz nekoliko drugačnih razlogov. Foto: ČG Oporni zid je v zelo slabem stanju in predstavlja nevarnost. Foto: MZ MO Ptuj je med občinami v Spodnjem Podravju prva predlagala podražitev za odplake. Predvidoma bo potrjeva- nje novih cen sledilo v vseh občinah. Slovenija se srečuje z resnimi okoljskimi izzivi. Politika se do varovanja okolja in naravnih virov vede brezbrižno. Dopušča, da postaja bivanjsko okolje kontaminirano. Čista voda v rekah in potokih je danes redkost, s strupi je ombremenjena podtalna voda, promet in težka industrija onesnažujeta zrak in tla … Na okoljskem področju manjka vrsta rešitev, ki bi bile trajnostne in dolgoročne. Ptuj  Rešitve za glasbeno šolo in vrtec ni na vidiku Potrebovali bi 12 milijonov evrov Za ureditev novih, sicer nujno potrebnih prostorov za glas- beno šolo in enoto vrtca s kuhinjo, bi mestna občina Ptuj potrebovala približno 12 milijonov evrov. Tega denarja v proračunu ni in ga še lep čas ne bo. Zato je lani poleti vodstvo občine objavilo poziv promotorjem, ki bi želeli vsto- piti v javno-zasebno partnerstvo, s pomočjo katerega bi naj s skupnimi močmi zgradili oba objekta. Toda rezultati niso posebej vzpodbudni. „Izvedli smo strokovni dialog, kjer smo preverili interes in stroškov- ni okvir za okvir javno-zasebnega partnerstva. Ponudbe, ki so prišle za vrtec, so vse v okvirni višini šest milijonov evrov. Trenutno na občinski upravi izdelujemo kalkulacije, ali bi sploh lahko začeli tako investicijo, glede na to, da imamo do leta 2023 veliko odprtih projektov. Tudi glas- bena šola je ocenjena na okrog šest milijonov evrov, pri čemer nobena od lokacij v prejetih dokumentih ni ustrezna,“ so pojasnili na ptujski občini. Od objave poziva do danes kakšni pomembnejši koraki v smeri, da bi se kuhinja in prostori za glasbeno šolo začeli graditi, očitno niso bili izpeljani. Za selitev glasbene šole Karol Pahor občina nima niti primernega zemljišča, zato so izbiro lokacije prepustili izvajalcem. Na poziv so se v roku prijavila tri podjetja. Eno ni dalo ne fi nančnega okvirja ne na- tančne lokacije, drugo bi glasbeno šolo gradilo na Raičevi, tretje na Puhovi v bližini starega pokopališča. Za zaključek del bi vsi potrebovali približno tri leta. Eden izmed potencialnih investitorjev pa je ponudil gradnjo tako glasbene šole kot vrtca za skupno vrednost 12,6 milijona evrov. Oboje bi gradil na občinskih parcelah, na Raičevi ulici, na lokaciji nekdanjih avtomehaničnih delavnic (ob enoti Narcisa). V novo stavbo desetod- delčnega vrtca z vsemi pripadajočimi prostori in upravo bi se selili od- delki enote Mačice. Tudi v tem primeru izvajalci potrebujejo za zaključek del več let, kar pomeni, da so plani za ureditev prostorskih težav vrtca in glasbene šole dolgoročni. Kot so pojasnili na ptujski občini, še preverjajo, ali bo eno izmed teh investicij sploh možno izvesti do leta 2023. Foto: ČG Prostorske težave ostajajo, tako v glasbeni šoli kot v ptujskem vrtcu – konkretnih rešitev še ni na vidiku. Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  21. januarja 20204 Podravje Kdo so dobavitelji Ptujski škrnicl je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure ter v soboto med 8. uro in poldnevom. S svojo po- nudbo domačih dobrot trenutno sodeluje 36 ponudnikov: Ekološka kmetija Pivko, Kmetija Cimerman, Oljarna Sven- šek, Čebelarstvo Kolar, Aronija – Peter Hrga, Kmetija Breg, Biodinamična kmetija Kelenc, Kmetija Prosenjak, Kmečka pekarna Metličar, Eko kmetija Pri Omi Neži, Čebelarstvo Zelenko, Čebelarstvo Žumer, Kmetija Mihec – Janžekovič, Zelenjadarstvo Žuran, Kmetija Majerič, Kmetija Zavec, Kmetija Črešnik, Robert Kresonja, Kmetija Bedrač, Boris Krajnc, Kmetija Frangež, Kmetija Ber, Kmetija Bolcar, Kmetija Čeh, Kmetija Čelofi ga, Kmetija Bordon, Sadjarstvo Ficko, Piranske soline, Pekarna Blanka, Pekarna in slašči- čarna Jug, Suho sadje in čaji Širovnik, Kmetija Podgrajšek, Suhi kakiji – Janko Brajnik, Oljčno olje – Olea trade, Oljar- na Kocbek. Ponudbo bodo še nadgrajevali. „Z analizami smo preverili, na katerih segmentih je možna raci- onalizacija. Posodobili smo način in proces dela, 1. januarja smo za vodenje obrata pooblastili Marjet- ko Šibila, ki je v videmski občinski upravi zaposlena že 22 let. Ni odse- ka ceste, kanalizacije in infrastruk- ture, ki ga ne bi poznala. Organiza- cije dela nismo spreminjali. Režijski obrat je tisti, ki je zadolžen za delo na občinski infrastrukturi. V prime- ru neurij so prvi na mestu, da po- magajo. Pozimi delavce režijskega obrata zaposluje zimska služba, spomladi pa vse do pozne jeseni skrbijo za posek zarasti ob cestah, čiščenje jarkov, muld, kanalet, ka- nalov, košnjo trave, zadolženi so za tri športna igrišča, za odvoz od- padkov s pokopališč in za urejanje pokopališč. Zaposlenega imamo električarja, ki skrbi za vzdrževanje elektro instalacij v stavbah v občin- ski lasti,“ je dejal župan Marinič in dodal, da bi želeli opremo v režij- skem obratu posodobiti. Videm  Režijski obrat ostaja Selili ga bodo v obrtno cono Čeprav so se na Vidmu širile govorice, da naj bi občina postopoma ukinjala režijski obrat, župan Branko Marinič namigovanja o tem kategorično zanika. „Drži, da smo o delovanju obrata izvajali fi nančne in ope- rativne analize. To pa še ne pomeni, da smo ga imeli namen ukiniti, ampak le analizirati njegovo delovanje.“ Foto: MZ Delavci režijskega obrata največ dela opravijo na cestni, športni in pokopališki infrastrukturi. Konec decembra so v ZD Ptuj prevzeli kartoteke Lasbaherjevih pacientov, takoj po novem letu pa so se lotili še manjše prenove prostorov, predvsem so jih osvežili z novimi opleski. Ambulanta svoja vrata pacientom znova odprla v ponedeljek, 13. januarja. »Za paci- ente je gotovo najpomembnejši podatek, da vse storitve ostajajo, kot so bile prej, torej vsak dan ima- jo na voljo svojo zdravnico, ostaja- ta referenčna ambulanta in labora- torij. Želeli smo si, da bi lahko obdr- žali obe sestri, tako referenčno kot srednjo medicinsko sestro, a se je slednja odločila za upokojitev, zato smo jo morali nadomestiti z novo, ki pa bo za zdaj v Juršincih za polo- vičen delovni čas, drugo polovico pa bo delala na Ptuju.« V Ambulanti družinske medicine Juršinci, z izjemo srede, ko delajo popoldan, paciente sprejemajo ob dopoldnevih, naročijo pa se lahko po telefonu ali po elektron- ski pošti. »Amira Hachem je doslej nadomeščala zdravnika v hajdinski ambulanti; tam se je pacientom zelo priljubila. Kar se mi zdi po- membno, je tudi dejstvo, da je v Juršince nismo poslali, ampak si je sama želela tja. Dogovorili smo se tudi, da bo po končanem delu v ambulanti trikrat na teden delala še v domu upokojencev, potem pa bomo videli, ali bo lahko oboje uskladila, sicer bomo za dom poi- skali drugačno rešitev,« je poveda- la direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan Negotovost zaradi pomanjkanja informacij Tako Petek Uhanova kot juršin- ski župan Alojz Kaučič se zavedata, da je odpoved koncesijske pogod- be priljubljenega zdravnika Mira Lasbaherja med Juršinčani sprožila negotovost, celo paniko, razširile so se govorice, da bodo izgubili ambulanto v občini in se vrnili v čase, ko so morali k zdravniku na Ptuj. Tudi svetniki so potrdili, da so jih občani nenehno spraševali o usodi ambulante in zdravnika. »Pritisk je bil res velik, zato me ve- seli, da se je razpletlo, kot se je, in to brez večjih težav. Tu gre zahvala županu in občinski upravi, da so skupaj z ZD Ptuj naredili, kar je za naše občane najbolje,« priznava Donald Rus, Dragica Toš Majcen pa dodaja, da bi bilo med ljudmi manj strahu, če bi v času negotovosti dobili vsaj kakšno informacijo, da se zadeve rešujejo. »Če bo tako, kot pravite, bomo vsi srečni, kaj- ti osnovno zdravstvo v občini je ključno.« Foto: SD Nova juršinska zdravnica Amira Hachem je ambulanto prevzela na lastno željo. Juršinci  Od 13. januarja ambulanta znova nemoteno dela Ostajata tudi referenčna ambulanta in laboratorij Potem ko je konec leta ambulanto zapustil koncesionar Miro Lasbaher, jo je z novim letom prevzel Zdra- vstveni dom Ptuj oziroma specialistka družinske medicine Amira Hachem. Ptuj  Javne službe Ptuj odprle trgovino Ptujski škrnicl Od besed k dejanjem: kupujmo domače V prostorih nekdanje trgovine Žerak v naselju Bratje Reš je podjetje Javne službe Ptuj odprlo trgovino, v kateri po- nujajo izdelke slovenskih kmetij. Obenem so ponudbo raz- širili s predmeti Centra ponovne rabe. „Kar nekaj let smo delali na ideji, da bi povezali izdelke lokalnih pridelovalcev, kmetij in jih ponudili občanom. Prepričani smo, da ravno s krajšanjem dobavnih verig lahko poskrbimo za kakovost izdelkov. Imamo že več kot 30 dobaviteljev in tudi v prihodnje jih bomo dodajali na naš seznam. Vsekakor je to tudi za nas zanimiv izziv,« je ob odprtju trgovine Ptujski škrnicl dejal Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj. Prednost izdelkov, ki jih ponujajo, je v kakovosti, ki izhaja tudi iz kratkih dobavnih poti. Dobaviteljem delo olajšujejo s prevozi in končno prodajo. Ponujajo zdravo in kakovostno hrano iz Štajerske pa tudi drugih regij, npr. iz Primorske. Podoben koncept trgovine bo tudi na ptujski tržnici, ki naj bi zaživela spomladi. Tamkajšnjo ponudbo bodo sicer nekoliko prilagodili, na način, da ne bo neposredna konkurenca branjevkam. Planirajo pa pestrejšo ponudbo izdelkov, namenjenih turistom. Prostor, v katerem deluje Ptujski šrknicl, je najet, z odprtjem pa je delo dobilo pet zaposlenih, ki skrbijo za prodajo, administracijo in logistiko. Da gre za odlično idejo, menijo tudi ponudniki. Med njimi je Ekološka kmetija Podgrajšek. Marjan Podgrajšek je dejal, da so se z veseljem odzvali povabilu: »Ponujali bomo moke, žita, različne mlevske izdelke, pa tudi kise in sokove. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kakovostne hrane, je pa ponudba vedno večja, zato je treba iskati nove priložnosti. Prednost dobre hrane so vsekakor krajše transportne poti.“ Sočasno je na tem naslovu tudi Center ponovne rabe Kot je dejal Hodnik, izbira lokacije ni bila težka. V bližini je veliko stanovalcev v blokih in naselju, prostor pa je dalj časa sameval. Volkmerjeva cesta 25 pa je od minule srede naprej tako naslov za nakup domačih pridelkov kot izdelkov Centra ponovne rabe. Ponujajo zavržene in včasih popravljene ali izboljšane predmete, ki jim vdahnejo novo življenje. Tja so namreč preselili izdelke iz Cero Gajk, predmete, kot so pohištvo, keramika, knjige, tekstil, kolesa, dekorativni dodatki, otroška oprema. Popravljene in obnovljene izdelke uporabnikom prodajajo po simbolični ceni. Trgovino sta v sredo svečano odprla direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik in ptujska županja Nuška Gajšek, ki je dejala, da je to za občane pomembna pridobitev: » To kaže tudi prvi odziv in množičen obisk na odprtju. Ljudje so to želeli in to potrebujejo.« Foto: ČG Nova trgovina je na Volkmerjevi 25 na Ptuju. Trenutno razpolagajo s tremi traktorji, od katerih je eden svoje že odslužil. Na isti poti je drugi, ki ga bodo predvidoma zamenjali v prihodnjem letu. Za delo na terenu imajo prav tako mini bager, tovor- no vozilo in poltovorno vozilo za prevoz oseb (t. i. pick up). Obrat „zamajala“ napoved o selitvi „Tisto, kar je verjetno spodbudi- lo špekulacije o ukinitvi režijskega obrata, pa je načrtovana selitev v obrtno cono. Režijski obrat ima sedaj prostore na sedežu krajevne skupnosti Tržec. V obrtno cono bi ga preselili, ker je sklenjen spo- razum o brezplačnem prenosu zemljišča z države na občino. S sklenitvijo sporazuma se je občina zavezala, da bo zemljišče namenila za delo režijskega obrata. Iščemo možnosti, da bi to realizirali, saj se želimo z mehanizacijo in delovnimi stroji umakniti iz strnjenega dela naselja. Termina selitve nimamo določenega, saj bo treba najprej urediti zgradbo tako za upravni kot tudi operativni del obrata. Se- danji nadstrešek, pod katerim ima- mo shranjene stroje, je črna grad- nja in moramo najti rešitev bodisi za legalizacijo bodisi odstranitev,“ je dodal župan Marinič. Povedal je tudi, da so v sklopu analize imeli na mizi primerjavo, ali bi režijski obrat ohranili ali ga nadomestili z občinskim komunal- nim podjetjem. Glede na velikost občine so se odločili obrat ohraniti v dosedanji obliki, saj je to najbolj rentabilno. Devet zaposlenih, v prihodnje še kakšen več Občina Videm v režijskem obratu trenutno zaposluje de- vet sodelavcev. Lansko leto so se srečali tudi s hudo poškodbo enega od svojih zaposlenih. Župan Marinič se nadeja, da se bo sodelavec po rehabilitaciji vrnil v kolektiv, saj gre za zelo dobrega strojnika. Število zaposlenih v režijskem obratu bo deset ali enajst, računajo tudi na zaposlitve preko javnih del. Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 5 Kljub visokim vstopnim stro- škom so Kidričani s proizvodnjo primarnega aluminija izredno energetsko učinkoviti, drugi naj- boljši na svetu. A to jih ne rešuje pred situacijo na globalnem trgu, saj na borzno ceno aluminija poleg kitajske hiperprodukcije bistveno vplivajo tudi ameriške carine. Z nepremišljenimi ukrepi bodo žrtve v industriji zelo visoke Drobnič je povedal, da je zaradi strategije trajnostnega razvoja in prehoda v brezogljično družbo do leta 2050 v najslabšem položaju Evropa. »Z nepremišljenimi ukrepi in brez zagotovitve virov za pre- strukturiranje bodo žrtve v indu- striji zelo visoke, kar bo imelo vpliv na BDP-je držav članic. Glede na strukturo industrije v Sloveniji, kjer predelovalna branža predstavlja znaten delež, je ta vidik še toliko bolj pomemben. Ker je proizvo- dnja aluminija energetsko zelo in- tenzivna industrija, cena energije v Evropi pa visoka (in kot kaže bo še višja), je to za našo industrijo velik izziv. Glede na strateško usmeritev o brezogljični družbi in pritisk na cene je Evropska komisija državam članicam izdala priporočila in smer- nice, da se ta industrija do nekega obdobja še ohranja, hkrati pa se ji daje priložnost in fi nančna podpo- ra z obvezo za prestrukturiranje. V Talumu smo hendikepirani, ker sta Slovenija in Romunija edini članici, ki smernic in priporočil EU nista implementirali v svoj pravni red. Tako smo v situaciji, ko se z rastjo cen električne energije višajo stro- ški proizvodnje aluminija. Strošek električne energije namreč pred- stavlja več kot tretjino vseh stro- škov v elektrolizni proizvodnji. Če je cena energije previsoka, potem primarnega aluminija ne moreš proizvajati, sploh v zadnjem ob- dobju, ko je cena zanj na borzi zelo nizka. Danes bi za megavatno uro (MWh) plačevali 60 evrov in pod temi pogoji je proizvodnja absolu- tno predraga oziroma v rdečih šte- vilkah,« dodaja sogovornik. Brez pridobljenih kompenzacij ogrožen obstoj podjetja Vedno večji delež v ceni električ- ne energije predstavljajo stroški emisijskih kuponov, ki jih plačujejo porabniki. EU je sicer opredelila možnosti kompenzacije teh stro- škov za energijsko intenzivne po- rabnike, kot je na primer Talum: »Cene emisijskih kuponov so v zadnjem obdobju po toni zrasle s 5 na 25 evrov in bodo še rasle. Za našo proizvodnjo to zdaj na letni ravni pomeni dodatnih 15 do 20 mi- lijonov evrov stroškov! Priporočilo EU je, da sme država iz virov, ki jih ima na razpolago, to kompenzirati. A Slovenija se za to v trgovalnem obdobju 2013–2020 ni odločila. Intenzivno si prizadevamo, da to možnost kompenzacije pridobimo v obdobju 2021-2030, sicer pod po- goji, kakršni so, elektroliza več ne more funkcionirati, posledično pa to pomeni grožnjo obstoja celot- nega Taluma, ne glede na vse na- pore, ki smo jih vložili v dosedanje prestrukturiranje dejavnosti!« Drobnič ob tem izpostavlja po- membno dejstvo: »Ob pridoblje- nih kompenzacijah, namenjenih nadaljnjemu prestrukturiranju družbe, pa smo lahko v letu 2030 od primarnega aluminija praktično že neodvisni. Letošnje leto bo tako prelomno.« torek  21. januarja 2020 5Gospodarstvo Kidričevski Talum bo letos prvič v 65-letni zgodovini tovar- ne predelal več sekundarnega kot pridelal primarnega alumi- nija. Sekundarni aluminij je pretopljen iz trdega kupljenega aluminija in odpadnih surovin. Nikoli ne postane odpadek, saj ga je moč vedno znova in znova reciklirati, pri čemer ne izgublja svojih lastnosti. Primarni aluminij se v elektroliznih pečeh proizvaja iz glinice, ta proizvodnja je glede na pogoje energetskih, okoljskih in ekonomskih politik v Sloveniji rela- tivno draga; predraga za preživetje. Čeprav potrebe po aluminiju rastejo, obstoj evropskih elektroliz vprašljiv »Glede na politiko EU bodo po moji oceni elektrolizne peči v Evropi delovale le še kakšnih deset ali dvajset let. Potem bodo ugasnile. Treba se je prilagoditi. Zato smo v Talumu že leta 2012 intenzivno pristopili k prestrukturiranju programov. Proizvodnja izdelkov z višjo dodano vrednostjo (ulitkov, rondelic, absorberjev, ...) ni pogojena z aluminijem iz elektrolize. Aktivnosti načrtujemo v smeri, da elektrolize na dolgi rok ne bo, srednjeročno - do leta 2030 - pa brez nje ne moremo. Vedeti je treba, da zaradi 5-odstotne letne rasti povpraševanje po aluminiju vseh potreb ne bo možno zapolniti le s predelavo in reciklažo. Če s tovrstno proizvodnjo prenehamo v Evropi, iz trajnostnega vidika globalno nismo naredili nič. Prej bomo povzročili škodo, saj energija za proizvodnjo aluminija, npr. na Kitajskem, prihaja večinoma iz termoelektrarn. Kej je torej tukaj ideja o globalnem »green deal-u«?! Planet je samo en ...« je opozoril prvi mož Taluma Marko Drobnič. Foto: Črtomir Goznik Kidričevo  O prihodnosti elektrolize v Talumu in Evropi Peči bodo najverjetneje ugasnile v dveh desetletjih »Globalna situacija na aluminijskem trgu se močno spreminja. Kitajci od 65 milijonov ton letne proi- zvodnje na svetu proizvedejo dobro polovico, tam okoli 37 milijonov ton. To pomeni, da krojijo pogoje v branži na globalnem nivoju, s tem pa tudi velik cenovni pritisk na preostale proizvajalce. Medtem ko jim v Rusiji in arabskem svetu, kjer je energija zelo poceni, lahko sledijo, pa smo v Evropi na ta račun precej hendikepirani,« je poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Foto: Črtomir Goznik Leta 2007, ko so ustavili elektrolizo B, so proizvedli 135.000 ton primarnega aluminija in nič sekundarnega. Za letos se načrtuje dobrih 60.000 ton pri- marne proizvodnje in okoli 75.000 ton sekundarne iz kupljenega, predelanega in recikliranega aluminija. Ptuj  Na javni razpis prispela le ena prijava Energetsko obnovo naj bi izvedla Petrol in Plistor Šolski center Ptuj, Dijaški dom Ptuj in Gimnazijo Ptuj kljub različni starosti objektov druži skupna potreba po energetski obnovi. Investicijo, ki po prvih ocenah presega vrednost štiri milijone evrov, naj bi izvedla partnerja Petrol in Plistor, ki sta se edina odzvala na javni razpis za podelitev koncesije za izvedbo energetskega pogodbeništva srednješolskih objektov. Do roka, 14. januarja, je na razpis prispela le prijava Petrola in Plistor- ja, ki sta na našem območju izvedla že več energetskih obnov – od Slo- venske Bistrice, Majšperka, Kidričevega … do slovenjegoriških občin. Ali bosta prijavitelja tudi izbrana, za zdaj še ni mogoče potrditi, saj na odpiranju ponudb vsebina gradiva, ki sta ga oddali podjetji, še ni bila preučena. »Po zaključku odpiranja ponudb bo pooblaščena strokovna komisija pregledala vsebino prijave in izpolnjevanje vseh pogojev. Če bo vse predloženo ustrezno, bo v najkrajšem možnem času izdana odloči- tev o priznanju usposobljenosti. Nato pa sledi postopek konkurenčne- ga dialoga,« je nadaljnje korake opisal pravnik Anže Kunovar, ki je vodil odpiranje ponudb. Kdaj bosta (in če bosta) podjetji začeli dela, za zdaj še ni mogoče na- povedati, prav tako ne končne cene projekta. »Vse je odvisno od poteka konkurenčnega dialoga,«je dejal Peter Bevk iz Petrola. Dodal pa je, da se bo časovnica izvajanja del prilagodila šolski dejavnosti. In čeprav iz- kušenj podjetjema ne manjka, bo projekt obnove zanju velik izziv: »Gre za velik zalogaj, vendar pa menim, da bomo zmogli.« Energetske prenove bo deležna stavba Šolskega centra, ki šteje 40 let, delavnice, telovadnica ter delno stavba šolskega centra na Vičavi. S projektom naj bi energetsko varčnejši postal tudi dijaški dom, ki na se- danji lokaciji deluje vse od leta 1980, v energetsko sanacijo pa je zajeta tudi Gimnazija Ptuj s telovadnico, ki se je v nove prostore preselila leta 2001. Na podlagi investicijske dokumentacije je višina celotnih stroškov operacije ocenjena na 4.446.822 evrov višina kohezijskih sredstev znaša 1.697.684 evrov, vložek zasebnega partnerja pa 1.767.346 evrov. Nekaj manj kot milijon evrov bo primaknilo še šolsko ministrstvo. Foto: Mojca Vtič Oton Mlakar (levo) in Anže Kunovar (desno) med odpiranjem prijave, ki je prispela na javni razpis za podelitev koncesije za izvedbo energet- skega pogodbeništva. Foto: ČG Ptuj  Nova KBM prenavlja poslovalnico na Bregu Zaprto do marca Nova KBM ima na Ptuju še tri delujoče poslovalnice: na Novem trgu, na Špindlerjevi ulici (Mercator center) in na Bregu na Zagrebški cesti. Prav slednja pa je bila v začetku januarja zaprta. Zaprtje prostorov NKBM na Bregu je med občani sprožilo bojazen, da bodo ostali še brez ene bančne poslovalnice. Omenjena banka je na- mreč leta 2018 že dokončno zaprla poslovalnico v Ulici 25. maja, pred tem pa centru mesta, v Ulici heroja Lacka. A k sreči ne gre za zaprtje, pač pa obnovo objekta. Ta je namreč že precj star in nujno potreben preno- ve. Kot kaže, pa poslovalnica posluje dobro, zato strahu pred zaprtjem ni. Dela so začeli 6. januarja. „Objekt, v katerem je poslovalnica, je bil postavljen leta 1984. Gre za celovito obnovo tega objekta, katere cilj je posodobiti bančno poslovalnico tako iz tehničnega kot estetskega vidika in z vidika delovnega procesa, da bo poslovalnica prijaznejša ko- mitentom, delovni procesi hitrejši in preprostejši. V Novi KBM skušamo sproti vzdrževati nepremičnine, zato je investicijsko vlaganje v banki proces, ki se ne ustavi,“ so pojasnili iz Nove KBM. Poslovalnico bodo ponovno odprli v ponedeljek, 23. marca 2020. Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 6 Spomnimo, da je bila izklicna cena za grad na prvih dveh draž- bah 85.000 evrov. Ker na nobeni ni bilo interesentov za nakup, so na MO Ptuj ceno za tretjo dražbo znižali na 68.000 evrov. »Kot sem že povedal, je objekt v zelo slabem stanju, cenilci in gradbeni stro- kovnjaki so mi dejali, da je 40.000 evrov zgornja cena, ki jo je še smi- selno plačati za nakup objekta, saj bosta samo sanaciji statike in podstrešja pobrali 100.000 evrov.« Janžekovič je občini že pred ča- som predlagal najem graščine s pripadajočim zemljiščem za 99 let, vendar so ga mestni svetniki kate- gorično zavrnili, češ da najem ne pride v poštev, saj morajo z občin- skim premoženjem ravnati gospo- darno in zanj čim več iztržiti. Nato je ponudil odkup po delih, in sicer najprej enonadstropno stavbo v velikosti 646 kvadratnih metrov z vrtom, kasneje pa še pripadajoče Dom starejših občanov Gornja Radgona, d. o. o., sta leta 2006 ustanovila Občina Gornja Radgo- na z 51 % poslovnim deležem in podjetje Stavbar Gradnje z 49 % poslovnim deležem (za kapaci- teto 150 mest). Po uvedenem stečaju podjetja Stavbar Gradnje januarja 2011 se je začela prodaja njegovega deleža. Niso priznali kupoprodajne pogodbe, zadeve je zaključilo vrhovno sodišče „Občina je vedno imela pred- kupno pravico. Pet postopkov zbiranja ponudb od leta 2011 do 2014 je bilo neuspešnih, saj ni bilo zainteresiranih ponudnikov. V šestem postopku, marca 2014, občina ponovno ni pokazala inte- resa za odkup 49 % deleža doma. Tako je bil delež Stavbarja v domu prodan družbi Pramag, d. o. o. Ko je k pogodbi o prodaji poslovne- ga deleža sodišče izdalo Sklep o soglasju k sklenitvi prodajne po- godbe, se je dom pritožil, občina se takrat ni pritožila. Višje sodišče je pritožbo, ki jo je nanj naslovili dom, podjetje SGP Tivadar in ob- čina, zavrnilo,“ kronološko vstop v lastniško strukturo doma opi- suje direktorica družbe Pramag Kristina Dokl, sicer dolgoletna direktorica ptujskega Doma upo- kojencev. Kljub pravnomočnim odločbam sodišč sta dom in ob- čina še naprej vlagala tožbe in pritožbe. Pravdanje je trajalo več let, a v nameri, da se pogodba o prodaji poslovnega deleža razve- ljavi, niso uspeli. Zadeve okrog prevzema deleža lastništva so se zaključile šele, ko je Vrhovno so- dišče junija 2018 predlog za revi- zijo, ki jo je predlagala radgonska občina, zavrnilo. Izčrpavanje doma in visoki stroški za uprabnike doma Omenjeni zaplet pa še zdaleč ni edini razlog, da se solastniki in vodstvo radgonskega doma srečujejo na sodišču. Doklova na- mreč trdi, da je Dom družbi Stav- bar Gradnje v celoti poravnal ra- čune za opravljena dela pri izgra- dnji doma s sredstvi družbenikov in kreditom, župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko pa naj bi kljub temu navajal asignacijo zaradi neporavnanih računov omenjeni družbi v višini 1,2 milijo- na evrov. „Vrhovno sodišče v eni od sodb navaja, da take pogodbe sploh ne obstajajo in da stranke sklepajo navidezne pogodbe, da prevarajo tretje osebe,“ pojasnju- je Doklova. Prepričana je, da je po uvedbi stečaja Stavbarja NKBM prijavila v stečajni postopek terja- tev do Doma iz navidezne pogod- be: „Terjatev NKBM v stečajnem postopku ni bila priznana, ker ter- jatve dejansko tudi ni bilo." Kakorkoli: sodišče je odločilo, da mora Dom dolg iz asignacije NKBM poravnati, to terjatev pa naj bi – po besedah Doklove na osnovi navidezne asignacije – se- daj Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) terjala od Doma. Zadeve okrog tega še niso zaklju- čene. Posledica vseh omenjenih po- stopkov pa so visoki sodni stroški. Kot solastnica doma upokojencev v Gornji Radgoni Doklova to vidi kot izčrpavanje Doma, ki ga naj- bolj čutijo uporabniki preko višjih cen oskrbe. Vsi omenjeni zapleti in sodni postopki naj bi bili razlog, da se je podjetje Pramag odločilo, da ob- čini ponudi odkup 51 % lastniškega deleža doma. S tem bi se po mne- nju Doklove bistveno zmanjšali stroški sodnih postopkov in pre- kinilo večletno izčrpavanje doma. A že ob predstavitvi namere jim je radgonski župan dejal, da ob- činski svet ponudbe sploh ne bo obravnaval. Rojko: "Nerealna in neresna ponudba" Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je potrdil, da so na občini prejeli ponudbo za od- kup lastniškega deleža, a je pri tem izpostavil, da ponudba ni bila realna niti resna, zato je občinski svet ni in tudi ne bo obravnaval. Občina ostaja na stališču, da po- nudba ne ustreza realnim in po- slovnim zahtevam, obenem pa dodal: „Prav tako družba Pramag še vedno ni razkrila zakonitega vira fi nanciranja in ne izvora pre- moženja v ponujeni višini, kar se je zavezala storiti na obravnavi pred sodiščem v Murski Soboti.“ Doklova na drugi strani zatr- juje, da jih sodišče ni pozvalo k razkritju virov fi nanciranja. Na pobudo odvetnika doma pa naj bi se zavezali, da bodo v primeru nakupa preostalega deleža doka- zali izvor premoženja: „Zadeve so jasne, najeli bi kredit pri najugod- nejšem kreditodajalcu.“ Kakšen znesek je ponudila za odkup 51 % lastniškega deleža, pa Doklova ni želela razkriti, saj da ni bil sprejet in zato ni pomemben ... V nasprotju z njenimi trditvami, da sodne postopke sprožata Dom in občina, pa Rojko navaja, da od leta 2015 poteka več sodnih po- stopkov, ki naj bi jih zoper občino in dom sprožal prav Pramag. Zakon o voznikih določa, da mi- nister, pristojen za promet, torej sedaj ministrica Alenka Bratušek, na podlagi enotnih ekonomskih normativov, ki jih pripravi Gospo- darska zbornica Slovenije, določi najnižjo ceno učne ure usposablja- nja kandidatov za voznike. Izvršilni odbor Združenja šol voženj Slovenije, ki deluje pod okriljem gospodarske zbornice, je pred šestimi leti sprejel enotni ekonomski normativ za ugotav- ljanje individualnih stroškov, ki podaja izhodišča, kateri stroški naj bi se upoštevali pri izračunu. Tako naj bi se cena izračunala na podlagi stroškov za vzdrževanje vozila, go- riva, stroškov dela, cestnine, zava- rovanja …, ni pa v teh normativih določena višina cene, niti cenovna izhodišča. To naj bi določilo mini- strstvo, a tega do danes ni storilo. Zakaj, so pojasnili na ministrstvu: »Ministrstvo za infrastrukturo je takoj, ko je prejelo od Gospodar- ske zbornice Slovenije predlog enotnih ekonomskih normativov za določitev najnižje cene učne ure usposabljanja kandidatov v šo- lah vožnje, le te poslalo Uradu za varstvo konkurence, ki je podal ne- gativno mnenje. Ministrstvo za in- frastrukturo bo mnenje upošteva- lo in cene učne ure usposabljanja v šolah vožnje ne bo določilo ter v tem delu tudi spremenilo določbo Zakona o voznikih.« Po mnenju agencije za varstvo konkurence se z oblikovanjem pri- poročljive cene zmanjša iniciativa za izboljšanje kakovosti storitev, za inovacije in znižanje stroškov ter se s tem povzroča končno ško- do potrošnikom. Nasprotno meni Robert Mašera iz ene največjih avtošol v Sloveniji Inti Prah, ki opozarja, da se ško- da potrošnikom povzroča sedaj, ko minimalne cene niso določe- ne. »Za določitev najnižje cene si torek  21. januarja 20206 V središču Slovenija, Podravje  Šole vožnje v boj za kandidate (tudi) Ministrstvo ne spoštuj Letno k praktičnemu delu izpita za B-kategorijo pristopi okrog 35.000 da gre za več milijonov evrov velik trg. Pričakovali bi (tudi z vidika zakonodaje, raje jo bo spremenilo. Posledica nesoglasij lastnikov na plečih uporabnikov in plačnikov Visoko ceno nesoglasij solastnikov, ki se ne zmorejo do- govoriti, dejansko plačujejo uporabniki oziroma plačniki oskrbnin. Oskrba I v DSO Gornja Radgona (domu s konce- sijo) znaša 24,28 evra na dan, oskrba IV. pa kar 38,34 evra (dvoposteljna soba s souporabo sanitarij), kar je precej dražje kot v ptujskem Domu upokojencev, ki je javni zavod. Za izpit je treba seči globoko v žep Ne glede na dogovore ali nedogovore avtošol glede cen pa v splošnem velja, da je za izpit treba seči globoko v žep. Minimalni obseg ur voženj znaša 20 ur, v povprečju jih imajo kandidati okrog 30, so povedali na eni izmed ptujskih avtošol. To pomeni, da samo za ure voženj kandidati odštejejo okrog 800 evrov, ob tem morajo plačati še tečaj CPP v okviru avtošole, ki stane okrog 100 evrov (tudi 50 ali manj), pa tečaj ter izpit iz prve pomoči okrog 80 evrov, opraviti morajo zdravniški pregled, za kar odštejejo okrog 40 evrov, nekateri zaračunajo še evidenčni karton, vpisnino … Temu je treba dodati še izpitno uro in teoretični izpit torej 37,5 evra in 42,1 evra ter strošek izdaje vozniškega dovoljenja 21 evrov. Pod črto: izpit stane krepko več kot 1.000 evrov. Foto: M24 Gornja Radgona  Župan ponudbo Doklovih označil kot neresno Spodletela namera za odkup doma starejših občanov Direktorica podjetja Pramag, d. o. o., je Kristina Dokl, javnosti dobro poznana kot dol- goletna direktorica Doma upokojencev Ptuj. Z omenjenim podjetjem je leta 2015 postala solastnica Doma starejših občanov Gornja Radgona. Vse od nakupa 49 % lastniškega de- leža do danes pa občina in vodstvo doma zadeve, povezane s prodajo lastniškega deleža, rešujeta na sodišču. Zato ne preseneča dejstvo, da so ponudbo Pramaga, ki jo je podala konec lanskega leta, da od radgonske občine odkupi preostali solastniški delež (51 %), za- vrnili oz. je občinski svet sploh ni obravnaval, z utemeljitvijo, da je nerealna in neresna. Foto: ČG Ptujsko podjetje Pramag, katerega direktorica je Kristina Dokl, je nameravalo kupiti 51 % delež Doma starejših občanov Gornja Radgona. Preostanek je že v njihovi lasti. Ptuj  Občini tudi na tretji dražbi ni uspelo prodati gradu Ristovec Janžekovič pripravljen plača Niti edini doslej znani potencialni kupec za propadajočo stavbno dediščino Ignac pak je tja prišel, da bi spoznal člane komisije in jim predlagal ceno, ki jo je za gra Botanični strokovnjak Ignac Janžekovič čaka na č Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 7 prizadevamo že več kot 20 let, a smo neuspešni, saj ne spadamo pod šolsko dejavnost, temveč pod tržno gospodarstvo. Cene ur vo- ženj pa so znane in nihče ne upa preveč odstopati, ne navzgor in ne navzdol.« V 10 letih agencija zaznala dva sporna primera usklajevanja cen Agencija za varstvo konkurence je leta 2010 ugotovila domnevne kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Takrat naj bi se kranjske avtošole na tam- kajšnji upravni enoti sestale in se načelno dogovorile o višini cene za uro vožnje B-kategorije in tečaja CPP. Namen tega dogovora je bil preprečevati, izkrivljati ali omeje- vati konkurenco in si zagotoviti tržni delež, so opozorili na agenciji. A kot so v svoj zagovor dejale avto- šole, je bil razlog za pogovor upa- danje kakovosti znanja na praktič- nem delu vozniškega izpita. Tečaji CPP so bili namreč brezplačni ozi- roma v okviru paketa ur in zaradi podcenjenosti učiteljev je kako- vost padla. Zato so v skrbi za boljšo kakovost dela in večjo prometno varnost avtošole dale pobudo, da se določi najnižja cena učne ure in tečaja CPP, ki je še sprejemljiva za normalno opravljanje dejavnosti avtošol. Takrat so določili ceno za uro vožnje okrog 22 evrov in za CPP okrog 50 evrov. Tak dogovor je seveda v nasprotju z zakonom o omejevanju konkurence, čeprav na drugi strani (kot smo že omeni- li), zakon o voznikih določa, da bi minimalna cena morala biti določe- na (določilo naj bi jo ministrstvo). Pred slabima dvema letoma pa je agencija zaznala, da so se nekatere šole vožnje na območju izpitnega centra Krško-Brežice sporazumevale oz. usklajeno rav- nale pri določanju cene za uro vo- žnje praktičnega usposabljanja za pridobitev vozniškega dovoljenja vozil kategorije A, A1, A2, AM ter B tako, da so istočasno oz. v kraj- šem časovnem obdobju (med 1. 5. 2018 in 25. 5. 2018) določile enake oziroma podobne cene za uro vo- žnje praktičnega usposabljanja. Ta postopek še poteka. Pretiranih razlik v cenah ni, z najnižjimi cenami izstopa Prometna šola Maribor Avtošole torej avtonomno oblikujejo cene. In ob pregledu cenikov, dostopnih na spletu, je mogoče ugotoviti, da v cenah ni pretiranih razlik (niti med ljubljan- skimi avtošolami in šolami voženj v Podravju). Ima pa občutno nižje cene Prometna šola Maribor. Ravnatelj Gregor Rak je pojasnil, da ceno ure vožnje, ki se oblikuje na podlagi fi ksnih in variabilnih stroškov delovanja šole vožnje (plače, amortizacija vozila, gorivo, režijski stroški itd.), določa svet zavoda. »Določena je na podlagi naših ekonomskih izračunov in je cena takšna, da prihodki, ki jih ustvari šola vožnje, pokrivajo vse nastale odhodke. Ker pa so v sve- tu zavoda tudi predstavniki star- šev dijakov, si nihče ne želi višjih cen. Članom sveta zavoda je po- membno le, da se pokrivajo stroški delovanja šole vožnje,« je pojasnil Rak in izpostavil, da trenutna cena pokriva stroške delovanja šole vo- žnje le, ko imajo zadostno število kandidatov ter nimajo bolniških staležev učiteljev vožnje. Ob tem pa dodaja, da zaposlujejo le najiz- kušenejše in najbolj preverjene uči- telje vožnje, kar so prepoznali tudi kandidati, ki množično povprašuje- jo po tej storitvi. zemljišče v velikosti dobrih 4.200 kvadratnih metrov, vendar tudi ta predlog ni bil sprejet, saj želi obči- na Ristovec prodati v celoti. V načrtu občine še četrta dražba s še nižjo ceno »Na dražbo, ki v bistvu ni bila dražba, ker ni bilo dražiteljev, je poleg mene prišla samo Asja Stropnik Paternost z oddelka za gospodarske dejavnosti MOP in povedala, da bodo objavili še četr- to javno dražbo, na kateri bodo iz- klicno ceno znižali še za nadaljnjih 15 %. Če prav razumem, to pomeni 57.800 evrov, kar je zame še zme- raj preveč.« Občina pa v nedogled ne bo mogla ponavljati dražb; če namreč v letu dni od prve dražbe, ki je bila lani jeseni, nepremičnine ne bo prodala, mora postopek v celoti ponoviti, z vsemi cenitvami vred, kar jo bo samo še dodatno stalo. »Gospodarno ravnanje in dober fi nančni izplen sta sicer normalno vodilo v poslovnem svetu, a težko razumljivo v tem primeru, ko gra- du nihče noče za določeno ceno. Svetnikov očitno ne zanima vsebi- na, ki je zahtevana med prodajnimi pogoji in ki sem jo tudi sam ponu- dil, ampak samo zaslužek, in to ne glede na to, kakšen (ne)interes vla- da za grad, saj se menda od vsega začetka edini potegujem zanj.« Veliko zahtev, še več starih grehov Če bo gradu uspelo dobiti kup- ca, bo ta moral najprej vanj vložiti ogromno denarja, sicer se bo stav- ba zrušila sama vase. Poleg tega je občina bodočemu graščaku na- ložila kar nekaj posebnih pogojev; Ristovec bo moral biti javno dosto- pen, občina si pridržuje brezplač- no služnostno pravico za potrebe vzdrževanja, popravila, ... vodovo- da in kanalizacije. Ker je grad zašči- ten kot kulturni spomenik lokalne- ga pomena, pa bo morala obnova potekati v skladu s pogoji zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Poleg naštetih zahtev je tu še vsebina, ki mora biti 'skladna z družbenim pomenom spomenik', torej v gradu ne morem odpreti nočnega kluba. Kar je bolj neprije- tno, je, da parcele ne morem ogra- diti, niti urediti jarkov okoli gradu, saj je po enem od njih speljana občinska kanalizacija, v neposre- dni bližini pa je občina pred časom dovolila tudi gradnjo hiše, ki nima tam kaj iskati. Veliko je torej zah- tev, še več pa starih grehov.« Načrti Janžekovič bi sicer rad Risto- vec obnovil in oživil tako, da bi vanj postavil inštitut za zdravilne rastline, na dvorskem vrtu uredil vzorčni nasad zdravilnih, aromatič- nih, začimbnih in strupenih rastlin, ustanovil pa tudi semensko banko s proizvodnjo semenskega mate- riala že omenjenih rastlin. Poleg tega naj bi v gradu zaživela priro- doslovni in etnološki muzej, oživili bi milarno, ki je nekoč že delovala v gradu, svoj prostor bi dobili tudi čajnica in zeliščna apoteka s sveto- vanjem. torek  21. januarja 2020 7V središču s cenovno politiko e zakonodaje, avtošole imajo proste roke 0 kandidatov, polovica jih je uspešnih. Če čez palec izračunamo, da stroški do izpitne ure znašajo okrog 1.000 evrov, lahko sklepamo, prometne varnosti), da je področje natančno regulirano, cene določene, a to ne drži, še več, niti pristojno ministrstvo ne upošteva Občina vztraja pri prodaji v celoti Kljub trem neuspešnim dražbam za grad Ristovec bodo z draženjem nadaljevali, saj jim je v interesu nepremičnino tudi prodati, pravijo na Mestni občini Ptuj. »Predvidena je četrta javna dražba, pri kateri bomo izhodiščno ceno znižali na najnižja zakonsko možno, znašala bo 59.500 evrov.« Ristovec se bo še naprej prodajal kot celota. c ati 40.000 evrov c Janžekovič se tretje dražbe ni udeležil kot dražitelj, saj ni vplačal varščine, am- ad pripravljen plačati brez dražbe. Foto: osebni arhiv četrto dražbo za grad Ristovec. Ceniki avtošol vsebujejo številne popuste, pakete, dodatne ugodnosti Avtošola Cena ure vožnje B-kategorija Dijaki in študenti Tečaj CPP (brez popustov) Avtošola Prednost, Ptuj 28 € 100 € Avtošola Relax, Ptuj, Sl. Bistrica … 29,20 € 27,1 € Prometna šola Maribor 24 € 23 € 50 € Videčnik, Sl. Bistrica … 28 € 27 € 140* € Inti Prah, Ptuj … 26 € / 60 € Avtošola Ježica, Ljubljana 29 € 28 € 70 € Avtošola Brulc, Ljubljana 28 € 27 € 70 € Avtošola Formula, Maribor 27 € 26 € 100 € ** Fortuna, Maribor 28 € / 100 € Alma, Ljutomer 28 € 28 € 120 € Vir: Avtošole *V ceno všteti dve uri vožnje **Vštet evidenčni karton Prihodki nekaterih avtošol, na območju Podravja 2018 2017 Avtošola Videčnik, Slov. Bistrica 331.275 € 280.457 € Relax Trans 1.987.527 € 1.761.096 € Center Ptuj 108.581 € 100.816 € Prednost, d. o. o. 315.697 € 270.616 € Inti Prah 431.483 € 323.916 € Avtošola Formula Maribor 512.971 € 399.805 € Vir: Ajpes Foto: Črtomir Goznik Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2019  COLOR CMYK stran 8 torek  21. januarja 20208 Turizem Potrebo po novih, drugačnih no- čitvenih zmogljivostih na tako emi- nentni lokaciji, kot je staro ptujsko mestno jedro, so zaznali lastniki in investitorji sami, v prepričanju, da morajo to izjemno doživetje oku- siti tudi domači in tuji obiskovalci. Predvsem pa je bila njihova želja, Ptuj  Novi ptujski turistični biserčki Kraljica Lisa, sobe Proštija in apartma Domenika V starem ptujskem mestnem jedru se je v letu 2019 veliko dogajalo, a ne le slabega, ampak tudi pozitivnega. Na kratki poti od Prešernove ulice do Slovenskega trga 10 so namreč zrasli trije zelo lepi turistični apartmaji oz. sobe: apartma Kraljica Liza, apartma Domenika in sobe Proštija, o katerih smo že poročali. Foto: Črtomir Goznik Apartma Kraljica Liza BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA Maribor  Dobrodelna licitacija Za stekleničko vina Stare trte 1200 evrov Za stekleničko vina mariborske Stare trte so na dobrodelni li- citaciji na Poljskem iztržili 1200 evrov, so povedali na Mestni občini Maribor. Stekleničko je občina poklonila fundaciji Veliki orkester božične dobrodelnosti iz Krakova, ki je z licitacijo zbi- rala sredstva za zdravljenje otrok. Licitacija, na katero je bila umeščena steklenička vina Stare trte, je po- tekala prejšnji konec tedna v okviru 28. zaključne dobrodelne prireditve, imenovane Grand Finale, ki jo vsako leto spremlja več milijonov Poljakov. Kot so ob napovedi donacije sporočili z mariborske občine, je funda- cija Veliki orkester božične dobrodelnosti iz Krakova največja nevladna in neprofi tna dobrodelna organizacija na Poljskem. Njeno poslanstvo je podpora javnemu zdravstvu na Poljskem. Pobudo za sodelovanje med Mestno občino Maribor in omenjeno fun- dacijo je dal Damian Buraczewski, avtor bloga o vinu SlovVine, ki prispeva k prepoznavnosti slovenskega vinarstva na Poljskem. Foto: staratrta.si da mesto resnično zaživi z novo, dodatno kakovostjo ponudbe tudi na prenočitveni ravni, hkrati pa pri- speva k ohranjanju kulturne dediš- čine, ki na nekaterih lokacijah prav tako nezadržno propada. Apartma Kraljica Liza je na Slo- venskem trgu 7, kjer že ima lokal Bo cafe, uredila Tatjana Rudolf. Želela je, da stanovanje, ki je samevalo in propadalo že deset let, ker nihče ni skrbel zanj (tudi streha je pušča- la), dobi novo vsebino in da se tudi ohrani vitalnost celotnega objekta. Gostom so skupaj na 110 m2 na vo- ljo tri spalnice z opremljeno kuhinjo in ločenim WC ter kopalnico. Skozi Foto: Črtomir Goznik Apartma Domenika okno apartmaja se ponuja edinstve- ni pogled na srednjeveški Slovenski trg, antični Orfejev spomenik in Mestno gledališče. V poletnih me- secih, ko ulice in trge starega Ptuja napolnijo festivalska dogajanja in koncerti, jih je mogoče spremljati skozi okno dnevne sobe, kar je za obiskovalce še posebno doživetje v starem mestu. Tudi pustno po- vorko je mogoče spremljati iz to- plega zavetja spalnice. Na vrtu pod apartmajem pa je mogoče uživati ob kavi, vinu lokalnih vinarjev in do- mačem pecivu. Rudolfova je sicer pričakovala, da se bo apartma bolj polnil, kot se je v svojem začetnem obdobju. Upa, da bo v letu 2020 boljše, da bo tudi lokalna oblast k temu nekaj pridala, ko bo goste v času Kurentovanja in festivalskega dogajanja usmerjala tudi v apartma Kraljica Liza. Prostore, ki bi sicer še naprej propadali kot celotni objekt, je namreč odkupila od MO Ptuj. Apartma Domenika sta Neda Tokalić in Oto Ašenbrener uredila v pritličju Prešernove 32. V stano- vanju je vsa oprema za krajše ali daljše bivanje. Za oddajo sta se odločila, ker želita lepi Ptuj, svoje in naše mesto, predstaviti in deliti z ljudmi z vsega sveta. Sama zelo veliko potujeta in vesta, kaj ta potovanja dajo človeku. Za svoje goste si bosta vzela čas, jim sku- šala kar najbolje predstaviti lepote in zanimivosti mesta ter okolice, hkrati s ponudbo za koristno in ka- kovostno izrabo bivanja glede na njihova pričakovanja in želje. Ob kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitostih Ptuj in okolica ponu- jata številne možnosti za prijetno s koristnim, od igranja golfa, tenisa, jadranja, pohodništva, kolesarje- nja, do obiskov gledališča, koncer- tov in drugih dogodkov. Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  21. januarja 2020 9Kmetijstvo »Analize opravljamo na različnih aparatih, z njimi pa med drugim ugotavljamo količino maščob, beljakovin, laktoze, mikroorganiz- me, iščemo zmrziščno točko, sledi antibiotikov v mleku, somatske celice, odkrivamo pa tudi brejost v mleku,« pripoveduje vodja labo- ratorija Saška Hodnik. Čemu neki služi podatek o zmrzniščni točki, se je gotovo kdo vprašal. Da gre za temperaturo, pri kateri mleko zmrzne, pojasnjuje Hodnikova, osnovni namen določanja zmrzišč- ne točke mleka pa je ugotavljanje poneverjanja mleka z vodo, torej služi tudi kot merilo kakovosti mle- ka. »Dogajalo se je namreč, da so rejci mleku zaradi količine dodajali vodo, s tem pa seveda osiromašili njegovo kakovost.« Da ni antibiotikov v mleku Šest strokovnjakov dela na raz- ličnih aparaturah. V sicer moderno opremljenem laboratoriju, ki je en od petih v Sloveniji ter pokriva ce- lotno Štajersko s celjskim območ- jem, Koroško in celo del Dolenjske, pa so še posebej ponosni na naj- novejšo pridobitev: 400.000 evrov vredno aparaturo milkoscan, ki meri že omenjene maščobe, belja- kovine, laktozo …, in na fossoma- tic, ki je namenjen analizi somat- skih celic in diferencialnemu štetju somatskih celic. Slednje omogoča zgodnje ugotavljanje mastitisa pri kravah. »To je zelo pomembno za rejca, saj praktično takoj ve, da se z njegovo kravo nekaj dogaja in lahko ukrepa, jo torej pozdravi z antibiotiki. V njegovem interesu je, da so živali zdrave in ne jemljejo antibiotikov, saj njihovega mleka ne sme oddajati, dokler se kravi antibiotik ne izloči iz telesa, kar tudi analiziramo v našem laborato- riju.« Prav tako pa z analizo vzorca mleka ugotovijo, ali je krava bre- ja. »Te vzorce zbiramo enkrat te- densko, zberemo jih približno 80, analiza pa traja dlje časa kot ostale naštete, saj je pri njej veliko ročne- ga dela. Zagotovo je to najbolj do živali prijazna metoda odkrivanja brejosti; rejec, ki je kravo dal ose- meniti, samo z oddajo vzorca izve, ali je bila osemenitev uspešna ali ne, sicer bi moral poklicati veteri- narja, da opravi pregled, ki pa za žival ni prijeten.« Največja težava čistoča in mastitis Zavodovi molzni kontrolorji pobirajo vzorce po kravah enkrat mesečno. Na dan v laboratoriju obdelajo približno 2.000 vzorcev, rezultate pošiljajo na Kmetijski in- štitut Slovenije (KIS), kjer podat- ke obdelajo, rejci pa imajo do njih dostop preko portala od trenutka, ko vstopijo v sistem oziroma ko z laboratorijem podpišejo pogodbo o vzorčenju. Kaj vse bodo v labo- ratoriju analizirali, je odvisno od tega, za katere storitve se rejec odloči. Analizo kakovosti mleka pa v laboratoriju naročijo tudi zadru- ge, ki ga odkupujejo od rejcev. »Za- druge pri rejcu iz cisterne dvakrat na mesec poberejo skupne vzorce mleka, ki jih analiziramo v našem laboratoriju.« Vodja laboratorija Saška Hodnik ugotavlja, da je kakovost analizi- ranega mleka v povprečju dobra, vedno pa so možnosti za izboljša- nje stanja. »Glavna problema sta priso- tnost mikroorganizmov, kar po- meni, da ima rejec težave s čisto- čo, in somatskost, da se torej po- javlja mastitis. Vsekakor je težko govoriti na splošno, kajti imamo opravka z zelo različnimi rejci: ta- kimi, ki imajo izredno odgovoren odnos do svojih živali in prireje mleka, in drugimi, kjer stvari šepa- jo, se pa pogosto dogaja, da rejci za slabše rezultate okrivijo labora- torij, saj da so oni naredili vse, da bi kakovost mleka izboljšali. Rezul- tati so res lahko drugačni, če ana- lizo opravita dva različna laborato- rija, a pri tem zmeraj opozarjam, da za primerjalno vzorčenje pot- rebujemo isti vzorec, saj je mleko živa stvar in se lahko še pri istem vzorcu pojavijo odstopanja.« Ptuj  Laboratorij v KGZ v veliko pomoč kmetom Obdelajo po 2000 vzorcev na dan V kemijskem laboratoriju analizirajo krmo, vino in tla, v laboratoriju za mleko pa vzorce mleka za potrebe selekcije, odkupovalcev mleka in individualne stranke; gre za storitev, ki vse od odprtja laboratorija leta 2014 sodi med komercialne dejavnosti zavoda. Foto: SD V ptujskem laboratoriju obdelujejo vzorce mleka za vso Štajersko, Koroško in celo del Dolenjske. Ormož  Nezainteresiranost domačih kmetij Promocijski fi lmi za kmetije od drugod Ker nobena izmed kmetij iz ormoškega območja ni bila zain- teresirana, bodo štiri kmetije iz širšega Spodnjega Podravja pa tudi s Pohorja po izvedbi projekta, ki ga vodi Ljudska uni- verza Ormož, med drugim bogatejše za promocijske zloženke in fi lmčke, računalniško opremo, ustrezna znanja za organi- zacijo delavnic ... »Poskusili smo pridobiti kmetije iz našega območja, vendar ni bilo interesa. Ker dobro sodelujemo s širšim območjem, so nas kontaktirali iz Kmetijske svetovalne službe na Ptuju, kjer so imeli interes več kme- tij, ki so želele sodelovati. Na ta način smo skupaj pripravili projekt,« je pojasnilo direktorice ljudske univerze Viki Ivanuša na vprašanje, kako to, da v omenjenem projektu ne sodelujejo ormoške kmetije. Prednosti projekta so namesto domačih očitno prepoznale štiri sicer že uveljavljene kmetije iz širšega območja. Kot je na nedavni ti- skovni konferenci povedala Tatjana Frešer s pohorske kmetije Frešer, kjer se že več kot 300 let preživljajo s prirejo mleka, sveže kravje mle- ko prodajajo tudi v mlekomatih v Mariboru, opažajo, da njihove stran- ke ne znajo doma več narediti mlečnih izdelkov, kot so maslo, skuta ali kislo mleko: »S projektom želimo obogatiti nas in naše kupce, da bi jih naučili, kako narediti te izdelke.« Z ustreznimi znanji na področju kakovostne izvedbe delavnic se želijo opremiti tudi na prašičerejski-poljedelski kmetiji Žitnik iz občine Kidričevo, katere glavni adut so pirini izdelki iz krušne peči – še zlasti keksi in kruh, ki jih vozijo tudi v okoliške vrtce in šole. »Prijavili smo se, da bi s pomočjo zloženk in promocijskega fi lma lažje in učinkovi- teje predstavili našo kmetijo svojim gostom. Želimo narediti več na promociji,« pa je pristavila gospodarica kmetije Kramberger iz občine Lenart, Jožica Kramberger, katere osnovni dejavnosti sta sonaravna govedoreja in vinogradništvo, ukvarjajo pa se tudi s peko kruha, potic in gibanic. V projektu poleg še dveh osnovnih šol sodeluje tudi eko kmetija Pri omi Neži, ki je v Mihovcah sredi ravnic Dravskega polja. Po besedah lastnice Maje Lamberger Khatib je posebnost njihove kmetije v tem, da vse surovine, ki jih pridelajo, tudi predelajo (oljnice v domači stiskal- nici za hladno stiskana olja, žita v lastnem mlinu na kamen). Kmetije ne bodo imele stroškov Vse te kmetije bodo v okviru triletnega projekta pridobile promocij- ske fi lmčke in zloženke ter pripomočke za ustrezno izvedbo delavnic, gre predvsem za računalniško opremo in opremo za projekcijo fi lmov, izdelani bodo delovni listi za obiskovalce in tudi učna pot med njivami na eni izmed kmetij. V okviru projekta bo izvedenih več kot 40 delav- nic oz. ogledov kmetij, ki bodo ciljne skupine vseh starosti poučile in navdušile za uporabo doma pripravljene in pridelane hrane, pred tem pa se bodo vključene kmetije tudi usposabljale. »Kmetije bodo ime- le ob zaključku projekta na voljo celovit produkt, ki ga bodo tržile v namen promocije njihove kmetije in trženja na kmetiji ter s tem tudi povečanja prihodkov. Na ta način se bodo kmetije še bolj vpletle v iz- vajanje dopolnilnih dejavnosti in razširile svoje delovanje,« je povzela direktorica in dodala, da je na projektu zaposlena oseba, ki bo kmeti- jam pomagala nadgraditi znanja na področju izobraževanja. Vrednost projekta je dobrih 43.700 evrov, v celoti ga fi nancira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Foto: Mh Predstavniki sodelujočih kmetij z direktorico Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša in Marino Korpar, zaposleno na omenjenem projektu. Gradbena dela na ptujski tržnici so bila konec lanskega leta zaklju- čena. Z decembrskimi dogodki je dejansko ta prostor zaživel. Napol- nil ga je prireditveni del. Kako poln bo brez prireditev in dogodkov, pa bo jasno šele potem, ko bodo svoje izdelke tam začeli prodajati branjevke in drugi redni prodajalci. Po informacijah iz ptujske občine bodo na to morali še malo počaka- ti. Z Novega trga na novo lokacijo bodo predvidoma preseljeni po zaključku Kurentovanja. Takrat naj bi začel obratovati tudi gostinski lokal. „Uporabno dovoljenje za objekt in stopnišče je pridobljeno, preos- tala dela so bila izvedena v okviru investicijskega vzdrževanja, grad- beno in uporabno dovoljenje nista potrebna,“ pa so na vprašanje, ali je uporabno dovoljenje zdaj izda- no za celotno tržnico, odgovorili iz MO Ptuj. Ker je s prenovo tržnice povsem nove razsežnosti in možnosti dobil tudi zgornji plato, nad tržničnim objektom, na občini razmišljajo tudi o tem, kako ta potencial izkori- stiti. Idej je kar nekaj, katera bo ob- veljala, pa bo odvisno tudi od stali- šča mestnega arhitekta. Ena izmed možnosti je, da se bo tam postavila dodatna urbana oprema, obenem pa bi se ena lepših ptujskih „teras“ tudi ozelenila. Ptuj  Kdaj bo tržnica zaživela kot mesto „trženja“ Tržnica bo samevala vsaj do pomladi Konec decembra lani je bila enemu izmed namenov predana ptujska tržnica. Na njej so bili postavljeni drsa- lišče in hiške, v katerih so ponudniki v sklopu Ptujske pravljice ponujali svoje izdelke. Še vedno pa branjevke in ostali redni prodajalci ostajajo na Novem trgu. Kot kaže, bo tako še nekaj časa. Foto: ČG Nova tržnica sameva in tako bo še kar nekaj časa. Foto: SD Saška Hodnik: »Kakovost analizi- ranega mleka je v povprečju dob- ra.« Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  21. januarja 2020Ljudje in dogodki10 Slabo kavo bi morali zavrniti! Sam svet kave je neskončen. Danes je kava prava umetnost in svojevrstna kultura. Nekdo jo pije zjutraj, da se lažje prebudi, za nekoga je to navada, že neke vrste ritual, brez katerega ni življenja, ni ustvarjanja. Če želimo v resnici okusiti kakovost same kave, jo bomo pili samostojno, brez dodatkov. Največja napaka današnjih potrošnikov oz. pivcev kave pa je, da ne zavrnejo slabe kave, da so jo pripravljeni popravljati s sladkorjem in ne glede na kakovost tudi – plačati. Z mrzlim mlekom uničiš vse, kar je dobrega v kavi „Največji problem je, ko si gost naroči kavo z mrzlim mlekom. Tega naj se ne bi streglo, saj z mrzlim mlekom uničiš vse, kar je dobrega v sami kavi. Tudi podaljšana kava naj se ne bi stregla. Podaljšana kava bi morala biti vselej espresso z dodano čisto vodo iz avtomata, ne pa prek ročke. Več ko steče kave prek ročke, več je nekih slabih stvari, več je kofeina. Ljudje zmotno mislijo, da je v kratki kavi ne vem koliko kofeina, a ga je le 0,8 grama, skoraj nič. Vsaka stvar, ki se podaljšuje, izničuje vrednost kave, kofein pa raste. Ko nekdo naroči espresso, da bi ga poživil, je to signal, da o kavi ne ve ničesar,“ še pove izkušeni barist, ki vedno znova poudarja, da je dobra kava osnova za latte art in ne obratno. Foto: Črtomir Goznik Sandi Dajnko je zelo ponosen, da je lani postal državni prvak po licenci Latte Art Grading System, rdeči lonček, v risanju na kavo z mlečno peno na podlagi predlože- ne risbe. Še posebej pa je ponosen na to, da je lahko treniral z sedanjo svetovno prvakinjo Manuelo Fren- sore, ki je ena najboljših baristk na svetu, kot tudi na doseženo tretje mesto na svetu na lanskem prven- stvu v Italiji. Za pripravo latte art kave se je Sandi Dajnko odločil, ker je želel povečati prodajo kave v kava baru Lana, ki ga imata z ženo Nino v Jag- rovi trgovini v Kidričevem. Vodila pa ga je tudi želja po izboljšanju poznavanja pitja kave na našem območju, ki ni na zavidljivi ravni. Poznavanje pitja kave se ocenju- je po sami pripravi kave in pravil- nem kuhanju kave. Sandi je osnove barista (priprava kave, pravilno skladiščenje, pravilno čiščenje av- tomatov itd.) osvojil pred dobrima dvema letoma. Izobraževanje pa je nadaljeval v Italiji, pri začetniku latte arta, treniral pa je tudi pri Lu- igiju Lubiju, svetovno priznanem strokovnjaku na področju latte arta. S kavnimi umetninami povečal promet v baru Znanje barista je doslej delil le z zaposlenimi v domačem baru. Z latte artom se je promet v lokalu zelo povečal. Danes je že tako, da so gostje razočarani, če ne dobijo svoje „porisane“ kave, kar se lah- ko zgodi ob menjavi kadra. Ljudje namreč vse pogosteje radi gledajo tudi slike na kavi, četudi je še ved- no najpomembnejši okus. »Če znaš narediti dober okus, je slika samo še pika na i,« pravi Sandi Dajnko, ki riše na mlečni peni le z lončkom in roko, kar je tudi najbolj izvirno. Če bi risal s svinčnikom, upora- bljal barve, bi vse skupaj trajalo, ti postopki trajajo tudi deset minut. Kavo pa je treba postreči čim hitre- je, v 30 sekundah do minute. Veliko kav je treba skuhati, da osvojiš latte art. Vse se da, če ima človek voljo in s treningom. Priprava kave je umetnost, ki je ne obvlada vsak gostinec „Zelo veliko ljudi je prepriča- nih, da je dobra kava odvisna od same kakovosti kave. A ni tako, pomembnejša je sama priprava, pravilna priprava kave. Še pose- bej velja to za slovensko tržišče, kjer ni slabih kav. Do razlik v okusu kave prihaja zaradi pomanjkljivega znanja gostincev glede poznava- nja kave, same priprave kave in vzdrževanja stroja. Vsak večer je treba aparat za pripravo kave očis- titi, kar traja 20 minut. Grenkoba in zažganost kave sta znaka, da gostinec aparata ne čisti redno in dosledno. Treba je obvladati vse postopke, da gost dobi kakovo- stno kavo, pri čemer je samo 10 % slabe kave mogoče pripisati sami kakovosti kave,“ poudarja Sandi Dajnko, ki se je v začetku januarja letos lotil tudi poučevanja o pozna- vanju in pripravi kave. Doslej je Sandi Dajnko osvojil že vse licence Latte art Grading Systema v Sloveniji. Letošnje dr- žavno prvenstvo bo 30. januarja v Ljubljani. Kidričevo  Sandi Danjko, strokovnjak v poznavanju kave in pripravi kave latte art Kava s »sliko«, ki dodatno polepša dan Sandi Dajnko je gastronom hotelir, ekonomski tehnik, ki se je v celoti posvetil gostinstvu. V obdobju nekaj zadnjih let pa se je specializiral na področju kave – poznavanje kave, pravilno ravnanje s kavo, pravilna priprava espressa, še posebej pa latte arta, umetnosti ustvarjanja vzorcev in motivov na površini kave s pomočjo mlečne pene. Gre za posebno tehniko priprave in postrežbe kave. Vsa skrivnost tiči v drži lončka z mlekom in skodelice za kavo ter hitrosti in višini vlivanja. Foto: Črtomir Goznik Latte art je ustvarjanje, risanje na kavo z mlečno peno, z lončkom ali prosto roko, s svinčniki za risanje po kavi. Foto: ČG Podlehnik  V iskanju novega direktorja Za direktorsko mesto se poteguje 11 kandidatov Po sporazumnem odhodu Mirana Krajnca z mesta direktor- ja občinske uprave v Podlehniku so se na občini podali v is- kanje novega. Rok za prijave je potekel 14. januarja, na javni natečaj se je do roka prijavilo 11 kandidatov. »S kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, bodo opravljeni razgovori, nato pa bomo izbrali najprimernejšega,« je dejal župan Sebastian Toplak. Kdaj lahko pričakujemo končno odločitev, Toplak še ne želi in ne more napovedati, saj imajo vsi kandidati po izbiri tudi možnost pritožbe. »Ocenjujem, da bo postopek trajal dober mesec.« Sicer pa so iskali kandidata, ki ima med drugim najmanj šest let de- lovnih izkušenj, ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, da razpolaga z znanji uradnega jezika, upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov ter da ima vsaj visoko strokovno izobrazbo oziroma prvo bolonjsko stopnjo. Do imenovanja novega direktorja oziroma direktorice je za ta dela v določenem obsegu pooblaščena Nina Lozinšek, pravnica iz skupne občinske uprave. Sprašujem se, kam spada zaledje Ptuja? Sodeč po stanju in odnosu MO Ptuj, je to privesek, brez katerega bi MO Ptuj skoraj lahko živela, razen brez prejetega državnega denarja od nas, za nas. Ko berem Ptujčana, skoraj 99 % pobud svetniki MO Ptuj namenjajo skrbi za samo mesto Ptuj. Le včasih se kakšen spomni, da Mesto Ptuj ima tudi zaledje,Četrtne skupnosti, vendar z zelo obrobnimi potrebami. Zelo jih skrbi za samo mesto do tudi brezveznih detajlov. To mi pride naprej kot moški v lepi in dragi obleki, oprostite, z »usranimi gatami« in raztrganimi nogavicami ali čevlji z luknjo na podplatih! Na Ptuju rabijo milijone za videz mesta, istočasno pa je podeželje polno makadama, in celo zelo slabo vzdrževanega. Kdaj se bodo gospodje in gospe svetniki ozavestili, da je podeželje kakega mesta njegov izvirni dar in da imajo dolžnost skrbeti za enakomeren razvoj celotnega teritorija občine. Na Ptuju ta misel še ni dozorela. DOKAZ?? Postavimo si vprašanje, zakaj je nekoč »VELIKA« občina Ptuj izgubila cel kup delov, ki so postali samostojne občine. Kar 17 je takšnih. Samo zaradi mačehovskega odnosa do njih. Morda bi se danes še kakšna ČS želela odcepiti, pa nima zadosti »materiala« za to. Zato pa so deli MOP še danes na makadamu. Starejši občani podeželja pa se ne morejo niti udeleževati kulturnih dogodkov v mestu, ki je predvsem za redke obiskovalce mesta, s kratkim bivanjem. Je to turizem? Še navadne mape celotne MOP se ne dobi, le za del centra mesta, kot da podeželja NI!!! Mislim, da je velika sramota za občino s 30 milijoni proračuna, da ima samo en meter makadama in ne kilometre. Poleg tega še EU daje velika sredstva za razvoj podeželja, samo »projekt« sanacij je treba izdelati. Izgleda, da sposobnega na MOP za kaj takega ta nima! Res je, da uslužbencev MOP ne volimo, pa prav svetniki, izvoljeni prebivalci podeželja, bi morali skrbeti za njihove potrebe, saj MOP dobi od države ogromna sredstva po prebivalcu podeželja, in ta bi morala biti tudi njim namenjena! V resnici pa končajo kot veliki in vprašljivi »spomeniki« posameznika v mestu! Volitve v svet MOP ali ČS pa ne bi smele biti politična »nagrada« stranke discipliniranemu članu, ampak osebam, ki bi znale zastopati potrebe celotnega svojega okoliša in nikakor le zase in svoj prag. Ali obstajajo takšni?? Kot je videti NE! Na žalost, do naslednjih volitev je še veliko časa, za ponovne upe! Če pa MOP slučajno že poskuša poskrbeti za kakšen del podeželja in če celo županja ob ogledu škode na cestišču, nastale zaradi nestrokovnega izvajanja sanacije, izjavi: »SANIRATI TAKOJ«, njene službe jo ubogajo tako, da niti po 6 mesecih, luknje še niso vsaj zakrpane (brez sanacije ostalih delov ob njih), ki se več kot 10 let ponavljajo vedno na istem mestu in iste globine, in vselej kmalu po »uspešnih sanacijah«, da se je skoraj nemogoče voziti po taki poti, ker ti pol kolesa pade v luknjo. O nevarnosti takšnih cest in nastajanju škode na vozilih, da ne govorim! Koliko časa bo še tako? Pisma bralcev ZALEDJE PTUJA Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 11 Ekologi brez meja so na podla- gi empirične analize ugotovili, da povprečno slovensko gospodinj- stvo prejme na mesec 2,6 kilogra- ma nenaslovljene oglasne pošte (reklam), kar pomeni 32 kilogra- mov na leto. Četrtina slovenskih gospodinjstev ima na nabiralnikih nameščeno nalepko, ki poštarju daje vedeti, da tovrstnih pošiljk ne odlaga. Preostalih 75 odstotkov gospodinjstev na letni ravni skup- no prejme okoli 19.600 ton nenas- lovljene oglasne pošte. V društvu so navedli, da gre za količino, ki je primerljiva s polovico zbranih ko- sovnih odpadkov v državi. Največ oglasne pošte ob ponedeljkih V raziskavi so ugotovili, da go- spodinjstva največ nenaslovljene oglasne pošte prejmejo v začetku tedna, ob ponedeljkih, in sicer kar sedem kosov, pošiljka ponedelj- kovih reklam pa tehta blizu četrt kilograma. Najmanj oglasne pošte v nabiralnike potrošnikov priroma ob petkih, samo en ali dva kosa, skupna teža je manj kot sto gra- mov. Zanimivo je tudi, da največ oglasne pošte prispe v začetku meseca, od prvega do petega, najmanj pa konec meseca. Ekologi brez meja so raziskavo izvajali v treh različnih krajih. Med nenaslovljenimi poštnimi pošiljka- mi so zabeležili 86 različnih ogla- ševalcev. »Najbolj izstopajo oglasi trgovskih verig, prodaja na drob- no, predvsem z živili. Med vsemi oglasnimi sporočili je bilo teh 66 odstotkov. Četrtino nenaslovlje- nih oglasnih poštnih pošiljk so potrošnikom posredovali trgovci s pohištvom, med najpogostejši- mi oglaševalci po pošti so še pro- dajalci električne in elektronske opreme, drogerije in prodajalci tekstila,« so pojasnili v društvu. Reklame večinoma na nerecikliranem papirju Lotili so se tudi preverjanja pa- pirja, na katerega je natisnjena oglasna pošta. Večina ga je nereci- kliranega. »Le nekaj oglaševalcev uporablja papir s FSC ali katerim drugim certifi katom. Med 86 po- šiljatelji smo certifi kat zasledili le pri petih ponudnikih. Pri proizvo- dnji papirja se uporabljajo številne nevarne kemikalije, ki vplivajo na zdravje ljudi in okolice. Prihaja do izpustov strupenih snovi v okolje, vključno s klorom, živim srebrom, svincem in fosforjem. Ker še ved- no uporabljajo klor kot belilo, obstaja nevarnost prehajanja di- oksinov in furanov v okolje. V ne- katerih državah se za izdelavo pa- pirja porabi več kot 10 odstotkov vse porabljene pitne vode. Med letoma 2003 in 2013 so se nedo- taknjene gozdne površine zmanj- šale za 7,2 odstotka, deloma tudi zaradi sečnje za potrebe papirne industrije. Različni certifi kati za- gotavljajo, da je papir recikliran oziroma so v procesu vsaj odgo- vorno ravnali z viri. Z uporabo ene metrične tone recikliranega papir- ja prihranimo 4,4 metričnih ton lesa, 39 odstotkov energije, 58 odstotkov toplogrednih plinov, devet odstotkov porabe vode, 13 odstotkov nevarnih onesnaževal zraka, 26 odstotkov izpustov di- oksinov in 20 odstotkov živega srebra. Oglasni papir, ki ga danes večina oglaševalcev uporablja za recikliranje, ni najboljši, saj vse- buje premalo kakovostnih celu- loznih vlaken, zato ga morajo pri recikliranju mešati z drugim papir- jem. V EU smo si na področju vse- ga odpadnega papirja in kartona zadali cilj reciklirati 75 odstotkov do leta 2025 in 85 odstotkov pa- pirja do leta 2030. V letu 2016 smo v Sloveniji reciklirali 71 odstotkov odpadnega papirja in kartona.« torek  21. januarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Gospodinjstva, ki nenaslovljene oglasne pošte ne želijo prejemati, lahko pri Agenciji za komunikacijska omrežja (AKOS) naročijo nalepko Ta se namesti na poštni nabiralnik, stane pa 42 centov. Povprečno letno se jih proda 35.000. Dostavljavci nenaslovljenih pošiljk so dolžni upoštevati le uradno AKOS nalepko, ostala osebno napisana sporočila ne bodo dosegla namena. Četudi boste imeli na poštnem nabiralniku AKOS nalepko, pa vam bo poštar v njem vseeno pustil občinsko glasilo in volilni propagandni material, saj ti dve kategoriji predstavljata izjemno. »Oglasno pošto je težko reciklirati, predstavlja breme za okolje in spodbuja potrošništvo. Ker si lahko ponudbo oglaševalcev za izdelke, ki jih dejansko potrebujemo, vedno ogledamo tudi na spletu, je najbolj okolju prijazno na svoj poštni nabiralnik nalepiti nalepko za prepoved dostavljanja nenaslovljenih oglasnih pošiljk. Hvaležni nam bodo gozdovi in ne nazadnje tudi naša denarnica,« menijo v društvu Ekologi brez meja. Slovenija, Podravje  Poštni nabiralniki se šibijo pod težo oglasnih brošur Teža tiskanih reklam: 32 kg na leto za enega prejemnika Društvo Ekologi brez meja je v lanskem letu izvedlo raziskavo o nenaslovljenih poštnih pošiljkah. Gre za oglasne letake, brošure in revije, ki jih po večini razpošiljajo trgovci. Pri ljudeh so oglasne poštne poši- ljke zelo različno sprejete. Eni jih sploh ne želijo in imajo na poštnem nabiralniku nameščeno nalepko, drugi jih sicer sprejemajo, a jih samo bežno pogledajo, tretji jih skrbno preštudirajo in sledijo akcijam ter popustom, ki jih trgovci oglašujejo. Foto: Črtomir Goznik Povprečno slovensko gospodinjstvo mesečno v poštni nabiralnik prejme za 2,6 kg nenaslovljene oglasne pošte. Nalepko, ki prepoveduje odlaganje tovrstnih pošiljk, uporablja četrtina gospodinjstev. Makole  Največji projekt preteklega leta Nova poslovilna vežica Ne zaradi žalovanja, temveč zaradi nove občinske prire- ditve so se Makolčani v začetku januarja zbrali na makol- skem pokopališču, kjer je župan Franc Majcen slavnostno prerezal trak novega poslovilnega objekta, največjega projekta občine v lanskem letu. Poslovilna vežica je prostor, ki omogoča dostojno slovo od na- ših najbližjih in sokrajanov. Zato je bil po mnenju župana projekt izgradnje nove vežice izrednega pomena. Pripomnil je: »Žal pa se ob kakršnemkoli projektu občani razdelijo na minimalno dva dela. Eni vidijo dobro delo, spet drugi ne sprejemajo odločitve. Vsi, ki smo tukaj, se zavedamo pomena inve- sticije. Naj služi svojemu namenu, upam, da čim manjkrat.« Za gradnjo poslovilnega objekta na pokopališču Makole je bilo na javnem razpisu izbrano ptujsko podjetje GP Project ing, ki mu je občina za gradbena dela odštela 189.330 evrov, projektna dokumentacija in nadzor pa sta občino stala 15.156 evrov. Foto: Mojca Vtič Župan Franc Majcen (levo) in direktor ptujskega podjetja An- tun Daljavec (desno) sta slav- nostno prerezala trak najnovej- še pridobitve v Makolah. Sela  Pevke ljudskih pesmi V jesenski noči Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela so lani ob koncu leta priredile tradicionalni koncert, ki so ga posvetile 20-letnici delovanja. Koncert so naslovile V jesenski noči. Dve desetletji druženja ob ljudski pesmi so selske pevke praznovale že v letu 2018. Ker so bile predlansko prireditev primorane izpustiti, so jubilej proslavile konec leta 2019. Praznovanje kljub enoletni zakasnitvi ni bilo nič manj slovesno. Zametki delovanja skupine ljudskih pevk sicer segajo že kakšna štiri desetletja nazaj, ko je skupina pod imenom Grab- ljice delovala v okviru mešanega pevskega zbora. Uradno so skupino ustanovile leta 1998, v dveh desetletjih so izdale dve zgoščenki. Vodja skupine je od začetka Antonija Kaučevič. Selske pevke so se na lanskem koncertu predstavile v malo spremenjeni zasedbi, z ljudskimi pesmimi, ki jih že vrsto let ohranjajo v svojem domačem kraju. Na odru so se jim pridružili glasbeni prijatelji; pevci in godci s širšega ptujskega območja. Na prireditvi V jesenski noči so nastopili: pevke Katoliško kulturnega društva Kidričevo, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, pevci ljudskih pesmi Prešmentani faloti KPD Stoperce, ljudske pevke in pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, družinski trio Potočnik, ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, mešani pevski zbor sv. Družine Sela, ljudske pevke FD Lancova vas in Jurovški fantje KD Franceta Prešerna Videm. Foto: Matej Predikaka Ljubezen do ljudske pesmi jih druži že desetletja. Sredstva za prevoze učencev osnovne šole je dolžna zagotoviti ob- čina, zato so na Destrniku objavili javni razpis za zbiranje ponudb in za prevoznika izbrali podjetje Arriva, ki z dvema avtobusoma dnevno pre- vozi 72 kilometrov, in sicer trikrat zjutraj in štirikrat popoldan. Hkrati z rednimi prevozi v šolo in iz šole bo prevoznik otroke peljal tudi v letno in zimsko šolo v naravi. Občina mora zagotoviti tudi prevoze otrok s posebnimi potrebami v šolo; ti obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka in Za- vod Dornava, prevoze pa letos vršita Prevozi oseb, Anita Sadek, s. p., iz Kidričevega in podjetje MST Lorbek iz Mezgovcev. Destrnik  Izbran šolski prevoznik Izbrano podjetje Arriva V letošnjem proračunu je občina skoraj 86.000 evrov na- menila prevozom osnovnošolcev in otrok s posebnimi po- trebami v šolo in iz šole. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2019  COLOR CMYK stran 12 torek  21. januarja 2020Kultura12 Slovenija  Razglašeni vsi Prešernovi nagrajenci Nagrajenci so mojstri Znani so letošnji Prešernovi nagrajenci. Simbolično so jih razglasili v ljubljanski Operi, saj nagrado za življenjsko delo prejme koreograf in baletni plesalec Milko Šparemblek. Drugi veliki Prešernov nagrajenec je fotograf Stojan Kerbler. Naznanili so še šest dobitnikov nagrad Prešernovega sklada. Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zaklad- nico, nagrado Prešernovega sklada pa prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Letošnji veliki nagrajenec, koreograf in plesalec Milko Šparemblek, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Z 91. Fotograf Stojan Kerbler pa po zapisu v obrazložitvi Prešernove nagrade nedvomno osre- dnja osebnost slovenske fotografi je, o čemer smo že poročali. Šest dobitnikov nagrad Prešernovega sklada Upravni odbor Prešernovega sklada je naznanil tudi šest dobitnikov nagrad Prešernovega sklada. Prejmejo jih igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, oblikovalec Nejc Prah, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj. Igralka Nina Ivanišin bo nagrado Prešernovega sklada prejela za vloge Antigone, Francke, Nežke in Agate Schwarzkobler na matičnem odru SNG Drama Ljubljana pa tudi kot protagonistka avtorskih projektov, nastalih zunaj institucije, prevajalka Suzana Koncut pa nagrado prejme za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil, nastale v zadnjih treh letih. Skladatelj in akordeonist Luka Juhart je bil nagrajen za umetniške do- sežke v minulih treh letih, pri čemer je med skladateljskimi dosežki iz- postavljena skladba Unleashed, režiser Rok Biček pa nagrado sklada prej- me za celovečerni dokumentarni fi lm Družina, ki je ga je snemal več kot desetletje in je v utemeljitvi označen kot monumentalno delo, ki je zareza- lo v zgodovino slovenskega fi lma. Nejc Prah je med drugim navdušil z vizualno podobo 33. grafi čnega bie- nala in dogodkov Koordinate zvoka ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res, kostumograf Alan Hranitelj pa bo nagrajen za razstavo Vzpo- redni svetovi Alana Hranitelja, ki predstavljala praznik kostumografi je ter presežek kiparske in slikarske imaginacije. Minister za kulturo Zoran Poznič je ob razglasitvi nagrajencev dejal, da kultura in vsi, ki delujejo na tem področju, predstavljajo temelj, ki družbo osmišlja za nazaj in za naprej. Po njegovih besedah je ta temelj včasih za- nemarjen, zato je razglasitev Prešernovih nagrad priložnost, da v javnosti pokažejo, česa vsega je slovenska kultura zmožna in do kam sega. »In se- gamo defi nitivno do zvezd,« je poudaril minister. Komsija prejela 104 predloge Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja, na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnevom. Po besedah Ire Ratej bo proslava prvič dostopna slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kot v televizijskem prenosu. Kot je še povedala Ira Ratej, so za letošnje nagrade prejeli 104 predloge, od tega 63 za malo in 41 za veliko nagrado. Upravni odbor v tej sestavi, ki ga je dve tretjini mandata vodil Vinko Möderndorfer, se z letošnjim letom poslavlja, je pa v štirih letih sodeloval pri zasnovi nove- ga zakona o Prešernovi nagradi, s katerim so razširili nabor področij za nagrade. Foto: gov.si Zbor je bil na pobudo Marjana Cajnka ustanovljen leta 1999. Od takrat pa do danes je v njem zapelo 55 pevcev pod vodstvom treh zbo- rovodij. Od uvodnega sestanka do prvega nastopa je zbor potreboval samo 11 dni. Do danes pa so pevci nastopili na 272 uradnih prireditvah ali koncertih, od katerih so jih čez 30 organizirali sami. Ob tem so še več kot štiridesetkrat zapeli na ve- selih in žalostnih trenutkih njihovih bližnjih. Danes deluje zbor pod vod- stvom zborovodje Gregorja Lačna. Kot je povedal vodja sekcije Bo- gomir Širovnik, zraven petja zbor odlikuje še, da so člani od bežnih znancev v začetku postali dobri znanci, kmalu kolegi in sedaj že pravi prijatelji, ki skupaj preživijo tudi proste trenutke, ko petje ni v prvem planu. Na jubilejnem koncertu, ki je po- tekal 22. decembra v Domu kraja- nov Rogoznica, se je zbor predsta- vil s pesmimi, ki so jih v dvajsetih letih peli najraje. Zbrane so nagovo- rili županja MO Ptuj Nuška Gajšek, predsednica Zveze kulturnih dru- štev Ptuj Nataša Petrovič, predse- dnik Kulturnega društva Rogoznica Nino Galun in vodja območne iz- postave JSKD Ptuj Mihael Roškar, ki je zboru podelil jubilejno priznanje območne izpostave, posameznim pevcem pa Gallusove značke za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Zoran Miletič in Roman Krajnc sta prejela bronasto značko za pet let udejstvovanja, Andrej Kokol zlato značko za petnajst let udejstvova- nja, Ivan Krajnc in Gregor Lačen pa častno značko za več kot trideset let udejstvovanja. Ob koncu so se pevci zahvalili Francu Ropiču, ki je letos zaključil več kot štiridesetletno aktivno zbo- rovsko petje. Ptuj  MoPZ Rogoznica je proslavil 20 let delovanja Jubilej proslavili s koncertom V letu 2019 smo v Kulturnem društvu Rogoznica praznovali dva jubileja. Junija smo najprej obeležili 60-letnico društva, 22. decembra pa še 20-letnico Moškega pevskega zbora. Foto: Jože Kosajnč Cirkulane  Neutrudni gledališčniki spet na odru Katero dekle pa se letos moži? Za člani KD Cirkulane je razgibano jubilejno leto, v katerem so sekcije društva na številnih prireditvah predstavile svojo dejavnost. Člani dramske skupine pa smo že v začetku oktobra začeli priprave na novo premiero. Po nasvetu režiserja smo se odločili, da letos uprizorimo nadaljevanje lanske predstave, torej Jesensko poroko 2. Tonček Žumbar je trilogijo Je- senska poroka napisal za uprizo- ritev na prostem, zato je imel kar nekaj dela z njeno prilagoditvijo na odrske deske. V letošnji predstavi je združil drugi in tretji del trilogi- je. Dogajanje zopet poteka med haloškimi griči v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od dogodkov v lanski predstavi je minilo eno leto, ki pa protagonistom ni prineslo po- sebne sreče. Potratnikova Micka, ki ji je sin Franček razprodal prak- tično vso zemljo, dneve preživlja z Viktorjem in skupaj si duševne bolečine blažita s šmarnico. Fran- ček se je sicer preselil k Marjani v Podlehnik, a v iskanju izmuzljive sreče pogosto poseže po kozar- cu. Olga, ki se je ob koncu lanske predstave polna upanja podala v Nemčijo, je kmalu spoznala, kako prazne so bile Kurtove obljube in se razočarana nad življenjem vra- ča k materi. Dogajanje zapleteta predvsem poštar Janko, ki po vasi razširi lažno novico o Mickini smrti, in gostilničar Lojz, ki je v želji, da bi postal »bencin könig« priprav- ljen narediti karkoli, da bi v roke dobil še preostalo Mickino posest. Voda na njegov mlin je tudi vest, da oče Mickinih otrok ni mrtev kot so domnevali, temveč se vrača iz ruskega ujetništva. Njegov prihod dogajanje še dodatno zaplete, a kmalu sledi nekoliko nepričakovan razplet. Zaključek predstave je tok- rat malo drugačen in ne klasičen, kot smo ga navajeni. Odgovori nam na vprašanje, kaj se je zgodilo z junaki predstave v prihodnosti. Glavni akterji predstave ostajajo isti kot v lanski, prav tako igralci, ki jih upodabljajo. Pojavijo pa se tudi novi liki in posledično novi igralci. Kdo so, pa naj za zdaj še ostane skrivnost. Vidna razlika z lansko predstavo je tudi vtem, da v le- tošnji predstavi sodelujemo samo odrasli igralci, medtem ko so ot- roci pripravili svojo predstavo že v decembru. V delu se prepletata besedna in situacijska komika. Kot pri vseh predstavah pod režijsko taktirko Tončka Žumbarja smo se tudi tok- rat poslužili pristne domače govo- rice, ki je marsikateri dialog naredi- la še bolj smešen. Premierno predstavo bomo predvidoma izvedli marca letos v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Foto: Janja Solina Černivec Starše  Društvo upokojencev Starše je praznovalo Nazdravili so novemu letu Društvo upokojencev Starše je v začetku leta pripravilo tradicionalno srečanje praznovanja ob novem letu. Kot vsako leto je predsednik društva Marjan Malek nagovoril zbrane, jim voščil ob novem letu ter zaželel prijetno druženje. Zbralo se je okrog 60 upokojen- cev iz Loke, Rošnje, Starš in Zlato- ličja. Malek je povedal: „Današnje praznovanje je namenjeno zabavi, druženju in dobri volji. Novemu letu bomo nazdravili, ob tem pa pokramljali. Želimo, da se čim več naših članov tega srečanja udeleži, zato tudi poskrbimo za tiste člane, ki nimajo lastnega prevoza. V pre- teklosti so nam pri tem že pomaga- li gasilci prostovoljnega gasilskega društva Zlatoličje in prostovoljnega gasilskega društva Starše.“ Praznovanje, ki se je odvijalo v gostilni Čelan, se je kmalu začelo. Za odlično vzdušje je poskrbel an- sambel Duo Zarja iz Miklavža. Dob- re volje ni zmanjkalo. Foto: KG Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 13 Aluminij – Rogaška 5:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Muzaferović (15.); 0:2 Koprivica (20.), 1:2 Klepač (57.), 2:2 Pečnik (60.), 3:2 Živković (62.), 4:2 Klepač (64.), 5:2 Vrbanec (77.). ALUMINIJ – prvi polčas: Janže- kovič (od 30. Kovačić), G. Pečnik, Kontek, Ljubec, Jakšić, Čermak, Leko, S. Rogina, Matjašič, Me- sarič, Jauk. Drugi polčas: Kovačić (od 60. Banič), Vrdoljak, Petek, Pantalon, Petrovič, T. Pečnik, Vr- banec, Marinšek, Flakus Bosilj, Klepač, Živković. Trener: Slobodan Grubor. Po dobrem tednu priprav, ki so v veliki meri potekale pod taktirko kondicijskega trenerja Miljenka Po- točnika, so rdeče-beli odigrali prvo pripravljalno tekmo. Na igrišču z umetno travo so v pravem zimskem popoldnevu, ob naletavanju snežink, gostili ekipo Rogaške, ki po jesenskem delu sezone v 2. ligi zaseda predzadnje mesto. V domači ekipi je zaradi poškodb in bolezni manjkalo kar nekaj igral- cev, med drugimi tudi Ilija Marti- nović, Stanley Amuzie, Aljaž Ploj, Mario Lucas Horvat in Alen Krajnc. Je pa v domačem moštvu zaigral Filip Jauk, ki je jeseni kot posojen ig- ralec igral za Rogaško – to kot tren- er vod Damijan Romih, nekdaj (v 2. ligi) tudi že trener Aluminija. Prvi del se ni končal po željah do- mačinov, saj so gostje z goloma Ha- sana Muzaferovića in Jovana Kop- rivice proti neučinkovitim domači- nom vodili 0:2. V drugem polčasu so sveže moči trenerja Slobodana Gruborja (pričakovano) naredile preobrat. Začel ga je Mihael Klepač, za izenačenje pa je poskrbel Tilen Pečnik. V vodstvo je domačine že dve minuti kasneje popeljal Ante Živković, za utrditev tega je poskr- bel Klepač s svojim drugim golom na tekmi, končni izid 5:2 pa je posta- vil kapetan Matic Vrbanec. Vse gole so Kidričani dosegli v razmiku pičlih 20 minut, med 57. in 77. minuto. JM Nogometaši Drave so trenutno na turnirju v Medulinu, v osnovi pa boljše pogoje za treninge in tekme izkoriščajo za uvodni del priprav pred nadaljevanjem sezone v 2. ligi. V tem trenutku jim glede na situaci- jo z igrišči na Ptuju vsak dan kako- vostnega treniranja pride še kako prav … Na Arena Cupu nastopa osem ekip, Drava je v isti skupini z Inter- jem iz Zaprešiča, Lokomotivo iz Zagreba (oba 1. hrvaška liga) ter mongolsko (!) ekipo Khangarid. V uvodnih dveh obračunih dravaši niso imeli resnih možnosti za kak- šen pozitiven rezultat, hrvaška prvoligaša pač nista v istem rangu kot Drava. 1. krog: Inter Zaprešiči – Drava Dakinda Ptuj 6:0 (3:0) Dva gola za ekipo iz zagrebškega predmestja, v kateri nastopata tudi slovenski vratar Žiga Frelih in nek- danji član Aluminija Damir Grgić, je edini dosegel Ivan Mamut (drugega in tretjega). Četrtega in šestega so Hrvatje zabili iz enajstmetrovk. 2. krog: Lokomotiva Zagreb – Drava Dakinda Ptuj 4:0 (1:0) Precej boljšo predstavo so varo- vanci trenerja Muamerja Vugdalića pokazali proti Lokomotivi. Edini gol v prvem, polčasu je zabil Sammir, nekdanji hrvaški reprezentant bra- zilskih korenin. V drugem polčasu so v zaključni fazi tekme (po 70. mi- nuti) gole prispevali trije sedanji in nekdanji mladi reprezentanti Hrva- ške – Dino Halilović, Frane Vojković in Roko Šimić. 3. krog: Drava Dakinda Ptuj – Khangarid (22. 1.) Tretjo tekmo skupinskega dela bodo dravaši odigrali v sredo. V primeru zmage se bodo pomerili za končno 5. mesto na turnirju, sicer bodo igrali tekmo za 7. mesto. JM Drava Ptuj – Moškanjci Gorišnica 32:21 (18:11) V času evropskega prvenstva se domače članske ekipe pripravljajo na drugi del tekmovanja v domačih ligah. V športni dvorani Ljudski vrt sta si nasproti stali ekipi Drave (1. B-liga) in Moškanjcev Gorišnice (2. liga). Novi trener ptujske ekipe Jan Gregorc je imel po dolgem času širok izbor igralcev, saj je imel v kadru kar 17 rokometašev. Vsem je dal priložnost za igro, najbolje pa je svoj čas na parketu izkoristil Domen Krasnič, ki je zabil sedem zadetkov, dobro pa je oddelal tudi v obrambi. V obrambi Drave so se pojavljale manjše razpoke, sicer pa je delovala zelo trdno in je tudi delala razliko. Drava je zelo solidno igrala tudi v napadu, s številnimi rotacijami je Gregorc držal visok ritem igre. Med strelce se je vpisalo kar 11 domači- nov. Na tekmi si je tokrat prst poš- kodoval vratar Sandi Žuran, med- tem ko se je po poškodbi v kader vrnil Matevž Žunič. Na drugi strani se je pri ekipi tre- nerja Siniše Radujkovića videl dob- ro zasnovan koncept igre. Gre za mlado ekipo, ki se ji je po poškodbi priključil Marko Žuran, ki je velika okrepitev za RK Moškanjci Gorišni- co. David Breznik Najboljša športnica MO Ptuj v letu 2018 Tamara Zidanšek (70. na WTA) je z zmago odprla prvi grand slam turnir v sezoni, Odprto prven- stvo Avstralije. Po zmagi nad pova- bljenko iz Južne Koreje jo predvi- doma v sredo čaka obračun z naj- boljšo teniško igralko vseh časov, Američanko Sereno Williams. Ta je v svoji dosedanji karieri osvojila kar 23 turnirjev za grand slam! Tamaro je v uvodu čakal obračun z Južnokorejko Na-Lae Han (177.). 27-letnica je bila doslej najvišje na WTA-lestvici uvrščena na 117. mes- to, zato je bila Zidanškova v tem dvoboju favorit. Dvoboj se je začel s petimi zaporednimi breaki, šele v šesti igri je Tamari uspelo zadržati lastni servis (4:2). To je bil prelomni trenutek prvega seta, ki ga je varo- vanka trenerja Zorana Krajnca dobi- la s 6:3. V drugem nizu je tekmici prvič odvzela servis v četrti igri (3:1), a je Korejka vrnila z rebreakom (3:2). Za zmago je bil odločilen break v osmi igri (5:3), in čeprav je Hanova še zapretila (15:40), je Zidanškova oh- ranila zbranost in po dobri uri igre slavila 6:3. Razmerje v osvojenih točkah je bilo 64:45. To je bil njun drugi medsebojni dvoboj, še drugič je slavila članica Teniškega kluba Terme Ptuj. Z napredovanjem v drugi krog OP Avstralije je Tami izenačila lan- ski dosežek, na drugi stopnički jo je takrat ustavila kasnejša zmago- valka, Japonka Naomi Osaka. Izje- mno težko delo jo čaka tudi letos, saj je Serena Williams v prvem kro- gu proti Rusinji Anastaziji Potapovi (6:0, 6:3) prikazala zelo prepričljivo predstavo, številni teniški strokov- njaki jo uvrščajo med glavne favori- tinje za končni naslov. Težak žreb pri dvojicah Med dvojicami je Zidanškova na zadnjem turnirju v Hobartu zelo dobro igrala s Čehinjo Marie Bouz- kovo – skupaj sta se prebili vse do polfi nala. Tam sta ju ustavili kasnejši zmagovalki, izkušena Indijka Sania Mirza in Ukrajinka Nadia Kichenok. Slovensko-češka dvojica bo sku- paj nastopala tudi v Melbournu, a se je znašla pred izjemno težavno nalogo – v uvodnem dvoboju bo loparje prekrižala s 1. nosilkama, Su- -Wei Hsieh in Barboro Strycovo. JM OP Avstralije, rezultati: 1. krog: Zidanšek – Na-Lae Han (Južna Koreja) 6:3, 6:3; 2. krog: Zidanšek – S. Wil- liams (ZDA, 8.) Futsal Za Tomaž usodne šestmetrovke Stran 14 Mali nogomet Na zaključnem turnirju Selan, Trcko in Rim Stran 14 Tenis Nina in Nika zmagovito v novo sezono Stran 15 Strelstvo Ptujčani in Ormožani v boju za skupno zmago Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  NK Aluminij Pet golov dosegli v razmiku 20 minut Nogomet  NK Drava Dakinda Ptuj Hrvaška prvoligaša (pričakovano) premočna Rokomet  Prijateljska tekma Priložnost za večino igralcev Tenis  Odprto prvenstvo Avstralije Tami bo loparje prekrižala z najboljšo igralko vseh časov Foto: agencija DAMM V prvi pripravljalni tekmi pred spomladanskim delom sezone so šu- marji ugnali drugoligaško ekipo iz Rogaške Slatine. Foto: istrain.hr Nogometaši Drave so proti Interju iz Zaprešiča prejeli pol ducata zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Prijateljsko tekmo med Dravo in Gorišnico so prepričljivo dobili do- mači 1. B-ligaši. Tamara Zidanšek se v Avstraliji odlično počuti. Zoran Krajnc: »OP Avstralije je najbolje organiziran turnir, navdušenje obiskovalcev je og- romno. Domačini, ki nastopajo v glavnem delu žreba, so tukaj pravi heroji. Za nekoga iz male Slovenije so to enostavno sa- nje, mi lahko o podobnih po- gojih in fi nančni podpori samo sanjamo. Taktika za Sereno? Ubranit čim več servisov! V igri ima možnost tudi Tami, čeprav Serena konča večino točk v manj kot petih udarcih.« Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 14 Minuli konec tedna so bili odigrani kar trije krogi lige malega nogometa, v katerih je kar pet ekip iskalo vstopnico za zaključni turnir najboljše trojice. Ta bo odigran v nedeljo, 26. 1., od 15. ure naprej v športni dvorani Ljudski vrt. S tremi zmagami, proti Ptujski Gori, Poetoviu in Trničam, so si 1. mesto po rednem delu priigrali igralci Selana, ki bodo v končni- co prenesli tri točke. Za njimi se je ustvaril zanimiv krog treh ekip s po 25 točkami, tako da so o končnem vrstnem redu odločale medsebojne tekme. V tem krogu je bila najuspe- šnejša ekipa RC Trcko, ki je posledič- no zasedla 2. mesto, zadnje prosto mesto v končnici pa je pripadlo eki- pi Rim Rekruter. Krajšo so na koncu kljub trem zaporednim zmagam v zadnjih treh krogih potegnili člani ekipe KMN Draženci. O rednem delu sezone in o priha- jajoči končnici je spregovoril vodja tekmovanja Janko Turk: »Dejansko smo spremljali zelo zanimive in na- pete obračune čisto do konca. Pet ekip je pred zadnjimi krogi še upalo na končnico, a splet okoliščin je raz- veselil le tri najboljše. Žal sta med ligo dve ekipi izstopili iz tekmova- nja, saj sta bili preveč ambiciozni in nista sledili svojim ciljem. Pred nami je sedaj nedvomno zanimiva konč- nica treh ekip, v kateri nas zagoto- vo čakajo dobre tekme. Te vedno privabijo lepo število gledalcev, sam pa bi ljubitelje malega nogome- ta v nedeljo popoldan še enkrat po- vabil v športno dvorano Ljudski vrt na ogled zaključnega turnirja.« Na zaključnem turnirju bo ekipa Selan štartala s tremi točkami, Trc- ko bo imel na svojem računu točko, Rim bo začel zaključne boje brez točk. Ne glede na ta prenos točk se lahko na zaključnem turnirju karte povsem pomešajo, kar pomeni, da nas čakajo za naslov prvaka tri zelo zanimive tekme. Ob končnici član- skega tekmovanja bodo vmes pote- kale tekme v veteranski ligi. REZULTATI 9. KROGA: KMN Dra- ženci – Poetovio Plindom 080 73 00 3:2, ŠD Selan – ŠD Ptujska Gora 9:1, Team BB – ŠD Rim Rekruter 2:4, RC Trcko – ŠD Trniče 3:1, FC Virtuozi domače vrste Ivan Hrupič. V ekipo se je vrnila Tea Kac, z bolečinami v ramenu pa je hitro na klopi končala Alja Polona Krasnič. Drugi del je bil z vidika domačink bistveno boljši, zato tudi razlika ni več bistveno narastla. »Drugi del so naše igralke odigrale tako, kot zna- jo. Seveda nam še manjka čvrstosti v obrambi, a to bo prišlo s trenin- gi. Ekipi se je že priključila Kacova, Frangeševa je ostala, ko se vrne še Selinškova, pa bo slika še boljša. Že tokrat sem veliko rotiral, nekatere igralke so tako dosegle tudi svoje prve prvoligaške gole. Pomembno je, da so punce videle, da lahko igrajo tudi proti najboljšim ekipam v državi,« je v optimističnem tonu zaključil Hrupič. V soboto se Ptujčanke odpravlja- jo na gostovanje v Ajdovščino. Jože Mohorič ŽRK Ptuj – Zelene doline Žalec 22:38 (10:22) ŽRK PTUJ: Varga, Pušnik; Kolen- ko 4, Polak 4, Puž 4, Bedrač 4, Kac 2, Frangež 2, Kopold-Metličar 1, Geč 1, Širec, Krasnič, Luknjar, Zajšek. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 2/1, Zelene doline Žalec 8/7. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 4 minute, Zelene doline Žalec 2 minute. Drugi del sezone v elitni sloven- ski ligi so Ptujčanke začele proti favorizirani ekipi iz Žalca. V dvorani Ljudski vrt se je zbralo približno 80 gledalcev, kar štiri igralke v domači vrsti pa so dosegle po štiri zadetke. V prvem polčasu je bila tekma enosmerna, saj so domačinke poka- zale preveč spoštovanja do tekmic, gostje pa so to s pridom izkoristile za višanje prednosti. Od rezultata 2:3 v 7. minuti je igrala le še ekipa Žalca in si do odmora priigrala 12 zadetkov naskoka. »V 1. polčasu ni- sem bil zadovoljen z igro svoje eki- pe, pa tudi ne s sodniškimi odločit- vami, ki so nas dodatno postavljale v slabši položaj,« je dejal strateg torek  21. januarja 2020Šport, rekreacija14 1. A SRL (ž) REZULTATI 10. KROGA: ŽRK Ptuj – Zelene doline Žalec 22:38, Krim Mercator – Ž.U.R.D Koper 34:26, Izola – Litija 30:25, Velenje – Mli- notest Ajdovščina 23:31, Z'dežele – Krka Novo mesto. 1. KRIM MERCATOR 9 9 0 0 18 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 9 9 0 0 18 3. ZELENE DOLINE ŽALEC 10 7 0 3 14 4. KRKA NOVO MESTO 9 6 0 3 12 5. Z'DEŽELE 9 6 0 3 12 6. Ž.U.R.D. KOPER 10 4 0 6 8 7. IZOLA 10 2 2 6 6 8. VELENJE 10 2 0 8 4 9. LITIJA 10 1 1 8 3 10. ŽRK PTUJ 10 0 1 9 1 1. SFL: Ptujčani v sredo s prvaki RAZPORED 14. KROGA, SREDA, 22. 1. OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – Dobovec Pi- vovarna Kozel, Sevnica – Sili- ko; V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid – Tomaž Šic bar, Litija – Bronx Škofi je. Nuša Puž, kapetanka ŽTK Ptuj: »Glede na prvo tekmo z istimi tekmicami smo tokrat odigrale boljše, predvsem je bila opaznejša večja borbe- nost. Igrale smo ekipno, kar se kaže tudi v enakomerni razpo- rejenosti strelk. Pomembno je bilo, da smo v drugem delu odigrale bolj sproščeno, igra je bila s tem bolj tekoča, mo- ramo pa še izboljšati obram- bo. Pridružilo se nam je nekaj novih igralk, treningi so s tem kakovostnejši, prave rezultate tega pa pričakujem v zadnjem delu sezone, ko se bomo merile z nam primerljivejšimi ekipami iz spodnjega dela le- stvice.« Rokomet  1. A SRL (ž) Zelo vzpodbuden 2. polčas Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so drugi del sezone začele s porazom proti favorizirani ekipi Žalca. Tomaž Šic bar – Oplast Kobarid 3:3 (1:0, 2:1) STRELCI: 1:0 Marot (3.), 1:1 Sov- dat (25.), 2:1 Goričan (38.). Iz 6-m: Marot - brani Logar, Vulikić – brani Romih, M. Senekovič – brani Logar, 0:1 Kovačič, 1:1 U. Senekovič, 1:2 Sovdat. TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol; Klanjšek, Marot Goričan, Rednak, Gašparič, M. Senekovič, Dragosa- vac, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Sevnica, Siliko, Dobovec in Op- last so letošnji udeleženci zaključ- nega turnirja Pokala Terme Olimia, ki bo potekal 28. februarja in 1. mar- ca v Podčetrtku. Za futsalerje Toma- ža (poraz na prvi tekmi v Kobaridu z 1:2) so bile usodne šestmetrovke in tako je splavala po vodi priložnost, da se petelini drugič v zgodovini uvrstijo na zaključni turnir pokalne- ga tekmovanja. Začetek tekme je bil za domačine sanjski. Napako gostov v 3. minuti na polovici igrišča je izkoristila naveza Urban Senekovič – Aleš Marot, prvi kot asistent in drugi kot realizator. Za izenačenje na 1:1 je v 25. minuti poskrbel Jaka Sovdat. Gostitelji so iz svojega kazenskega prostora izvaja- li prosti strel, dolgo podajo Urbana Futsal  Pokal Terme Olimia, 1/4 fi nale Za Tomaž usodne šestmetrovke Mali nogomet  Zimska liga MNZ Ptuj Na zaključnem turnirju Selan, Trcko in Rim V dramatičnem obračunu Tomaža in Oplasta so si napredovanje na zaključni turnir pokalnega tekmovanja zagotovili gostje iz Kobarida. Foto: Črtomir Goznik Utrip s tekme med ekipama ŠD Selan in ŠD Trniče, na kateri so minimalno zmago slavili prvi. Senekoviča na polovico Oplasta so prestregli gostje in v hipu je sledil protinapad 3 na 2, ki ga je uspešno s strelom iz strani uspešno zaklju- čil Sovdat. V zadnjih petih minutah tekme so gostitelji krenili „na vse ali nič“ in zaigrali z vratarjem v polju (Marko Senekovič). V 38. minuti so izpeljali lepo akcijo, ki jo je uspešno s kakšnih štirih metrov zaključil kape- tan Urban Goričan – 2:1. O napredovanju v polfi nale so tako odločale šestmetrovke, kjer sta najprej zgrešila Marot in Dani Vulikić, sicer najboljša strelca svojih ekip v tem prvenstvu. Logar je za- ustavil tudi drugi poskus Tomaža iz bele pike, strel Marka Senekoviča. Sledil je prvi in zelo sporen zadetek Nejca Kovačiča, ki sta ga sodnika Aleš Močnik Perič in Dejan Vese- lič priznala. Žoga se je od prečke odbila tik za golovo črto, tudi po večkratnem ogledu posnetka pa je težko oceniti ali je bil zadetek Op- lasta regularen ali ne. Urban Sene- kovič je v nadaljevanju izid izenačil, piko na i zmagi in napredovanju na zaključni turnir je postavil Sovdat, ki je vratarja Romiha poslal v en, žogo pa v drugi kot. Seveda je po tekmi v taboru do- mačinov vladalo veliko razočaranje, saj so iz rok izpustili izjemno prilož- nost za odmeven rezultat v pokal- nem tekmovanju. UK Za Slovenijo sta na evropskem prvenstvu tekmi proti Islandiji (30:27) in Madžarski (28:29). Najprej so naši rokometaši dosegli četrto zmago, nato pa doživeli boleč poraz. V torek ob 16.00 je pred nami tekma s Portugalsko, v sredo pa še tekma z Norveško. Kljub spodrsljaju proti vzhodnim sosedom imajo naši fantje glede uvrstitve v polfi nale še vedno vse v svojih rokah. Po enem slabem polčasu ne smemo začeti dvomiti v fante, saj še vedno trdim, da imamo izjemno kakovostno reprezentanco, ki zmore premagati tako Portugalsko kot Norveško. Tekma proti Madžarom je pokazala kar nekaj slabosti, prvič na turnirju sta imela slab dan vratarja in poraz proti največjemu presenečenju prven- stva Madžarski je bil neizbežen. Roko na srce: pred tekmo sem verjel, da Madžari nimajo niti najmanjših možnosti za uspeh … Za Islandce usodna Bombač in Ferlin Slovenija je drugi del prvenstva začela s suvereno zmago nad Islandijo, četrto zapovrstjo. Klemen Ferlin je zaprl svoj gol (15 obramb), pri čemer je popolnoma zaustavil najmočnejšega islandskega aduta Arona Palmarsso- na. Četa Ljubomira Vranješa je odlično začela tekmo in hitro povedla za pet (7:2). Nato je sledilo nekaj črnih minut naše reprezentance, ki so jih spretno izkoristili nasprotniki in izid izenačili (9:9). Zanimivo je, da je Islandija najbo- lje igrala v trenutkih, ko na igrišču ni imela Palmarssona. V 2. polčasu smo videli pravi obraz Slovenije in zagotovo najboljšo predstavo Deana Bomba- ča v reprezentančnem dresu. Devet doseženih zadetkov ob nekaj izjemnih asistencah (10 asistenc) je navdušilo svetovno rokometno javnost. Resnič- no poklon do tal za predstavo Dekija. Neprepoznavni v 2. polčasu Črna nedelja za favorite – tako bi lahko poimenovali dan, ko je najprej Islandija šokirala Portugalce (28 25) in nato še Madžarska Slovenijo (28:29). Portugalci so nonšalantno začeli tekmo proti Islandiji in visokega zaostan- ka šestih zadetkov do konca tekme več niso uspeli ujeti. „Darilo“ Islandije, kot da je šokiralo našo izbrano vrsto, ki bi si z morebi- tno zmago nad Madžarsko odprli pot do olimpijskih kvalifi kacij in do uvr- stitve v polfi nale EP. Prepričan sem bil, da imamo zrelo reprezentanco, ki bo znala vzeti ponujeno priložnost. Preoptimistično iz moje strani, mogoče celo podcenjevalno do Madžarov, ki sem jih v prejšnji številki Štajerskega tednika praktično že odpisal. V 1. polčasu (16:13) smo še opravičili vlogo fa- vorita, nato pa v nadaljevanju popolnoma popustili. Obramba je bila slaba, posledično ni bilo obramb vratarjev. le dve v 2. polčasu (skupaj sta Klemen Ferlin in Urh Kastelic zbrala pet obramb). Na drugi strani je Roland Mikler zbral devet obramb, kar osem v 2. polčasu. Naša obramba je pokala po sre- dini, kjer je najvišja in najgostejša. V 1. polčasu nam je ogromne težave na črti povzročal visoki Bence Banhidi (devet zadetkov). V 2. polčasu je prav ta igralec na sebe vezal dva naša obrambna igralca in nastala je vrzel, ki jo je s streli iz razdalje uspešno kaznoval 201 cm visoki Patril Ligetvari (šest za- detkov). Škoda za zamujeno priložnost, ampak zdaj je treba strniti glave in pokazati pravi karakter. Zdi se mi, da imamo težave z utrujenostjo igralcev, kar je posledica rotacije majhnega števila igralcev. Kot kaže, Vranješ zaupa le osmim oz. devetim igralcem. Portugalci v vzponu V prejšnjih sestavkih sem že večkrat omenil, da bi tekma med Slovenijo in Portugalsko lahko bila ključna za visoka mesta oz. za uvrstitev na olim- pijske kvalifi kacije. Gre za nasprotnika, ki ima odlično zasedbo, ki večinoma igra v Portu (ta uspešno nastopa v Ligi prvakov). Fizično so Portugalci ena najmočnejših reprezentanc na prvenstvu, ob tem znajo nasprotnika na ko- lena spraviti z igro vratarja v polju oz. 7 na 6. Znova bo zmagovalca odločila igra v obrambi in število obramb vratarjev. Menim, da smo pri vratarskem dvojcu kar v precejšnji prednosti. Treba pa bo zaustaviti robustne krožne napadalce Portugalske in popraviti napake s tekme proti Madžarom, ko smo s pozicije krožnega napadalca prejeli kar 11 zadetkov. Prav zanimivo bo videti, kako se bosta obe ekipi pobrali po šokantnih nedeljskih porazih. Norveška prvi favorit Če lahko kje uživamo v rokometu, je to ob gledanju norveške reprezen- tance. Hitra in atraktivna igra, visoka in čvrsta obramba, odlični vratarji. Tre- nutno na prvenstvu Norveška zgleda najboljše in je poleg Španije prvi favo- rit za zlato odličje. Če kdo, potem je Norveška velik favorit proti Sloveniji. Z zmago nad Portugalsko bi motiv naših fantov proti Norveški zagotovo bil na želenem nivoju in potem je v tekmi prav vse mogoče. Upamo, verja- memo in želimo si srečen konec zgodbe naše reprezentance na EP 2020! Uroš Krstič Rokomet  Evropsko prvenstvo 2020 Še vedno kovači svoje sreče in uspeha Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 15 točk pred Ptujčanom Stojakom. Z dodatnimi tremi točkami zaostanka najboljšemu paru sledi Jože Čeper, na četrtem mestu pa je z 90 točka- mi najboljši trojici zelo blizu tudi ak- tualna prvakinja – Anja Prezelj, ki ji sledi Ptujčanka Majda Raušl. Ormožani zdrsnili na 3. mesto v skupnem seštevku V 1. A DL s puško so domačini Ko- vinarja iz Ormoža po uvodnih dveh zmagah v sezoni tokrat že drugič zapored osvojili šesto mesto in zdrsnili z vrha skupnega seštevka na tretje mesto in imajo zdaj dve točki zaostanka za vodilnima eki- pama Trzina in Olimpije. Slednji so v Ormožu dosegli še drugo zapo- redno zmago in jim zelo dobro kaže na ubranitev naslova ligaških prva- kov. Ormožani pa bodo poskušali strniti svoje vrste na zadnjih dveh turnirjih, da bi se vrnili na vrh sku- pnega seštevka. Urška Kuharič do nove zmage V kvalifi kacijah je znova zables- tela najboljša ormoška strelka Ur- ška Kuharič, ki je bila s 628,3 kroga za dva kroga in pol boljša od vseh preostalih. Tudi na četrtem turnirju najboljša slovenska dekleta dokazu- jejo, da predstavljajo standard ka- kovosti v 1. A DL, enako je bilo tudi tokrat, saj se je najboljšim petim dekletom uspešno zoperstavil le trzinski strelec Nejc Klopčič (622,3), ki je osvojil bronasto odličje. V konč- nem obračunu za zlato odličje sta se pomerili Sonja Benčina (Olimpi- ja) in Ormožanka Urška Kuharič – slednja je bila uspešnejša za devet desetink kroga in po dveh srebrnih odličjih v uvodu zdaj na domačem strelišču slavila še drugo zaporedno zmago. V skupnem seštevku še po- večala vodstvo pred zasledovalka- mi, s sedmimi točkami ji je najbližje Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek. Simeon Gönc V dvorani na Hardeku so v nede- ljo domačini, Strelsko društvo Kovi- nar iz Ormoža – organizirali četrti turnir prvoligaškega tekmovanja za Pokal Strelske zveze Slovenije, ki so ga z odličnimi nastopi zaznamovali strelci iz Ormoža, Ptuja in Kidričeve- ga, saj so skupaj osvojili polni kom- plet posamičnih odličij in dve ekipni. Ptujčani le krog za novo zmago V 1. A DL s pištolo so Ptujčani z rezultatom 1.681 krogov za svojim najboljšim ekipnim dosežkom v se- zoni zaostali le za krog in prav krog jim je zmanjkal do druge zaporedne zmage, ki jo je s pičlo prednostjo osvojila gorenjska ekipa Lotriča iz Železnikov. Z drugo zmago v se- zoni so se Železniki prebili na vrh skupnega ekipnega seštevka, kjer imajo zdaj točko prednosti pred Ptujčani in pet točk pred Rečičani, kar obeta ogorčen boj za naslov prvaka na zaključnih dveh turnirjih v Ljubljani in Železnikih. Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča je tokrat s 1.653 krogi osvojila peto mesto in v skupnem seštevku na četrtem mes- tu preži na svojo priložnost. Juršin- ci (1.631) so tokrat osvojili deveto mesto in so v skupnem seštevku z 21 točkami na osmem mestu varno zasidrani med ekipami, ki si bodo priborile obstanek. Izpad v 1. B DL pa grozi dvakratnim prvakom – Ormožanom Kovinarja, ki so brez svoje prve pištole – Kevina Vente, ki ima reprezentančne obveznosti v nemški izbrani vrsti, še tretjič v sezoni pristali na zadnjem 12. mes- tu in bodo le težko ujeli priključek z ekipama iz Trzina in Turnišča. Stojak s četrtim odličjem skupno drugi Med posamezniki je z novim kva- lifi kacijskim državnim rekordom med ženskami zablestela aktualna ligaška prvakinja Anja Prezelj, ki je bila s 575 krogi za dva kroga boljša od svojih moških zasledovalcev, med katerimi sta bila tudi vodilna strelca med posamezniki Sašo Sto- jak (573) in Jože Čeper (573). Med fi naliste se je uvrstila tudi druga od treh deklet v konkurenci – izkuše- na Ptujčanka Majda Raušl (565), ki je postavila šesti najboljši rezultat. Dva oziroma štirje krogi so do fi na- la zmanjkali miklavškima strelcema Aleksandru Ciglariču (558) na deve- tem in Boštjanu Simoniču (554) na dvanajstem mestu. V fi nalu se je kljub dobremu stre- ljanju po štirinajstih strelih in s konč- nim sedmim mestom poslovila Maj- da Raušl, štiri strele za njo tudi Anja Prezelj. Sašo Stojak je v zelo zanimi- vem fi nalu pokazal odlično formo in si s trinajstimi deseticami pristreljal zaključni dvoboj za zmago proti Jo- žetu Čepru. Ta je imel pred zadnji- ma odločilnima streloma krog in pol prednosti, kar je tudi ubranil. Stojak je na četrti tekmi dosegel še četrto zaporedno odličje – drugo srebrno. Po dveh zmagah je Klemen To- maševič osvojil tretje mesto in si priboril vodstvo v skupnem seštev- ku posameznikov s prednostjo treh V tednu, ko se najboljši teniški igralci in igralke pripravljajo na prvi grand slam sezone v Melbournu, po vsej Evropi potekajo manjši turnirji v mladinski in članski kategoriji. Ptu- jčani so se v preteklem tednu vese- lili kar treh lovorik! ITF-turnir v Antalyji (15.000 dolarjev), posameznice: 1. krog: Potočnik (1.) – Sziedat (Nemčija) 6:2, 6:3; 2. krog: Potočnik (1.) – Aksu (Tur- čija) 3:6, 6:3, 6:2; četrtfi nale: Potočnik (1.) – Han (Kitajska) 6:2, 6:4; polfi nale: Potočnik (1.) – Scholl (ZDA, 4.) 6:3, 6:1; fi nale: Potočnik (1.) – Pachkaleva (Rusija) 6:3, 6:2. Med članicami je 23-letna Ptu- jčanka Nina Potočnik (445. na WTA) za začetek sezone izbrala turnir v Antalyji. Bila je 1. nosilka, kar je s turnirsko zmago tudi upravičila. Za- njo je to tretja zmaga na podobnih turnirjih, dve je zabeležila leta 2017. »Za začetek smo izbrali 15.000 dolarjev vreden turnir, da bi Nina odigrala večje število dvobojev. Sama igra še ni na posebej visokem nivoju, a je bilo treba v vseh dvo- bojih pokazati trenutni maksimum. Finale pred fi nalom je bil dejansko dvoboj 2. kroga proti turški vrstnici Ayli Aksu, ki je bila pred časom že 214. igralka sveta,« je iz Turčije spo- ročil Ninin trener Goran Djurdjevič. Med dvojicami je Potočnikova združila moči s Hrvatico Silvio Njirić, kot 1. nosilki pa sta tekmovanje kon- čali v polfi nalu. torek  21. januarja 2020 Šport, šport mladih 15 Strelstvo  4. turnir Pokala SZS - Ormož Ptujčani in Ormožani v boju za skupno zmago v 1. A DL Tenis  Mednarodni turnirji Nina in Nika zmagovito v sezono, blizu tudi Blaž Foto: Strelska zveza Slovenije V 1. A državni ligi s puško se je Urška Kuharič na domačem strelišču veselila druge zaporedne zmage in s štirimi osvojenimi odličji v letošnji sezoni zanesljivo vodi v skupnem seštevku posameznic. Ormožani so po šestem mestu v ekipni tekmi zdaj z vrha zdrsnili na tretje mesto. 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1682 47 2. PTUJ 1681 46 3. DUŠANA POŽENELA REČICA 1680 42 4. GROSUPLJE 1670 23 5. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 1653 37 6. BREŽICE 1653 29 7. TRZIN 1647 16 8. MAROK SEVNICA 1643 34 9. JURŠINCI 1631 21 10. ŠTEF.KOVAČA TURNIŠČE 1594 17 11. GORJANCI 1586 11 12. KOVINAR ORMOŽ 1538 5 Posamični rezultati strelcev: 1. Jože Čeper, Rečica (573) 97 (3.) 2. Sašo Stojak, Ptuj 573) 100 (2.) 3. Klemen Tomaševič, Železniki (570) 103 (1.) 5. Anja Prezelj, Železniki (575) 90 (4.) 7. Majda Raušl, Ptuj (565) 68 (5.) 9. A. Ciglarič, Miklavž (558) 58 (9.) 1. A-liga puška 1. OLIMPIJA 1861,6 46 2. TRZIN 1849,4 46 3. I. POH. BATALJON RUŠE 1844,6 37 4. GROSUPLJE 1843,5 39 5. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1841,6 31 6. KOVINAR ORMOŽ 1839,5 44 7. CERKNICA 1835,8 24 8. KAMNIK 1826,1 14 9. ČRENŠOVCI 1822,5 15 10. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1821,6 14 11. POSTOJNA 1817,6 5 12. MESTO LJUTOMER 1809,1 13 Posamični rezultati strelcev: 1. Urška Kuharič, Ormož (628,3) 112 (1.) 2. Sonja Benčina, Olimpija (624,4) 67 (5.) 3. Nejc Klopčič, Trzin (622,3) 89 (3.) 4. Živa Dvoršak, Olimpija (625,0) 64 (6.) 5. K. Jerovšek, Grosuplje (625,7) 105 (2.) 6. Urška Hrašovec, Ruše (623,1) 62 (8.) 7. Franc Pinter, Kamnik (622,7) 39 (18.) Nika Strašek je zmagala med posameznicami in dvojicami na mla- dinskem ITF-turnirju 5. ranga v Širokem Brijegu. Nina Potočnik je zmagala na 15.000 dolarjev vrednem ITF-turnirju v turški Antalyji. Blaž Vidovič se je na mladinskem ITF-turnirju 4. ranga v Avstriji med posamezniki prebil vse do fi nala. Destrnik – EHM Team 0:3 (b. b.), ŠD Draženci – KMN Vijolice 3:0 (b. b.). REZULTATI 10. KROGA: ŠD Ptu- jska Gora – Team BB 2:1, EHM Team – RC Trcko 1:3, Poetovio Plindom 080 73 00 – ŠD Selan 1:4, ŠD Trniče – KMN Draženci 0:4, ŠD Draženci – FC Virtuozi Destrnik 3:0 (b. b.), KMN Vi- jolice – ŠD Rim Rekruter 0:3 (b. b.). REZULTATI 11. KROGA: Team BB – Poetovio Plindom 080 73 00 0:3 (b. b.), ŠD Selan – ŠD Trniče 3:2, KMN Draženci – EHM Team 6:3. RC Trcko – ŠD Draženci 3:0, ŠD Rim Rekruter – ŠD Ptujska Gora 3:0 (b. b.), FC Vir- tuozi Destrnik – KMN Vijolice neod- igrano. 1. ŠD SELAN 11 9 1 1 49:14 28 2. RC TRCKO 11 8 1 2 40:19 25 3. ŠD RIM REKRUTER 11 8 1 2 43:21 25 4. KMN DRAŽENCI 11 8 1 2 36:17 25 5. POETOVIO PLINDOM 11 6 1 4 52:27 19 6. TEAM BB 11 5 1 5 35:36 16 7. EHM TEAM 11 4 2 5 31:37 14 8. ŠD DRAŽENCI 11 4 1 6 30:47 13 9. ŠD TRNIČE 11 3 2 6 29:39 11 10. ŠD PTUJSKA GORA 11 1 3 7 21:39 6 11. VIRTUOZI DESTRNIK 10 1 2 7 11:37 5 12. KMN VIJOLICE 10 0 0 10 5:49 0 David Breznik ONL Videm Veterani REZULTATI 7. KROGA: NK Tržec veterani – ŠD Lancova vas vetera- ni 5:6, KMN Majolka veterani – ŠD Pobrežje veterani 7:4. 1. PIZZERIA ANDIAMO 6 5 1 0 50:14 16 2. ŠD SELAN KOZEL 6 5 0 1 27:11 15 3. KMN MAJOLKA 6 4 1 1 33:13 13 4. ŠD POBREŽJE 6 3 0 3 15:24 9 5. BAR VIDEM 6 2 0 4 21:21 6 6. ŠD LANCOVA VAS 6 1 0 5 16:47 3 7. NK TRŽEC (-1) 6 0 0 6 10:42 -1 Člani REZULTATI 7. KROGA: ŠD ZG. Pri- stava – ŠD AS 4:6, ŠD Belavšek – ŠD Lancova vas člani 3:6, NK Tržec R21 – ŠD Selan 1:7, KMN Majolka člani – ŠD Pobrežje člani 9:4. 1. ŠD SELAN* 7 6 0 1 29:17 18 2. ŠD AS* 7 6 0 1 40:23 18 3. KMN MAJOLKA 7 3 2 2 31:23 11 4. ZG. PRISTAVA 7 3 2 2 33:28 11 5. LANCOVA VAS 7 3 1 3 30:28 10 6. NK TRŽEC - R21 7 2 0 5 19:33 6 7. ŠD POBREŽJE 7 1 1 5 18:33 4 8. ŠD BELAVŠEK (-1) 7 1 0 6 18:33 2 * zaradi končnice odloča medsebojno srečanje Darko Lah Mladinski ITF-turnir J4 v Avstriji: četrtfi nale: Vidovič (12.) – Mikrut (Hrvaška, 4.) 6:1, 4:6, 7:5; polfi nale: Vidovič (12.) – Kobier- ski (Avstrija) 6:1, 7:6(0); fi nale: Vidovič (12.) – Politowicz (Poljska, 6.) 2:6, 6:3, 2:6. Mladinski ITF-turnir 4. ranga v Oberpullendorfu (v bližini avstrij- sko-madžarske meje) je precej zaznamoval tudi najboljši slovenski mladinec, 17-letni Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj). Na močnem turnirju 4. ranga je bil 12. nosilec, a je že od sa- mega začetka kazal dobre predsta- ve in nizal zmago za zmago. S štiri- mi zaporednimi si je priigral nastop v fi nalnem obračunu turnirja. Dra- gocena je bila predvsem četrtfi nal- na zmaga proti obetavnemu Hrvatu Luku Mikrutu, ki je bil 4. nosilec tur- nirja. V fi nalu je bil Blažev tekmec poljski vrstnik Marcel Politowicz, ki pa je Blažu v treh nizih preprečil na- skok na lovoriko. Med dvojicami sta se Blaž Vidovič in Žiga Kovačič prebila do polfi nala, tam pa sta ju ustavila kasnejša zma- govalca turnirja, Poljaka Piotr Kusi- ewicz in Marcel Politowicz. Mladinski ITF-turnir J5 v BiH: četrtfi nale: Strašek (3.) – Vdovychenko (Ukrajina) 6:2, 6:2; polfi nale: Strašek (3.) – Svetac (Hrvaška, 1.) 6:3, 6:4; fi nale: Strašek (3.) – Jusu ego- vić (BiH, 4.) 7:6(9), 6:1. 16-letna Ptujčanka Nika Strašek (ŽTK Maribor) je v uvodu nove sezone nastopila na turnirju 5. ranga v Širokem Brijegu, kjer je bila 3. nosilka. Pokazala je dobro pripravljenost in si priigrala prvo lovoriko na turnirjih tega ranga! Pravzaprav kar dve, saj je slavila tudi med dvojicami, kjer je igrala skupaj s klubsko kolegico Anniko Planinšek. V uvodnih treh dvobojih je bila Nika zelo prepričljiva, saj je na vseh treh skupaj oddala le devet iger. Najtežji preizkus jo je čakal v polfi - nalu, kjer se je v zgornji polovici žre- ba pomerila s 1. nosilko, leto mlajšo Hrvatico Saro Svetac. A je tudi to oviro uspešno preskočila, nagrada pa je bil nastop v fi nalu proti doma- činki, leto starejši Amili Jusu ego- vić. Odločitev o zmagovalki je padla v uvodnem nizu, ki ga je Straškova v tie-breaku dobila 11:9. Drugi niz je bil nato le še formalnost … Med dvojicami sta bili Straškova in Planinškova 3. nosilki, v polfi na- lu sta izločili prvo postavljeni Petjo Drame in Saro Svetac, v fi nalu pa še 4. nosilki, bosansko-hrvaško dvoji- co Ena Baltić-Kornelija Bunčak. JM Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2019  COLOR CMYK stran 16 torek  21. januarja 2020Naše prireditve16 Prizadevanja za ureditev prvega ptujskega parka segajo v leto 2013, ko je takratni svetnik Miro Vam- berger podal pobudo za ureditev površin za prosto sprehajanje psov. Ves čas je aktivno iskal lokacijo in jo na koncu tudi našel. Od ideje do realizacije je tako preteklo kar nekaj časa. Med tistimi, ki so si to investicijo želeli in jo podpirali, je tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Že kot občinska svetnica je večkrat podajala pobude, da se tudi za šti- rinožce uredi primeren prostor za rekreacijo. Skupaj s partnerji ji je to tudi uspelo. Po tem, ko sta se kot neprimerni izkazali lokaciji na Zadružnem trgu in Panorami, so skupaj z Vamber- gerjem zagotovili zemljišče na Osoj- nikovi cesti. To je v lasti Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj, ki ga je občini za namen ureditve pasjega parka odstopilo v brezplačno upo- rabo. Velika parcela, ki je bila doslej prazna in zaraščena, je tako dobila povsem novo vsebino. Na tem ob- močju se sicer v prihodnje načrtuje gradnja blokov. Ko bo do tega priš- lo, se bo park selil na drugo lokacijo. Investicija je vredna 16.400 evrov (brez davka), sredstva pa so se porabila za ureditev terena (okrog 3.500 evrov), namestitev klopi, ko- šev in tabel, največji strošek je pa- nelna ograja: Skupaj z namestitvijo je stala okrog 11.000 evrov. Nareje- na je na način, da je premakljiva in se lahko kadarkoli prestavi in upo- rabi drugje. V parku sta dva ločena dela, za manjše in večje štirinožce. Ptuj  Pasji park od petka odprt Velika pridobitev za ljubitelje psov V zadnjih letih je bilo več potencialnih lokacij, kam umestiti prvi pasji park na Ptuju. Prizadevanja so končno obrodila sadove in v petek je bil namenu predan urejen pros- tor za sprehajanje psov, na Osojnikovi cesti, ob trgovini Tuš. Foto: ČG Psi so tudi na Ptuju dobili urejen prostor, na Osojnikovi cesti, pri trgovini Tuš. Skupaj z družbo Radio-Tednik Ptuj tako odpirajo vrata mladim pevskim talentom, ki želijo nasto- piti na večjih odrih in se v petju še bolj izpopolniti. V Cerkvenjaku jih je spremljala polna dvorana zado- voljnih obiskovalcev. Med njimi je bil tudi župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc. V občini so zelo veseli, da so znova lahko gostili skupno prireditev, ki se uspešno razvija in širi v slovenski prostor. Zahvalil se je mladim pevcem, ki so se odločili za nastop, da bodo peli najlepše slovenske pesmi po svojih najboljših močeh, da bodo ponovno razveselili vse, ki so jih prišli poslušat. Mladim pevcem je za uspešen nastop čestital tudi ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Zahvalil se je tudi učiteljici Aniti, ki jih je prip- ravljala za nastop. Zmagovalcem je zaželel uspešen nastop v nada- ljevanju projekta, da bi bili uspešni v polfi nalu oz. fi nalu letošnje šeste sezone. Ponosen je na to, da ima Cerkvenjak takšne pevske talente. V polfi nalu bo iz OŠ Cerkvenjak- -Vitomarci – podružnice Vitomarci po oceni komisije (Dalibor Bede- nik, tudi voditelj prireditve, Tone Topolovec in Majda Goznik) na- stopila Aneja Zorman, ki je zapela pesem Nasmeh življenja (Nika Zor- jan). Isabel Lah in Nika Borko sta bili prepričljivi v mlajši kategoriji iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci s pe- smijo Dobro jutro življenje (Alya). Novi polfi nalni nastop pa je v sta- rejši kategoriji iz OŠ Cerkvenjak-Vi- tomarci uspel Taji Pučko, zapela je pesem Spet, ki jo sicer v originalu poje Tinkara Kovač. Mladi pevci so za spomin na predizboru prejeli majice z logotipom projekta. Naj- boljša v obeh kategorijah pa tudi letos čaka lastna pesem, darilo Sazasa. Sponzorji prireditve Peli so: OŠ Cerkvenjak-Vitomarci – podružnica Vitomarci: Aneja Zorman, Lana Grnjak in Ajda Družovič v mlajši kategoriji. OŠ Cerkvenjak-Vitomarci: Isabel Lah in Nika Borko, Aljaž Kozar in Gašper Firbas, Neža Borko, Mia Kump Toš, Sara Stergar in Žana Borko ter Tjaša Matjašič in Laura Kovačič v mlajši kategoriji, v starejši pa: Taja Pučko, Katrin Borko, Ema Ploj in Nina Toš. Sponzorji so bili: Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, Artio print, Rok Cafuta, s. p., ATP – tovorni in avtobusni prevozi ter Sazas. Cerkvenjak  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 6. sezona V polfinalu: Aneja, Isabel in Nika ter Taja V kulturni dvorani Cerkvenjak so 16. januarja peli pevski talenti OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in podružnice Vitomarci. Občini Cerkvenjak in Sveti Andraž sta se skupaj z obema šolama tudi v novi sezoni priključili temu edinstvenemu projektu, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in se vse bolj širi v slovenski prostor. Foto: Črtomir Goznik Isabel Lah in Nika Borko, zmagovalki v mlajši kategoriji, učenki 3. razreda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, pesem Dobro jutro življenje (Alya): „Sva sošolki in najboljši prijateljici, tudi radi pojeva, zato sva se tudi odločili, da bova skupaj zapeli. Nisva pričakovali, da se bova uvrstili v polfinale. Za nastop sva veliko vadili. Pri pesmi nama je pomagala učiteljica Anita Greifoner. Želiva si, da bi tudi v polfinalu tako dobro zapeli, da bi se uvrstili tudi v finale.“ Foto: Črtomir Goznik Aneja Zorman, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. ra- zreda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci – podružnica Vitomarci, pesem Nasmeh življenja (Nika Zorjan): „Nisem pričakovala, da bom zmagala, pričakovala sem, da bo zmagala sošolka Lana Grnjak. Pesem sem zelo dolgo iskala. Ve- liko sem vadila. Zelo sem ponos- na, da sem se uvrstila v polfinale. K petju me je spodbudil projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Letos sem nastopila že četrtič. Prvič pa sem se uvrsti- la v polfinale.“ Foto: Črtomir Goznik Pevci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Foto: Črtomir Goznik Taja Pučko, zmagovalka v starej- ši kategoriji, učenka 7. razreda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, pesem Spet (Tinkara Kovač): “Nisem bila povsem prepričana, da se bom uvrstila v polfinale, že zara- di večje konkurence. Vesela sem. Pesem sem izbrala, ker je zelo karizmatična, pisana na moj ton glasu. Moja velika želja je, da bi se uvrstila tudi v finale. Ne bom pa razočarana, če mi ne bo uspe- lo, saj letos prvič predstavljam OŠ Cerkvenjak-Vitomarci v polfi- nalu. Lani sem bila še na podru- žnični šoli. Pojem že od malega, že od prvega razreda OŠ pojem tudi v pevskem zboru.“ Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Cerkvenjak-Vitomarci – podružnice Vitomarci Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  21. januarja 2020 Ljudje in dogodki 17 V območni enoti Zavoda za zdra- vstveno zavarovanje Slovenije Ma- ribor delujejo trije presejalni centri programa zgodnjega odkrivanja raka dojk Dora, kamor so vablje- ne ženske med 50. in 69. letom, in sicer v Splošni bolnišnici dr. Jo- žeta Potrča Ptuj, v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Ljubljanskemu onkolo- škemu inštitutu se je decembra 2018 UKC Maribor pridružil z dru- gim presejalno-diagnostičnim Do- rinim centrom, v katerega so na dodatne diagnostične preiskave vabljene ženske iz SV Slovenije, ki jim na mamografi ji odkrijejo sum- ljive spremembe. Čeprav se pro- gram Dora izvaja že deset let, pa je bilo lansko leto prelomno, saj šele od leta 2019 poteka po vsej Slo- veniji, ženske iz širšega celjskega območja pa od takrat na dodatne preiskave vabijo v UKC Maribor. Boljši rezultati od Svitovih V primerjavi z udeležbo v pre- sejalnem programu Svit za zgo- dnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, v katerega se v povprečju vključi 60 odstotkov Slovencev, kar je deset odstotkov manj od ciljne udeležbe, ki naj bi bila vsaj 70-odstotna, je odzivnost v programu Dora boljša, kar lah- ko pripišemo tudi dejstvu, da se oddaja vzorcev blata za program Svit mnogim še zmeraj zdi nekaj sramotnega, poleg tega pa se ženske praviloma pogosteje odzi- vajo na preventivne zdravstvene programe. »Iz priložene tabele so razvidni podatki o udeležbi po občinah iz upravnih enot Ptuj, Lenart in Or- mož v prvi polovici leta 2019. Ker pa so nekatere občine relativno majhne, pomeni, da je bilo v pol leta tudi število povabljenih žensk v program Dora relativno majhno, manjše od sto, to pa zmanjšuje zanesljivost izračunov, saj je do- bljeni rezultat lahko posledica naključnega nihanja,« opozarja Vesna Škrbec iz programa Dora. Kot vidimo, med naštetimi obči- nami ni nobene, ki ne bi presegla 70-odstotne ciljne udeležbe; naj- manj žensk, 71,6 odstotka, se je v prvi polovici lanskega leta odzva- lo na povabilo na mamografi jo v občini Benedikt, največ, kar 91,1 odstotka, pa v Središču ob Dravi. Samo tri od 25 občin niso presegle 75-odstotne udeležbe, udeležba v enajstih občinah je bila več kot 80-odstotna, v petih pa celo več kot 85-odstotna, kar pomeni, da je bila povprečna udeležba kar 80-odstotna. Preventiva rešuje življenja Vesna Škrbec še pravi, da je kar 27 občin v podravski regiji v prvi polovici leta 2019 presegalo 75-od- stotno udeležbo, med povabljeni- mi v območni enoti ZZZS Maribor pa so pri 38 ženskah z dodatnimi preiskavami odkrili raka dojk. »Lani smo opravili okoli 108.000 mamo- grafi j, udeležba je bila do konca novembra 77,4 odstotka, pri več kot 400 ženskah smo z dodatnimi preiskavami odkrili raka dojk. Okoli 70 odstotkov žensk z rakom dojk, odkritim v programu Dora, ima ob diagnozi negativne bezgavke, kar pomeni, da je bolezen še omejena na dojko, pred uvedbo programa pa je bilo takih rakov odkritih le 50 odstotkov. Redna udeležba v programu pri ciljni populaciji žensk torej dokazano zmanjšuje umr- ljivost za rakom dojk in povečuje preživetje bolnic, ki jim je bil rak dojk odkrit, saj je zdravljenje manj obsežno, kar vpliva na boljšo kako- vost življenja bolnic. Analiza za ob- dobje 2012–2016, ki so jo pripravili v Registru raka Republike Sloveni- je, je tudi pokazala, da okoli 99,6 odstotka žensk, ki jim odkrijemo raka dojk v programu Dora, živi pet let po diagnosticiranju bolezni, to pa so rezultati, ki nas navdajajo z optimizmom za uresničevanje ključnega dolgoročnega cilja naše- ga programa, ki je za tretjino manj smrti žensk zaradi raka dojk.« Podravje  V programu Dora že deset let skrbijo za zdravje žensk Cilj je tretjina manj smrti zaradi raka dojk V letu 2018 so bile ženske iz podravskih občin z 79,3-odstotno udeležbo na presejalni mamografi ji za zgodnje odkrivanje raka dojk na prvem mestu v Sloveniji, tudi podatki za prvo polovico lanskega leta z 78,8-odstotno udeležbo obetajo dober celoletni izid. Foto: Sta/M24 Vozila bodo na razpolago lo- kalnemu okolju: šoli, podjetjem, društvom, občanom … „Namen projekta je, da ljudje aktivno so- delujejo v procesu preusmerjanja v brezogljično družbo ter tako doprinesejo svoj delež pri ohranja- nju narave, varstva okolja in traj- nostnega razvoja. Projekt ponuja možnost, da se lokalno prebival- stvo seznani s pozitivnimi učinki, ki jih prinaša uvajanje alternativnega prevoza. Občani si bodo vozila lah- ko izposodili in praktično preizku- sili. S tem promoviramo in spodbu- jamo novo obliko brezogljičnega transporta, skrbimo za naravo in Foto: ČG Kidričevo  E-mobilnost Zapelji se Zero C Občina Kidričevo je v partnerstvu z zavodom Nazaj na konja s sredstvi LAS v okviru projekta „Zapelji se Zero C“ kupila električni avtomobil, električni skuter in tri električna kolesa. Ptuj, Podravje  Brez donatorjev bi bilo precej težje Pomoč v Varni hiši je našlo 169 žensk z otroki Program Varna hiša na Ptuju deluje 14. leto, njegovo delo- vanje pa fi nancirata Ministrstvo za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti ter občine Upravne enote Ptuj. Izjemno veseli so tudi sleherne donacije, ki so jih doslej že zagotovile Ljubljanske mlekarne, Ptujske pekarne, Mesnica Žerak, kmetija Bolcar, družba Radio-Tednik Ptuj, Hofer, DM, Petrol in številna druga podjetja, humanitarne organizacije ter posamezniki. „Varna hiša je namenjena ženskam in otrokom, ki doživljajo kakršnokoli obliko nasilja v partnerskih, družinskih in sorodstvenih od- nosih, bodisi psihično, fi zično, spolno, ekonomsko nasilje ali zanemar- janje in zato potrebujejo nastanitev. Uporabnicam programa nudimo strokovno pomoč, svetovanje, opolnomočenje in podporo. Nudimo jim tudi varno nastanitev, individualno svetovanje, seznanitev z zako- nodajo, jim pomagamo pri urejanju pravic v postopkih pred drugimi ustanovami in uradi, nudimo zagovorništvo in spremstvo, pomoč pri urejanju življenja v novem okolju, pri osnovni materialni preskrbi ipd. Obenem pogosto krepimo uporabnice v starševski vlogi in jih vključu- jemo v druge oblike pomoči,“ pojasnjuje Melita Topolovec, strokovna delavka, zaposlena v Varni hiši Ptuj, ki jo sicer vodi Anita Brunčič. Strokovne delavke so v Varni hiši prisotne ob delavnikih od 7. do 20. ure, ob koncih tedna, prazniki in ponoči pa so za nujne primere doseg- ljive na dežurnem telefonu. Za kakovostnejše preživljanje prostega časa in učno pomoč otrokom so v program vključeni tudi prostovoljci. Donacijska sredstva so vedno dobrodošla Zelo pomembno vlogo pri delovanju Varne hiše imajo tudi družbe- no odgovorna podjetja, donatorji. Podjetje Petrol je ta teden v. d. di- rektorja CSD Spodnje Podravje Miranu Kerinu predalo donacijo v vred- nosti 200 evrov. Poslovalnica na Ormoški cesti 25 na Ptuju, ki jo vodi Borut Ogrinc, se je namreč odločila, da donacijska sredstva preda prav ptujski Varni hiši. V Sloveniji deluje 319 Petrolovih bencinskih servisov in prav vsak nekaj sredstev nameni za donacije. „Vem, da je denar šel v prave roke, zato smo se odločili, da izbere- mo prav njih. Denar jim bo zagotovo prišel še kako prav,“ je povedala Anita Roškar. Ena izmed Petrolovih poslovalnic na Ptuju, na Osojnikovi, je že dvakrat donirala ptujski Varni hiši, tokrat so se jim pridružili še kolegi s poslovalnice na Ormoški cesti. „Izredno veseli smo, ko se nekdo odloči sredstva donirati prav Var- ni hiši. Čeprav gre za program, ki ga fi nancirajo ministrstvo in občine, je denarja vedno premalo. Vedno so kakšni neplaniranimi stroški: po- kvari se pralni stroj ipd. in to rešujemo z donacijami,“ je pojasnil Kerin. Trenutno je v Varni hiši na Ptuju pet žensk in pet otrok. Običajno so pri njih uporabnice nastanjene leto dni. „Ne upajo si prehitro zapusti- ti Varne hiše, preveč so obremenjene in dejansko potrebujejo čas in pomoč, da se postavijo na svoje noge,“ ugotavlja Topolovčeva, ki že vrsto let dela v Varni hiši Ptuj. Foto: ČG Donacijo podjetja Petrol, ki jo je v imenu poslovalnice na Ormoški cesti na Ptuju predala Anita Roškar, je prevzela Melita Topolovec, strokovna delavka v Varni hiši Ptuj (levo). dvigujemo zavest o varovanju okolja. Občina namerava oblikovati mrežo prostovoljcev, ki bodo po principu »prostoferstva« z e-vozili poskrbeli za prevoz starejših občanov, ki nimajo lastnega prevoza, otrok, mladine … Peljali jih bodo recimo k zdravniku, v lekarno, po uradih in nakupih, na dru- ženja, izlete ali delavnice, ki potekajo v okviru dnevnega centra starejših in družinskega centra Kidričevo,“ je po- vedal župan Anton Leskovar. Vrednost projekta je dobrih 44.000 evrov, od tega 30.000 nepovratnih iz evropskega kmetijskega sklada za ra- zvoj podeželja. Ptujska Varna hiša v 14 letih ni bila niti en dan prazna V 14 letih je bilo v Varno hišo na Ptuju sprejetih 169 žensk in 158 otrok. „Ugotavljamo, da je varna hiša v našem okolišu na žalost še kako potrebna, saj v vseh teh letih ni bila niti en dan brez uporabnice. V letu 2019 smo imeli povprečno 75-odstotno zasedenost, uporabnice povprečno pri nas ostajajo približno leto dni, nekatere pa bivanje še podaljšajo za šest mesecev, kar je posledica trajanja sodnih postopkov, občutka ogroženosti, materialne stiske ...,“ pojasnjuje Melita Topolovec, strokovna delavka v Varni hiši Ptuj. Udeležba v programu Dora po občinah iz UE Ptuj, Lenart in Ormož Občina Udeležba % Občina Udeležba % Občina Udeležba % Benedikt 71,6 Lenart 75,7 Sveta Trojica v Slov. goricah 80,2 Cerkvenjak 78,4 Majšperk 80,5 Sveti Andraž v Slov. goricah 78,0 Cirkulane 77,7 Markovci 81,4 Sveti Jurij v Slov. goricah 78,2 Destrnik 76,7 Ormož 79,4 Sveti Tomaž 76,8 Dornava 86,1 Podlehnik 79,4 Trnovska vas 85,7 Gorišnica 80,6 Ptuj 88,3 Videm 80,4 Hajdina 78,7 Središče ob Dravi 91,1 Zavrč 83,9 Juršinci 86,3 Sveta Ana 74,7 Žetale 72,1 Kidričevo 78,8 Vir: Dora Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  21. januarja 2020Na sceni18 Ansambel Toneta Rusa je na sceni dobrih dvajset let. Tone Rus, ki živi z glasbo že od mla- dosti, je bil že pri osemnajstih le- tih udeleženec prvega ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe v zasedbi Fantje z vseh vetrov. „Ljubitelji dobre glasbe poznajo, da smo Fantje z vseh vetrov lani dobili nagrado za najlepšo vižo 50 let ptujskega festivala. To je bila skladba Te domače viže. Vesel sem, da smo imeli ob 50-letnici festivala možnost to skladbo v živo izvesti v isti zasedbi kot pred 50 leti sredi Ptuja. Za našo izvedbo smo dobili same pohvale. Hvaležen sem, da mi glas pri mojih 70 letih še vedno služi, prav tako ostalim članom, tako da smo še vedno sposobni zapeti kot v mladosti. Tako nam govorijo ljubitelji narodno-za- bavne glasbe, ki jih ni malo. Tudi sam sem avtor glasbe nekaterih uspešnic: Zadnji poletni dan, Ža- rek sreče, Sosed dober dan, Nocoj ga pijemo in drugih, ki so nastale pred več kot 40 leti in so še vedno priljubljene med ljudmi,“ se spo- minja priznani glasbenik, ki se je po prometni nezgodi pred več kot 30 leti umaknil z glasbenih odrov. Ljudje, ki so poznali njegov glas, so glavni krivci, da se je vrnil h glasbi in ustanovil svoj ansambel, ki ga sestavljajo: Tone Rus (prvi tenor, kitarist), Grega Rus (drugi tenor, kontrabas, bariton), Blaž Zupan (baritonist, kontrabas), Matija Bizjan (drugi bas, kitara) in Damjan Renko (harmonika, tudi poje). Gre za enega redkih ansamblov, ki igra samo lastno glasbo. Avtor vseh melodij je Tone Rus, največ besedil pa je napisal Anton Gričnik. Veliko so jih lju- bitelji narodno-zabavne glasbe sprejeli za svoje, kot: Zvon želja, Prijatelji si vsi bodimo, Če nimaš kam, pridi k meni, Na morju sva se srečala itd. „Rad imam različno glasbo, ne samo narodno-zabavno, samo da je dobra. Vedno pravim, da sem dobil dar za glasbo, doma sem s podeželja, kjer je bila glasba vedno prisotna. Kot otrok sem imel mož- nost poslušati lepo petje v družini. V času študija, študiral sem ekono- mijo, sem pel v Akademskem zbo- ru Toneta Tomšiča. Doma imam štiri profesorje glasbe, tako da se udeležujem tudi koncertov klasič- ne glasbe. Uživam v lepi glasbi. Na naših glasbenih nastopih je bilo včasih tako lepo, tako dobro, da me je bilo kar strah. Koliko časa bo še tako, sem se spraševal. Vidim, da še traja, hvala bogu, hvala tudi za zdravje,“ o glasbi pove Tone Rus. Ansambel Toneta Rusa nastopa na veselicah, samostojnih koncer- tih in kot gostje na drugih prire- ditvah. Kjerkoli igrajo, povsod poznajo njihove skladbe. Osebno ima Tone Rus občutek, da so tis- ti, ki imajo radi njihovo glasbo, živeli podobno, kot je živel sam. Skladba Toneta Rusa Čas bi za- vrtel je že nekaj let v vrhu najbolj predvajanih skladb. Vesel je, da je tako, to je njegova življenjska zgodba, življenjska zgodba njegove generacije. „Naša glasba poje o lju- deh, odnosih, domovini, vaseh, o njivah. Opažam pa, da v zadnjem času ansambli obravnavajo samo odnos do deklet. Morda je prav tem naša drugačnost. Hvaležen sem ljubiteljem naše glasbe, da so tako vztrajni in da so začutili to našo drugačnost,“ je z odzivi lju- biteljev narodno-zabavne glasbe zadovoljen Tone Rus. V Sloveniji je danes ogromno ansamblov. Vsi imajo možnost, da so prisotni na vseh televizijah. Vsi imajo občutek, da so najboljši, da so popularni. Drugo pa je, ali bodo te viže ostale med ljudmi. Vsi hodijo v glasbene šole, vsi imajo mentorje in posledično ob- čutek, da bodo uspeli. Če uspeha ni, krivijo druge. Pa ni tako, še vedno lahko uspeš, če ustvariš lepo melodijo, poudarja Rus. „Za mlad ansambel so festivali potrebni. Nekje se moraš pokaza- ti. Res pa je, da je danes že toliko festivalov, tako da imajo nekateri ansambli že veliko pokalov. Poka- li so včasih prehitro dobljeni, an- sambli pa potem hitro končajo. Po duši sem zelo privoščljiv, zato ne razumem vzdušja na festivalih, ko imajo vsi svoje navijače in skoraj vsi žvižgajo drug drugemu. To mi ni všeč. Doma imam pet zlatih or- fejev s ptujskega festivala in nekaj prvih nagrad iz Števerjana. Zame je najpomembnejše, da so skladbe, ki sem jih naredil, ostale, da jih ljudje pojejo. To je pravi čar, ne pa nagrade,“ še pove Tone Rus, ki je prepričan, da mu bo uspelo nare- diti še kakšno vižo. Novo leto so z ansamblom dočakali v Avstraliji, v Melbournu. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Toneta Rusa Ko v glasbi govori življenje Foto: zasebni arhiv Ansambel Toneta Rusa Goranova plesna zgodba se je začela že na Ptuju pri DPD Svoboda Ptuj, kjer je plesal standardne in la- tinskoameriške plese, nadaljeval pa v Mariboru, v PK Pingi. Vleklo pa ga je v tujino, da bi svoje plesno zna- nje nadgradil, izpopolnil. Uspešno opravljena avdicija ga je pripeljala v Amsterdam, kjer je uresničil svo- je plesne sanje. Na plesnem podiju je ostal dolgih 12 let. Želel se je vrniti, deliti plesno znanje doma, imeti svojo plesno skupino. Ugoto- vil pa je, da bi s tem, ko bi se vrnil domov, v bistvu padel v brezno. Na tujem je bil navajen plesati na velikih odrih. Kot sodobni plesalec je imel tudi redno plačo. V Sloveniji vsega tega ne bi imel. Četudi so na Nizozemskem zmanjšali sredstva za ples, se je odločil ostati v tujini. A je ples je zamenjal za fotografi - jo. Na fotografski šoli je raziskoval tehniko in fotografi jo. Učiteljica ga je nagovorila k temu, da naj uporabi telo in fotografi jo. Začel je snemati sam sebe, svoje telo, veliko je avto- portretov. To je sedaj njegov fokus. „Ne govorim o tem, da je to foto- grafska fotografi ja, gre za umetni- ško fotografi jo s plesnim nivojem, kjer se ponavljajo plesni in gledališki elementi. Ples je minljiv, fotografi ja pa ostane za dlje časa. In to, kako nekaj ohraniti, me je povleklo. Tudi to, akko s fotografi jo rekonstruirati življenje tistih, ki jih ni več. To je bilo zelo všeč ljudem na Nizozemskem. Članek o tem so objavili tudi v Briti- sh Journal od Photogra y,“ svojo fotografi jo, ki je vzbudila tudi veliko zanimanje v tujini, predstavlja Turn- šek. Lani je na mednarodnem foto- grafskem tekmovanju v Budimpešti (BIFA) s serijo fotografi j Gospa Sla- na osvojil bronasto medaljo. „Pogosto zlezem v kožo obeh spolov ...“ „Spolna identiteta je del mojega umetniškega raziskovanja identi- tete. Pogosto zlezem v kožo obeh spolov, tako da značilne poteze moških in žensk niso več razločne, kar po navadi povzroči neko zmedo. Za projekt Minka sem ustvaril serijo fotografi j in plesno predstavo. V projektu, ki govori o osebnem ža- lovanju in zatiranju ženskosti, sem se zgledoval po nekaterih etničnih tradicijah, s katerimi sem odraščal v Zabovcih pri Ptuju. Odkril sem nekaj etničnih mask, prikazanih na lokal- nem karnevalu, ki skrivajo tradicijo transvestitnega oblačenja. V oračih moški poskuša identiteto zakriti tako, da se obleče kot starka, drugi si nadene ženski šal in tako postane bolj barvit in privlačen. Avtoportreti so bili način, kako se še bolj potopiti v težko življenjsko izkušnjo babice, ki je med vojno izgubila očeta in brata in se nato poročila kot gospo- dinja. Kot gospodinja je nosila zara- di svojega težkega vsakodnevnega dela, lokalnih tradicij in pričakovanj družbe le neprivlačna oblačila. Kljub temu sem po njeni smrti na njeni domačiji našel lepa oblačila, kar mi je dalo idejo, da je bila veliko lepša in privlačna, kot si je po nava- di dovolila,“ opisuje Goran. Letos bodo njegovo ustvarjanje lahko podrobneje spoznali tudi Ptu- jčani in drugi ljubitelji posebnega fotografskega izražanja. Zelo je na trnih, saj ne ve, kako se bo domače okolje odzvalo na estetiko, na ideje in njegove koncepte. Amsterdam, Ptuj  Plesalec in fotograf Goran Turnšek Plesni podij zamenjal za ples pred kamero „Ples je bil vedno moj način izražanja, v katerem sem se počutil svoboden, vesel in zadovoljen. To sta verjetno videla mama in oče in mi pustila pri osemnajstih letih oditi v Amster- dam,“ pravi Goran Turnšek. Četudi danes to zveni tako enostavno, pa ni bilo, ker se je prve plesne korake začel uničiti na skrivaj, brez njune vednosti: »V Mariboru sem na skrivaj začel trenirati jazz in moderne plese. Šele po nekaj mesecih je mama našla umazane nogavice ... Takrat sem se ji zaupal in povedal, da sem se prijavil na avdicijo za Amsterdam.« Foto: Črtomir Goznik Goran Turnšek: „Vedno se rad vračam domov, da se napolnim z energijo. Zelo se že veselim, da bom svojo umetnost lahko predstavil tudi doma.“ Foto: zasebni arhiv Jakob se pripravlja na delo na vrtu (fotografi ja iz projekta Jakob). Plesalec in fotograf Goran Turnšek se je rodil leta 1978 na Ptuju. Od leta 1996 živi Amsterdamu, kjer je plesal v plesnih skupinah koreografi nje Krisztine de Chatel, Piet Rogieja, Nicole Beutler in sodeloval z Martino Ab- ramovič. Že med plesno kariero je razvil zanimanje za odnos med plesom in fotografi jo. Leta 2015 je s pomočjo prekvalifi ka- cijskega programa za plesalce s Cum Laude zaključil diplomo na Akademiji za fotografi jo v Amsterdamu. Od takrat dalje deluje kot samostojni umetnik. Njegovo delo je bilo razstavljeno na raz- ličnih festivalih in med drugim objavljeno v Volkskrant, British Journal od Photography, Photocationist in Tijdschirft her IJ. Goranovo delo je bilo nominirano za nagrado Unseen Dummy 2015 in SO (Izbor nizozemske fotografi je 2015). Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  21. januarja 2020 Nasveti 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 1 kg korenja, 2 jušni kocki, 30 g margarine, 100 g čebule, 350 g mletega mesa, sol, mle poper, 2 jajci, peteršilj. Očiščeno korenje narežemo na kolobarje in ga skuhamo v 1 l vode, ki smo ji dodali jušni kocki. Čebulo nasekljamo in jo skupaj z mlem mesom pražimo na maščobi. Solimo in popramo. Kuhano korenje odce- dimo (vodo prihranimo) in ga skupaj s peteršiljem vmešamo v dušeno meso. Ognjevarno posodo nama- žemo z margarino in vanjo stresemo mešanico korenja in mesa. Jajci umešamo z decilitrom korenčkove vode in prelijemo po musaki v pekaču. Pečemo tričetrt ure pri 180 stopinjah Celzija. TOREK SREDA ČETRTEK golaževa juha, čebulni kruh, jabolčno-orehovo pecivo čebulna juha, pečene perutničke, široki rezanci, rdeča pesa, jabolčna čežana sarma, krompir v kosih, puding PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, krompirjevi svaljki s šampinjoni v omaki, motovilec, skutne palačinke juha, korenčkova musaka, pire krompir, radičeva solata, kompot kostna juha, puranji zrezki v omaki, kruhovi cmoki, motovilec, gibanica cvetačna juha, makaronovo meso, endivija, sadje Musaka s korenčkom Jabolčno-orehovo pecivo Čebulnice so na vrtu odličen kolobarni člen Čebulnice sodijo med najzanimivejše in najbolj uporabne zelenjadnice na vrtu. Brez čebule skoraj ne znamo kuhati, česen pa je postal posebej popularen v zadnjih nekaj letih. Večina tudi vsako jesen posadi vsaj nekaj čebulčka Majskega srebrnjaka, saj imajo mnogi radi mlado čebulo. Tudi kasneje mnogi populijo kar nekaj čebule, posajene za jesenski pridelek, kadar potrebujejo nekaj ostrega na kakšnem poletnem pikniku ali praznovanju. Pa je škoda, saj imamo že nekaj let na našem semenskem trgu prav posebne zele- njadnice – najbližjo sorodnico čebule. Ima eno latinsko ime, pa več slovenskih imen. Latinsko jo imenuje- mo Alium fi stulosum (za razliko od čebule, ki je Alium cepa), staro slovensko ime zanjo je stoletni luk ali stoletna čebula, v zadnjih letih pa opažam, da se najde tudi pod imenom spomladanska čebula. Kakšna je stoletna čebula Značilnost te zelenjadnice je, da se spodnji del nikoli ne odebeli, vedno ostane bel in mlad, ne obda se s suhimi listi, skratka ostane večno mlad. Zato je bolj uporabna v ta namen kakor navadna čebula. Ta rastlina ni nova v naši krajih, novo je samo, da jo lahko tudi sejemo. Nekoč se je našel šop te čebula skoraj na vsakem kmečkem vrtu. Vendar so jo takrat gojili kakor trajnico. Danes pa jo lahko in je tudi smiselno, da jo ponovno posejemo vsako leto. Ker prezimi, jo seveda čez zimo pustimo, morda celo presadimo nekaj rastlin v rastlinjak v avgustu, potem jo lahko večji del zime uživamo. Sejemo jo vse od konca marca naprej na stalno mesto. Tako, kakor pri vsaki čebuli, lahko vzgojimo tudi sadike. Letos bo to verjetno prišlo še bolj v poštev. Za vzgojo sadik jo sejemo že zdaj, skupaj s porom, saj traja vzgoja sadik čebule tri mesece. Za razliko od čebule stoletna čebula ni občutljiva na dolžino dneva in temperature, dobro se ukorenini tudi v toplejši zemlji. Zato jo lahko sejemo praktično celo poletje, če nam je zmanjka. Vendar se to običajno ne zgodi, saj se za razliko od čebule, šopasto razrašča, vedno več rastlin je v grmu. Zeleni nasveti Stoletna čebula za tiste, ki imajo radi mlado čebulo vse poletje Vreme še vedno ne dopušča dela na zemlji. Imate pa veliko časa, da malo pregle- date literaturo in razmislite, kaj novega boste sejali ali sadili na vrtu. Ena izmed manj znanih zelenjadnic je tudi stoletna čebula. Gre za trajnico, ki daje pridelek tudi pozimi, posebej v rastlinjaku. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: 240 g moke, 100 g sladkorja, 120 g masla, 100 g orehovih jedrc, 1 žlička cimeta, 1 žlička pe- cilnega praška, 1/4 žličke soli, 2 jajci, 1 lonček kisle smetane, 1 žlička vanilijine esence, 2 srednje veliki jabolki. Polovico orehovih jedrc sesekljamo, polovico pa zmeljemo. Moko in sladkor presejemo ter zmešamo z maslom. Dodamo sesekljane in zmlete orehe. Dobi bi morali drobljivo zmes. Tretjino zmesi prihranimo za kasneje, preostalo zmes pa prenesemo v rahlo namaščen pekač in jo s prs prisnemo ob dno peka- ča.V posodici zmešamo jajci, kislo smetano, vanilijino esenco, cimet, pecilni prašek in sol. V jajčno zmes potem vmešamo še vso prihranjeno orehovo zmes.Jabolki olupimo in narežemo na kockice, jih nežno vmešamo v jajčno-orehovo zmes ter vse previdno vlijemo v pekač (velik približno 24 x 24 cm).Pecivo pečemo približno 30 minut v pečici, ogre na 175 °C. Pridelava na vrtu Gredico zanjo je dobro pripraviti že v jeseni, da smo lahko dovolj zgodnji. Ne gnojimo, posebej s hlevskim gnojem ne, saj ga čebulnice ne prenašajo. Lahko pa dodate spomladi 1–2 l komposta na m2, če menite, da je vaša zemlja slabo založena s hranili. Vrstice naj bodo 30 cm narazen. Še bolje je, da pustite med vrsticami 60 cm, kasneje, ko se zemlja dovolj ogreje (10 oC), pa posejete med vrstice še korenček in peteršilj. Taka mešanica bo poleti uspešno kljubovala škodljivcem, spomladi, v začetku aprila, pa je gredico treba pokriti, da ne naredi preveč škode čebulna muha. Za varstvo pred škodljivci lahko v njeno družbo posadimo tudi žametnice ali tagetes. Čebula je dobra spremljevalka še solatam. Setev ne sme biti globoka, samo z grabljami seme porinemo v zemljo. Po potrebi po setvi zalijemo, vendar to skoraj nikoli ni potrebno. Zadnja setev je v sredini avgusta, ta bo prezimila in nas razveselila spomladi. Nega poleti Poleti zahteva le redno rahljanje zemlje in včasih tudi namakanje. Brez namakanja je stoletna mlada če- bula zelo ostra. Torej je tisti, ki vas ta njena najbolj značilna lastnost ne moti, zagotovo ne boste namakali. Po potrebi si jo naberite, saj se bo tako še hitreje obraščala. Tudi zgodaj posejana brez težav prezimi. Zato jo v jeseni pustimo na vrtu. Spomladi boste še nekaj časa pobirali mlado čebulo, potem pa bo sredi maja zacvetela. Takrat jo je najbolje pustiti na miru. Na cvetnih steblih navadno oblikuje mlade, zarodne čebulice. Te čebulice lahko pojemo, prav tako ves čas iz šopa trgamo rastline in jih uporabljamo tako za kuhanje kakor sveže. Čebulice lahko tudi posejemo, iz njih spet dobimo nove rastline. V prvem letu po taki setvi je izredno mehka, nežna in najprimernejša za namakanje v sol in grizljanje ob dobrotah na piknikih. Na vrtovih je najbolj smiselno vzgojiti sadike, saj jih lahko pridelate tako v neogrevanih rastlinjakih, kakšen mesec dni po setvi pa jih imate lahko celo že zunaj. Tako boste imeli mlado čebulo na razpolago celo poletje. Zato jo v tujini po večini vsako leto znova posejejo. Posebna novost na našem trgu je v zadnjih letih tudi seme rdeče stoletne čebule. Poiščite jo na policah nekaterih trgovin, saj je vsaka barva v prehrani še dodatni vir koristnih snovi. Čebula je vir zdravja tako pozimi kakor tudi poleti. Dajemo jo na pike čebel in komarjev, saj blaži srbe- čico in bolečine. Razkužuje naša dihala, sprošča dihalne poti ob prehladu. Pokusite poleg naše klasične, dobre čebule še nekaj novega in naj vaše poletne piknike popestri tudi njena sorodnica stoletna čebula. Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 20 nekoliko slabše od preteklih, saj je naše podjetje pretežno odvisno od nemškega in avstrijskega trga, vendar pa smo lahko optimistični,« je dejal Pislak, ki je pred dvema letoma za potrebe podjetja kupil stavbo nekdanje Planike v indu- strijski coni Majšperk. Ohlajanja gospodarstva pa ni zaznati v grad- beništvu. Majšperški gradbinec Jožef Žolger pravi, da je dela še vedno na pretek. »S strahom pa spremljamo spreminjanje zakono- daje, ki se vse bolj zaostruje in ni naklonjena nam – manjšim grad- bincem,« je povedal podjetnik, ki se v glavnini ukvarja z nizkimi grad- njami in zaposluje 16 delavcev. Da bodo v tem in prihodnjih letih želi, kar so sejali, pa meni Jani Vuk, la- stnik znane picerije in gostilne s ha- loškim pridihom Špajza. »Zelo smo se trudili na promociji in kulinarični ponudbi Haloz in verjamem, da bomo v petih letih postali top de- stinacija, upam, da bomo Haloze dvignili na nivo, da bomo primer dobre prakse tudi za Primorce,« je napovedal Vuk. Poslovni partnerji Občine Maj- šperk, podjetniki obrtniki, župani drugih občin, predstavniki dru- štev, organizacij v občini ter sode- lavci so se odzvali vabilu Fakinove na srečanje, na sproščen pogovor in druženje. Zahvalila se jim je za sodelovanje v preteklem letu in z njimi delila napovedi astrologov za leto 2020. Tako naj bi bilo letošnje prestopno leto – leto sprememb. »Ne govorim o slabih, spremembe lahko vedno pomenijo nekaj bolj- šega. In kdor bo deloval pošteno, odkrito ter pokazal razumskost pri svojih odločitvah, lahko pričakuje tudi velike možnosti za uspeh,« je prepričana županja. Haloze bodo učni poligon za Primorce In spremembe na bolje si želijo tudi podjetniki v Majšperku. Direk- tor družinskega podjetja, ki deluje na področju orodjarstva, Mirko Pislak je glede na napovedi za leto 2020 zmerni optimist. »Zagotovo bo letošnje leto glede na kazalnike torek  21. januarja 2020Križemkražem20 DIAMOND, Neil - ameriški popevkar, ŽLAMBOR - plitev žleb v pobočju KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (38) Špageti v paradižnikovi oma- ki z baziliko in parmezanom, pica z dvojnim sirom in oli- vami ali mesna lazanja. »Ne, kar moraš poskusiti, je to,« se zasmeji, ko mi v roke potisne dišeč pekovski izdelek. Moj novi šef je gologlav Bosa- nec. V razburkanih petih mese- cih, kjer so (bivši) sodelavci kar leteli čez krov, že moj tretji šef. In edini, s katerim je bilo mogoče vzpostaviti prijateljski odnos – takšen, ki je daleč iskrenejši od odnosov med sodelavci. »Fokača,« pojasni. Nizek, hru- stljav in izredno okusen kruh. Prodaja se v številnih različicah: s špinačo in rikoto, suhimi pa- radižniki in z olivami, s slanino in papriko, z mocarelo in rož- marinom ter podobno. Nimam pojma, kaj je bilo na mojem, a ugrizniti v italijanski kruhek je kot zaplavati v pristnih okusih Mediterana! In če obrok nadgra- dite še z vsaj eno mastno fokačo s sirom in dvema kepicama sla- doleda – po možnosti okus pista- cije in tiramisuja – se italijanska gostija lahko začne. Ena izmed kavarn se že ziblje ob zvokih uličnega violinista, malo naprej se zasliši Bocelijev Vivo Per Lei, ki ga prekinja zvonjenje cerkve- nega zvonika. Italija ti preprosto ne dovoli pozabiti, da si v Italiji. Vsaka ulica je sveža gurmanska avenija. Po kuhanem krompirju, pocastem rižu, čudnih juhah, zrezkih in zeleni solati, ki so po- gosto na ladijskem jedilniku, so genovske ulice podobne božični pojedini pri babici. Med spoznavanjem naše za- hodne sosede je nekdo pripo- mnil: »Težava pri prehranjevanju po italijansko je, da si čez pet ali šest dni spet lačen.« Foto: Mateja Toplak Genova, Italija Majšperk  Tradicionalni ponovoletni sprejem Pošteno delo lahko pričakuje uspeh Zdravja, sreče in poguma v prestopnem letu 2020, ki naj bi bilo tudi zaradi dogajanja na nebu edin- stveno, je zbranim na tradicionalnem ponovoletnem srečanju v zaželela županja Darinka Fakin. Foto: Mojca Vtič Druženje in klepet na ponovoletnem sprejemu v Majšperku Ptuj  Kurentovanje pred Kurentovanjem Elektronski festival Po nekajletnem premoru se na Ptuj vrača Winter house parade. Gre za elektronski festival, ki bo 1. februarja naznanil začetek pustnega dogajanja v kjarnevalski dvorani Q center Ptuj. Štiri leta zapored, od 2009 do 2013. so v karnevalskem šotoru na Ptuju gostovali svetovno znani izvajalci elektronske glasbe. Na svoj račun so tako prišli ljubitelji te zvrsti glasbe, ki so se zabavali ob ritmih skladb izpod pr- stov in plošč Barbare Tucker, Toma Novya, Michaela Graya in drugih. „Na letošnjem spektakularnem dogodku pa bo kot glavni gost nastopil nizozemski zvezdnik, DJ in producent Brooks, ki je v zadnjem letu navdušil z globalnimi radijskimi hiti v sodelovanju z Davidom Guetto in Martinom Garrixom. Zraven osrednjega gosta večera se bo na dveh odrih (main stage in house stage) zvrstila kopica uveljavljenih tujih ter slovenskih djev. Vse skupaj bodo začinili nepozabni efekti, vizualizacije ter animacijska ekipa iz najbolj znanega hrvaškega kluba Papaya Zrće. Obeta se nepozaben večer elektronskih ritmov, kot ga na Ptuju že dolgo ni bilo,“ zagotavlja organiza- tor dogodka Tim Lubaj iz podjetja Novelia. Foto: arhiv organizatorjev Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 21. do 27. januarja 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺☺ €€  Rak  ☺☺ €€  Lev  ☺☺ €€€  Devica  ☺ €  Tehtnica  ☺☺☺ €€  Škorpijon  ☺ €€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺ €€  Ribi  ☺ €  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. januarja. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Filip Šel, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 21. januar 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše: moč pričakovanj in prepričanj v družini 17:00 Majšperk, Kulturna dvorana KPC, Okrogla miza o problematiki v govedoreji 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, potopisno predavanje Antarktika, dežela na koncu sveta Četrtek, 23. januar 10:00 Stoperce, Dom krajanov, Prikaz predelave mesa – izdelava tlačenke in ocvirkov 13:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Po šoli v Špajzo: igriva Špajza 17:00 Knjižnica Ormož, predavanje Prvi spol, Roman Vodeb Petek, 24. januar 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje fotografske razstave Dlan mi po tebi diši Kaje Kristovič, gostje večera bodo Feri Lainšček in glasbeniki, na Mladinskem oddelku knjižnice bo razstava del Ferija Lainščka za otroke 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predstavitev knjige Kako dolg je čas Mateta Dolenca in ogled dokumentarnega fi lma iOTOK 19:00 Breg pri Majšperku, prostori SmoTeatra, občni zbor, Športno društvo Breg 19:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Marjana Ostroška Iran – mogočna dežela v srcu Perzije Mestni kino Ptuj Sreda, 22. januar: 20:00 Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Četrtek, 23. januar: 20:00 Moj najboljši profi l. Petek, 24. januar: 16:00 Loti in izgubljeni zmaji; 18:00 Gospodje; 20:00 Čas deklištva. Prireditvenik Foto: ČG 2 1 4 8 9 6 3 9 2 3 8 5 5 9 4 3 7 5 2 6 4 2 7 8 5 1 6 2 torek  21. januarja 2020 Za kratek čas 21 Je tudi vas v teh dneh malo sram? Sram zaradi tega, kako sta predsednik države in obrambni minister stisnila rep med noge in spizdila iz vojne za izvoz demo- kracije in miru v Iraku. Ali kaj že smo počeli tam na azijskem Bližnjem vzhodu ... No, saj dobe- sedno nista onadva spizdila, samo ukazala sta spizditis. Ker v izvoz ameriške demokracije nista šla onadva, pač pa sta tja poslala slovenske vojake. Ki so se tam po ukazu nadrejenih igrali okupatorsko vojsko. Ker če si vojak – in to takšen, ki se vojskuje za denar, po službeni dolžnosti –, potem seveda nimaš izbire, koga boš okupiral. Spomnim se svoje voja- ške enajstmesečne kariere v nekem obalnem mestu: če so ti rekli, da narediš to pa to, si to pa to naredil. Ker kot vojak ne razmišljaš, ampak izpolnjuješ ukaze. »Izvrši – pa se žali!« se je takrat dejalo. (Za tiste nevešče jugoslovanščine še prevod: »Izpolni ukaz – in se pritoži!«) Zakaj sploh smo ame- riški natovski podrepniki, pa je že druga zgodba. Na vladni spletni strani o tem piše: »Polnopravno članstvo v Natu je strateški cilj, ki smo si ga v Sloveniji zastavili že ob osamosvojitvi. Za članstvo v Natu smo si prizadevali zaradi temeljnih vrednot, svojih strateških var- nostnih interesov in vitalnih naci- onalnih državnih interesov. Slo- venija je postala članica Nata 29. marca 2004. Povabilo za članstvo je bilo dokaz, da so nas tedanje članice Nata prepoznale kot državo, ki je politično in obrambno sposobna prispevati k ure- sničevanju temeljnih določil Severnoatlantske pogodbe, ki je ne glede na skoraj že se- demdesetletni obstoj še vedno temeljni dokument evro-a- tlantske skupnosti.« (Glej spletno stran: https://www. gov.si/teme/slovenija-v-natu/). Cilj, ki smo si ga zastavili že ob osamosvojitvi? A res? Če me spomin ne vara, smo se 23. decembra 1990 refe- rendumsko osamosvajali ob vprašanju: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« A očitno nismo prebrali drobnega tiska. O liberalnem kapitalizmu, o bogatenju po- litične elite, o spreminjanju v okupatorsko vojsko na dru- gem koncu sveta ... Za šankom Kdo prebira drobni tisk Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  21. januarja 2020Poslovna in druga sporočila22 Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VSAK petek VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ 7 DNI: Naj vam po korakih pomagamo najti še motivacijo za gibanje Od azijske kuhinje do slovenske kisle repe, hot dogov in sladic z banano Stari starši so zelo pomembni za otroke Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te d n ik .s i Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  21. januarja 2020 Oglasi in objave 23 Prišel je čas, ko si morala oditi tja, kjer vsak dan te bo iz sna prebudila angelova melodija, kjer ne boš čutila bolečin, le blaženi mir. OSMRTNICA V 88. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Elizabeta Pavlinič IZ RUCMANCEV 26 po domače Pavlekova Lizika nazadnje stanujoča v Centru starejših občanov Ormož Pogreb bo v četrtek, 23. januarja, ob 13. uri iz vežice na poko- pališču pri Svetem Tomažu. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in tasta Martina Panikvarja IZ KUNGOTE PRI PTUJU 88 se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sorodnikom, prijate- ljem, sodelavcem in sosedom. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denar, pa tudi tiste, ki ste bili z nami. Srčna hvala gospodom naddekanu Marjanu Feslu za čuten obred, župniku Antonu Pačniku iz Kidričevega in kaplanu Pri- možu Lorbku, glasbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Hvala tudi darovalcem za svete maše. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoča njegova družina Vesta, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari sta, ki je v hiši, v mislih sta, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korakov vajinih nič več se ne sliši ... SPOMIN Z žalostjo v srcu vaju pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižgete svečko in se ju z lepo mislijo spominjate. Vajini najdražji • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Vsako sredo ZA ZVEZDE KUPIMO traktorje IMT, Deutz, To- mo Vinkovič ter traktorje ostalih znamk. Kupimo tudi kmetijske priključke v kateremkoli stanju. Te- lefon 070 519 447. GVTRAK Gre- gor Voga, s. p, Turno 11, Gorica pri Slivnici. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 160 kg težkega prašiča doma- če reje. Tel. 030 627 542. PRODAM kosilnico BCS, obnovljen motor, 180 kg svinjo domače reje in 5 odojkov do 30 kg. Tel. 051 245 621. PRODAM dve telički simentalki, stari 3 mesece, ter dve telički simentalki, stari 7 mesecev. Tel. 070 250 441. www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE POLITIKA Nastaja nova Evropska ljudska stranka Orbana in Janše INTERVJU Igor Zorčič, SMC: Nobenega razloga ni, da bi zapustili Šarčevo vlado REPORTAŽA Tolpe iz Žabjeka: romski kriminal v Novem mestu DOSJE Pet dokazov, da Tito in Josip Broz nista bila isti osebi Alojzija Bele, roj. Jerič, Dobrina 16a, roj. 1937 – umrla 4. januarja 2020; Drago Klinčar, Sestrže 59, roj. 1940 – umrl 7. januarja 2020; Anton Pesek, Starošince 19, roj. 1935 – umrl 8. januarja 2020; Ludvik Napast, Dragonja vas 15, roj. 1939 – umrl 11. januarja 2020; Janez Kokol, Mala vas 13, roj. 1953 – umrl 8. januarja 2020; Janez Muršec, Bišečki Vrh 59, roj. 1939 – umrl 10. januarja 2020; Elizabeta Jus, roj. Butolen, Njiverce vas 40, roj. 1928 – umrla 11. januarja 2020; Marija Venta, roj. Venta, Ptuj, Kraigherjeva ul. 21, roj. 1924 – umrla 12. januarja 2020; Marija Muršič, roj. Cvetko, Slomi 10, roj. 1936 – umrla 14. januarja 2020. Umrli so RAZNO ČE kdo podari psičko manjše rasti, naj pokliče na tel. 02 753 51 01. 20. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga Neža Medved IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 59 1. novembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi Franc Medved IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 59 Štajerski TEDNIK torek, 21. 1. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo pretežno jasno, zjut- raj in dopoldne bo po nižinah v notranjosti Slovenije megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo slabela in do večera ponehala. Jutranje tem- perature bodo od -7 do -1, ob morju in v krajih z burjo okoli 2, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem do 10 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Samanta Holc, Zagorci 68, Juršinci – de- ček Luka; Sanja Mališ Kokot – deček Niko; Dženita Muharemovič – deček Alen; Tamara Kukovec – de- klica Ema; Katarina Pungračič – deklica Julija; Jas- mina Šauperl – deček; Karolina Križanec – deček Tin; Alexanda Re Minnozzi – deklica Vivien; Mojca Smode Kovačič – deček Mike; Sara Murkovič – de- ček Jan. Poroki – Ptuj: Dominik Kodrič in Sarah Šuler, Mar- kovci 33; Branko Dokl in Nataša Horvat, Strjanci 11. Kot smo že poročali, se sojenje dobrega pol leta ni premaknilo z mrtve točke. Od kaznivega de- janja, ki naj bi ga po prepričanju tožilstva storil obtoženi Tomić (uboj in trije poskusi uboja), bosta konec maja minili dve leti, toliko časa je Janko Tomić tudi v pripo- ru. Glavna obravnava, razpisana za četrtek, 9. januarja, je odpadla, ker ni bilo pravočasno izdelano poročilo izvedenca psihiatra. V petek, 17. januarja, se narok ni iz- vedel zaradi odsotnosti sodnice porotnice. Predsednik petčlan- skega sodnega senata, sodnik Marjan Strelec, je pojasnil, da so jo z namenom, da se razprava opravi, iskali tudi na domu, a da naj bi bila na zdravljenju v tujini. Sodnik Strelec je tako razglasil, da se glavna obravnava nadaljuje 20. februarja, dva naroka je določil za mesec marec. Janko Tomić je konec maja 2018 pred štirimi napadalci branil svojega sina. Prišli so sredi noči, vpili, udarjali po oknih in vratih hiše ter avtomobilu, parkiranem na dvorišču. Napadalce je Tomić pregnal s streljanjem, pri čemer je enemu izmed njih zadal smrtne rane, saj je na kraju nesreče umrl. Tomić se pred roko pravice zago- varja, da je šlo za silobran, saj da je branil sinovo življenje. Od konca maja 2018, ko se je zgodil tragični dogodek, je v priporu, sojenje na ptujskem okrožnem sodišču pred petčlanskim sodnim senatom pa se je začelo lani spomladi. Ptuj, Krčevina  Sojenje Tomiću ponovno „na čakanju“ Prvič manjkalo poročilo, drugič sodnica porotnica Za januar sta bila v primeru sojenja Janku Tomiću razpisana dva naroka glavne obravnave, a vnovič nista prinesla vsebinske razprave. Foto: MZ Obtoženi je v priporu že skoraj 20 mesecev. Da se denar od donatorja do po- moči potrebnih ne pretaka, kot bi se moral, je najprej posumila Nata- ša Vrbnjak Štefl ič. Švikartova, ki je s svojim Mausom zbirala denar za operacijo rok njenega sina Gala, Nataše Vrbnjak Štefl ič ni obvešča- la o višini zbranih sredstev, poleg tega pa je Vrbnjak Štefl ičevo skr- bela tudi blokada društvenega ra- čuna. Dokončno je počilo, ko smo podrobneje raziskali, kako poslu- je društvo Maus. Pri pregledu in analizi javno dostopnih fi nančnih izkazov je bilo razvidno, da je de- nar na društven račun prihajal, a z njega tudi izginjal. Očitno ga je Na- taša Švikart porabljala zase. Ome- njena je namreč kasneje, potem ko je pod težo pritiskov klonila, priznala najprej Galovi mamici, da je vzela denar. Menda zato, ker je bila v stanovanjski stiski. Obljubila ji je, da bo denar vrnila, a se to do danes ni zgodilo. V resnici niti ni jasno, koliko je Šivkartova družini sploh dolžna. Oglasili so studi številni drugi Potem pa se je vse skupaj za- čelo sesuvati kot hišica iz kart. Še drugi, ki so sodelovali z društvom Maus, so začeli sumiti, da tudi v njihovih primerih morda ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, zato so sumljivo poslovanje društva Maus in Nataše Švikart naznanili policiji. Med njimi še dva starša Jo- žica Aberšek, mama Marka Aber- ška, in Marjan Beranič, očka Lane Beranič. Za oba otroka – za njune nujne posege v tujini –, je Maus zbiral sredstva. »Komunikacija je bila neredna. Izmikala se nam je. Na vprašanja, kako kaže s sredstvi za mojega sina, ni odgovarjala. Te- žavno je bilo. Ob takem obnašanju sem seveda posumila, da ni vse v redu,« je dejala Jožica Aberšek, ki si je srčno želela, da bi za njenega Marka zbrali dovolj sredstev, s ka- terimi bi plačali stroške in bivanje v Ameriki, kamor je šel na operaci- jo nog, da bi lažje hodil. Koliko denarja se je sploh nabralo, ne ve nihče Denar so zbirali prek SMS-spo- ročil in nakazil na račun društva, pa tudi v škatle v trgovskih cen- trih po vsej Sloveniji, a koliko se je nabralo iz katerega vira, ni jasno. Aberškova je od Švikartove dobila okoli 36.000 evrov, meni pa, da se je nabralo mnogo več sredstev. »Ogoljufani smo bili. Počutimo se prizadete, ponižane. Bolne ot- roke zlorablja za to, da preživlja sebe. Grozno, da se tako okorišča na račun bolnih,« je dejala Jožica Aberšek. Vesela je sicer, da so po- tem njenemu sinu operacijo v ZDA vseeno uspeli omogočiti, a ga zdaj čakajo že nove. Tudi Lanin očka Marjan Beranič je povedal, da so prišli do enakih sklepov kot predhodnica, s tem, da so oni od nje prejeli samo 18.000 evrov. Na srečo jim je po- tem uspelo zbrati toliko denarja, da so dekle odpeljali v Ameriko na operacijo deformiranih stopal, ki je uspela in so z rezultati zado- voljni. Nove prijave, preiskava še vedno v teku »Policija verjetno dela vse, kar je v njeni moči, da bi stvarem priš- la do dna. Temu verjamem. Mi bi pa bilo ljubše, če bi šlo hitreje. Zdaj zadevo preiskujejo že nekaj mesecev,« je dejal Beranič in do- dal:»Sem pa slišal, da je prijav zo- per Švikartovo vse več, prihajajo nove in nove,« je še povedal. Policija za zdaj, saj preiskava še poteka, ne daje podrobnejših informacij. Za zdaj kaže, da sta po- leg treh omenjenih družin prijavo kasneje podali še sestri Staniša iz Bele krajine, ki trdita, da jima je Švikartova prav tako ukradla de- nar, zbran za pomoč njima in nju- nima otrokoma. Podravje  Policija še vedno ugotavlja, koliko je oškodovanih in za koliko Je vzela še več dobrodelnega denarja? Konec lanskega leta je šokiralo razkritje dobrodelne goljufi je v Mariboru. Društvo Maus je za več bolnih otrok prirejalo akcije zbi- ranja denarja, a kot kaže, je večino teh sredstev predsednica društva Nataša Švikart porabila kar zase. Foto: M24