CELJE, 21. SEPT, 1967 — LETO XXL, ŠTEV. 35 — CENA 50 PAR (50 S DIN)
;LASIL0 SOriAIJSTTČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc szdl v šmarju
Program dela uskladiti
z najaktualnejšimi problemi
, SPREJETE OBVEZNOSTI IZ MEDOBČIN-
ilCEGA SODELOVANJA JE TREBA DOSLED-
lO IZPOLNITI • OB REORGANIZACIJI
DRAVSTVENE službe je NUJEN VEČJI
fhlV MNOŽIC.
jla posvetu so obravnavali
5Č vprašanj. Najprej sc oce-
jli in Izmenjali mnenja o
fogramih dela organizacij
jDL v prihodnjem obdob-
i Predvsem so ugotavljali,
, so ti programi dovolj
iklajeni z aktualnimi pro-
lemi sedanjega in nastopajo-
jga obdobja. Nadalje so raz-
tavljali o metodah in obli
ih dela socialistične zveze,
prilagoditvi le-teh novemu
®tutu SZDL. Pri tem se ni-
1 ustavljali toliko pri for
»Inih organizacijskih vpraša-
koliJior pri vsebini, ki
»j bo izhodišče za ustrezne
tganizacijske pristope.
Veliko pozornost so na po
netovanju posvetili proble
ffloin medobčinskega sodelo-
jHia na različnih področjih
iražbenega življenje v celj
ilem bazenu. Največ so fo-
orili o financiranju šolstva
rugo stopnje in sklenili, da
e treba obveznosti dosledno
resničiti m da se morajo or-
jnizacije SZDL za to bori
i, ustvariti tem nalogam na-
donjeno javno mnenje.
Na posvetovanju v Šmarju
so razpravljali tudi o proble-
mih, ki nastajajo ob reorga-
nizaciji zdravstvene službe. Sa-
mo dejstvo, da zakon pred-
videva samostojne zdravstve-
ne domove v okoliših, na ka-
tere je vezano vsaj 40.000 za-
varovancev, je zgovorno. Tak
okoliš ima danes na našem
področju samo Celje. Raču-
namo lahko, da bodo potreb-
ne integracije zdravstvenih
domov. Na posvetu so bili
mnenja, da je aktivnost stro-
kovnih delavcev iz zdravstva
več kot dobrodošla, vendar
pa bi za razprave in za odlo-
čitev morali poskrbeti za šir-
ši vliv občanov, zavarovancev
samih. Zato bo večja angaži-
ranost organizacij SZDL nuj-
no potrebna.
Na koncu posvetovanja so
udeleženci sklenili, da bi po
določenem obdobju spet ime-
li podoben posvet in to tisti,
ki v občinah delujejo na raz-
nih področjih družbenega živ-
ljenja in da bi izmenjali iz-
kušnje o problemih, ki so
skupni, oziroma podobni.
J. Kr.
medobčinsko posvetovanje sindikatov v celju
Do konca novembra občni
zbori sindikata po občinah
Pretekli teden je bilo v Celju posvetovanje pred
sednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov iz
osmih občin celjskega področja. Posvetovanja se je
udeležil tudi član republiškega sindikalnega sveta
tovariš GAČNER.
Dnevni red posvetovanje jt
bil posvečen ra25)ravi in iz
menjavi mnenj o nalogah, ki
občinska sindikalna vodstva
in sindikalne organizacije ča
kajo neposredno pred občni
mi zbori občinskih sindi-
kalnih svetov in republiške-
ga sveta. Domenili so se tudi,
katera vprašanja bi bila v
središču letošnjih sindikalnih
občnih zborov. Naj navede-
mo nekaj poglavitnih:
®Na občnih zborih naj bi
v prvi vrsti temeljito ocenili
aktualna vprašanja gibanja
gospodarstva v delovnih or-
ganizacijah in občini, vse to
pa povezali z analizo refor-
mnih prizadevanj.
9 Na občnih zborih bi mo-
rali oceniti razvoj samouprav-
ljanja, zlasti pa nasprotja, ki
se v sedanjem obdobju s
tem v zvezi pojavljajo.
® Družbeno politični in eko-
nomski premiki v sedanjem
času zahtevajo tudi temeljito
razpravo in razčiščevanje sta-
lišč o mestu, vlogi in meto-
da dela sindikata. Mnenj je
zelo veliko, prikritih in od-
kritih stališč, tudi takih, ki
si ostro nasprotujejo. Na ob-
čnih zborih bo treba ta sta-
lišča izostriti in zagotoviti
večjo enotnost pri najbistve-
nejših vprašanjih.
Na posvetovanju je bilo
sklenjeno, da bi občni zbori
sindikata po občinah bili za-
ključeni do konca novembra,
da bi tako ostalo dovolj ča-
sa za analizo razprav in skle-
pov, ki bodo osnova za vse-
binsko delo republiškega
občnega zbora.
—ec.
leto akcij krajevnih skupnosti
Več sodelovanja
v okviru leta akcij krajev-
nih skupnosti je bil prejšnji
teden v Celju sestanek
predstavnikov KS in občin-
ske skupščine — navzoča sta
bila tudi predsednica Olga
Vrabičeva in podpredsednik
Zdravko Trogar — za katere-
ga je dala pobudo občinska
konferenca SZDL. Obravnava-
li so delovne programe kra-
jevnih skupnosti.
Kot je v uvodu dejal pred-
sednik občinske konference
SZDL Janko 2evart je o pro-
blematiki krajevnih skupnosti
razpravljala že sekcija za ko-
munalno samoupravo, zato je
pomenil ta sestanek samo
nadaljevanje prizadevanj, da
bi v letu akcij krajevnih
skupnosti našli najustreznej-
šo usmeritev za njihovo de-
lovanje. Po njegovih besedah
bi bilo zlasti važno, da bi
k sodelovanju pritegnili vse
družbeno politične in druge
organizacije na terenu, pri
čemer bo tudi organizacija
SZDL nudila potrebno po-
moč. Gre tudi za to, da bi
dosegli večji vpliv občanov
pri urejanju skupnih zadev
ter da bi z njihovo zavest-
jo in skupnimi močmi hitre-
je reševali lokalne proble-
me. Kot je dejal Janko Ze-
vati, se ne bo mogoče zana-
šati samo na občinski pro-
račun, ampak bo slediti tudi
pozitivnim zgledom, kjer so
občani s svojimi prisi>evki
odstranili z dnevnega reda
marsikak problem. V letu ak-
cij bo predvsem potrebno
utrditi krajevne skupnosti kot
posebno obliko v našem sa-
moupravnem mehanizmu. V
celjski občini smo v za In jih
letih storili že mar.^ikaj in
dosegli ugodne rezultate zla-
sti v otroškem in socia!nf>m
varstvu, vendar je še vedno
značilno, da v nekaterih kra-
jevnih skupnostih delajo le
majlme skupine prizadevnih
občanov, kar je seveda pre-
malo. (Več o tem v prihod-
nji številki).	dhr
Simpozij
v Rogaški Slatini
Od 15. do 17. tega meseca
je bil v Rogaški Slatini 17.
simpozij znanstvenega društva
za zgodovino zdravstvene kul-
ture Jugoslavije, ki mu je pri-
sostvovalo blizu 50 znanstve-
nikov iz vse države. Simpo-
zij, na katerem so obravna-
vali kot osrednjo temo zgo-
dovinski razvoj klimatobalne-
oterapije in talasoterapije ter
naravnih zdravilišč Jugoslavi-
je, je bil posvečen hkrati 80-
letnici uglednega člana dni-
štva profesorja in magistra
farmacije Franca Minafika iz
Maribora. Simpozij je otvo-
ril predsednik društva gene-
ralpolkovnik dr. Gojko Niko-
liš, potem pa je prof. Mira-
rik govoril o manj znanem
zgodovinskem razvoju nekate-
rih naravnih zdravilnih vrel-
cev v prvi polovici 19. sto-
letja.
priprave na proslavo
oktobrj^ke revolucije v zafiorju
Bogat program
Pred dnevi so v Zagorju
ustanovili enajstčlanski od-
bor za izvedbo svečanosti ob
petdesetletnici oktobrske revo-
lucije. Med drugim bo od-
bor pripravil tudi program
svečanosti
Pričakujejo, da bo v Za-
gorju oktobra in novembra
nekaj zanimivih prireditev, s
katerimi bodo dostojno poča-
stili pomemben mejnik v raz-
voju naprednega delavskega
gibanja.
Poleg osrednje akademije v
delavskem domu, ki bo po-
svečena velikemu oktobru, na-
meravajo v Zagorju pripravi-
ti nekaj predavanj na temo
ob petdesetletnici oktobr-
ske revolucije; v delovnih
kolektivih pa pripravljajo za-
ključene svečanosti.
V delavskem domu bodo
vrteli tudi filme s tematiko
iz oktobrske revolucije in o
voditelju revolucije Vladimiru
Iljiču Uljanovu-Leninu. Za-
nimive prireditve bodo pri-
pravili "tudi v zagorskih šo-
lah in v nekaterih kulturnih
društvih.	—an—
Bodo izvoljeni
kos nalogam?
''retekli teden so bile v celjski »IFI« volitve delav-
skega svet!^ potem ko je preteklo leto, odkar je pod-
jetje v prisilni upravi. Upravičeno lahko sklepamo,
se člani kolektiva — volilni upravičenci niso udele-
"jli samo zato, ker je to proizvajalska dolžnost. Sprem-
jala jih je zavest o pomembnosti tega trenutka in iz
skušenj izvirajoča sl^b, če bo izvoljeni delavski svet
tos vsem problemom in nalogam v podjetju, ki si je
^t pridobilo zaupanje družbene skupnostL (Več o vo-
tttvah v IFI na 3. strani)	(Foto: J. Kr.)
12 evropskih In čezoceanskih kolektivnih razstav.
Gradbeni in kmetijski sejem.
Posebna razstava za ure, zlat in srebrn nakit ter kozmetiko, otroški raj, male živalf.
Modeme gospodinjske naprave in obrtni stroji.
Stalno modno revije.
Vsak dan oddaja Avtomobilisti na poti (Autofahrer untervvegs) na razstavišču.,.
VSTOPNICE ZA DINARJE PRI SEJEMSKIH BLAGAJNAH.
Skupinska potovanja prirejajo potovalni uradi.
Praznični dan v "IFI"
•	PRETEKLO SREDO SO V CELJSKI TOVAR-
NI FINOMEHANIČNIH APARATOV IZVOLILI
DELAVSKI SVET.
•	PO ENEM LETU PRISILNE UPRAVE SO
BILE KOLEKTIVU VRNJENE SAMOUPRAV-
NE PRAVICE.
•	IZKUŠNJE, KI JIH IMAJO V »IFI«, SO LAH-
KO ČVRST TEMELJ ZA DOBRO DELO SAMO-
UPRAVNIH ORGANOV.
Kdor je preteklo sredo šel
mimo tovarniških poslopij
»IFE« ob Kidričevi ulici v
Gaberju ni opazil nič nevsak-
danjega. Vse je bilo kot ob
običajnih delovnih dneh. Tu-
di zastave niso razobesili, da
bi opozorili javnost, da se
pri njih nekaj dogaja ...
Pred letom dni se je slaba
novica hitreje razvedela. »IFA«
je takrat zaradi kritičnega po-
ložaja, zaradi slabega poslo-
vanja, dobila prisilno upravo,
hkrati pa so kolektivu bi-
le odvzete samoupravne pra-
vice. Iz položaja, v kakršnem
se je »IFA« našla, sta bili
samo dve poti. Ena bi bila
likvidacija podjetja, kar bi
bil udarec za kolektiv in za
širšo družbeno skupnost. Ta-
kemu koncu so bila v naši
državi zapisana že mnoga pod-
jetja — pa bi »IFA« ne bila
izjemen primer. No, v »IFI«
so se dogodki razvijali druga-
če. S prizadevanji prisilne-
ga upravitelja, ob večji po-
zornosti skupnosti, zlasti pa
zresnjen odnos kolektiva do
problemov, so v »IFI« posto-
poma odstranili slabosti, in
kot radi bolj učeno rečemo;
sanirali so razmere.
Letos, ko je bila ob pollet-
ju v celjski občini potegnje-
na črta pod številkami, ki
so pokazale gospodarjenje v
delovnih kolektivih, je Dila
»IFA« med podjetji z dob-
rim poslovnim uspehom (o
tem smo v našem časniku
že podrobneje pisali). K ure-
ditvi razmer je prispevalo tu-
di obsežno in tesno poslov-
no sodelovanje z »Libelo«. So-
delovanje je bilo koristno tu-
di za tovarno tehtnic, saj je
omogočilo proizvodnjo preciz-
nih tehnic, za kakršne v »Li-
beli« nimajo niti ustreznih
delovnih sredstev, niti dovolj
usposobljenih strokovnjakov.
Naj bo dovolj poseganja
v preteklost. Kolektiv »IFE«
je z dnem, ko je ra^isal
volitve v delavski svet, dobil
spet svoje samoupravne pra-
vice, kar pomeni, da si je pri-
dobil zaupanje skupnosti z
dobrim delom.
Volitve v delavski svet je
spremljalo nekaj posebnosti
in značilnosti. Ker v »IFI« za-
čenjajo od začetka, bo polo-
vica izvoljenih dobila dvelet-
ni mandat. To bodo tisti, ki
bodo dobili največ glasov. Na
volivnih lističih je bilo napi-
sanih 26 imen, delavski svet
pa bo imel 17 članov. V volit-
venem postoj^u so točili kan-
didate iz neposredne proizvod-
nje in one iz režijskih obra-
tov. Tako bo v delavskem sve-
tu 11 članov iz proizvodnje,
6 pa IZ režije. S tem so za-
gotovili strukturalno soraz-
merje, hkrati pa večji vpliv
neposrednih proizvajalcev.
Podroben ogled volilnega li-
stiča odkriva še nekaj. Veli-
ka večina kandidatov je takš-
nih, ki še niso bili člani sa-
moupravnih organov v tej de-
lovni organizaciji, ali pa so
bili pred leti. Le nekaj izjem-
nih primerov je, da je seda-
nji kandidat bil član delav-
skega sveta, ki je bil pred
letom razpuščen.
Volitev se je v »IFI« že
do pol sedme ure zjutraj
udeležilo 141 volivcev od ..86
vpisanih. Komisija je čakala
le še na popoldansko izme-
no m tiste, ki so bili upravi-
čeno odsotni, pa so vendar
prišli na voližče.
Tovarniška poslopja ob
Kidričevi ulici niso bila sve-
čano okrašena. Pa bi lahko
bila. Boljši izhod iz prisilne
uprave kolektivu »IFE« ni bil
podarjen.
J. Kr.
Jutri seja celjske
občinske skupščine
Jutri, v petek, 22. t. m. do
četrta redna seja obeh zbo-
rov skupščine občine Celje.
V osrednji točki dnevnega re-
da bo razprava o gibanju go-
spodarstva v prvem polletju
letos, poleg tega pa se bodo
odborniki seznanili s položa-
jem IFE z ukinitvijo prisil-
ne uprave pa tudi z nadalj-
njimi investicijskimi naložba-
mi v cinkarni.
Zanimiva bo razprava o gi-
banju dohodkov in izdatkov
proračuna ter skladov obči-
ne itd V predl<^ dnevn^a
reda pa so še nekatere zade-
ve s področja sveta za druž-
beni plan in finance, sveta
za urbanizem, gradbene, ko-
mimalne in stanovanjske za-
deve ter komisije za volitve
in imenovanja.	—mb
Na tokratnem zagrebškem velesejmu sta razstavljali
podjetji LIBELA in IFA (sicer samo s kotičkom!)
skupaj in to — verjetno nehote — pod velikim napi-
som »poslovno sodelovanje«. Zanimivo ostane vpra-
šanje: skupaj samo na sejmu, ali tudi v prihodnje?
Precizno delo terja dobrega strokovnjaka... Kaj
bolj zahtevnega, kot delo pri izdelavi natančnih mer|
nih aparatov, pa naj le-ti merijo težo, čas ali kaj drt
gega. Na sliki vidimo delavca iz oddelka za proizvodnj
preciznih tehtnic v IFI. Proizvodnja takih tehtnic \
v takem obsegu pred poslovno integracijo z IFO tu(
v »LIBELI« ni bila mogoča.	(Foto: J. Kr.
p. p.
161
Vlaki brez
voznega
reda
Sem delavec v štorski
železarni in se vozim vsak
dan v službo in nazaj z
mesečno vozovnico. K te-
mu pisanju me je prisililo
dejstvo, da vlak, s katerim
se vozim, vozi precej ne-
redno. Motorni vlaki Stra-
nje — Kumrovec vozijo z
veliko zamudo, večkrat se
pa celo zgodi, da vlak
sploh ne pelje. Primerilo
se je že, da smo se pripe-
ljali v Podčetrtek ob treh.
zjutraj, čeprav bi po voz-
nem redu moral pripeljati
tja vlak nekaj pred pol-
nočjo. Tako sem prijel
domov iz popoldanske slu-
žbe šele naslednje jutro.
Drugič sem zamudil služ-
bo dve uri zaradi okvare
na motornem vlaku. Zgo-
dilo se mi je tudi, da sva
šla z ženo v Celje. Ker vla-
ka ni bilo več kot eno uro,
sva morala na avtobus in
tako sem bil oškodovan za
plačano vozovnico. Nepri-
jetno je tudi, da delavci
in drugi potniki potujejo
od Imenega do Celja dobri i
dve uri, z delavskim vla-
kom še celo več.
Opazil sem tudi, da se
dosti potnikov vozi brez
vozovnic. To se dogaja
največkrat ob ponedeljkih
in po državnih praznikih. I
Zastonj se vozijo največ- \
krat potniki iz Pristave
do Stranja, ker je relacija
zelo kratka. Na tak način
ne more biti proga renta-
bilna.
Želel bi, da bi to pismo
vsaj malo vplivalo na tiste,
ki so odgovorni, da napra-
vijo na tej progi red ter 4
poskrbijo, da bo vožnja '
hitrejša in brez zamud.
V imenu prizadetih potni-
kov P. J-, Podčetrtek
Usluznost
Pred dnevi sem, kot po i
navadi, prišel večerjat v
mlekarno v Stanetovi ulici
Ker je bilo že pozno zve
čer. je zmanjkalo kruha.
Premišljeval sem, kakšno
večerjo bi naročil, da bi
lahko večerjal brez kruha.
Prodajalka je to opazila
ter mi ponudila kruh, ki
ga je kupila za svojo dru-
žino-
Zelo sem bil presenečen
nad njeno uslužnostjo, saj
so taki primeri precej red-
ki. Opisani primer naj bi
služil za vzgled tistim, ki
z nejevoljo postrežejo kup-
cu, čeprav je to njihova
dolžnost.	Vla—Sti
BLATNIK
DRŽAVNI PRVAK
Letošnje državno prvenstvo
v kotalkanju je imelo zaradi
slabega vremena dva dela.
Navzlic temu so Velenjčani
to prireditev izvedli brez na-
pak. V mednarodnem razre-
du za moške je zmagal doma-
čin Blatnik, ki je bil pravza-
prav brez konkurence. Sicer
je pri članih v drugem razre-
du zmagal Osolnik iz Vele-
nja, v članskih parih pa prav
tako domačina Dermol in Ko-
renič.
prof. Vlado Novak
Njegovo ime je neločlji-
vo povezano s celjsko štu-
dijsko knjižnico in knjiž-
nica seveda 2 njim. Prav-
zaprav takrat, ko je prišel
v Celje z dekretom teda-
njega ministrstva (spom-
ladi 1946), v Celju knjižni-
ce še ni bilo. Treba jo je
bilo šele ustanoviti. »Zame
je bila to toliko težja na-
loga,« pravi V. Novak,
»ker nisem bil domačin in
sem se moral v okolje šele
vživeti. Res je, da sem že
v času študija slovenske
literarne zgodovine naletel
na Celje, toda stvarnost je
vendarle drugačna. Zbira-
ti je bilo treba gradivo in
organizacija, za katero si-
cer nisem bil rojen, me je
marsičesa naučila. Takrat
je bilo v okrožnem zbir-
nem centru kakšnih 100 ti-
soč knjig, v glavnem nem-
ških, od katerih jih je
ostalo za naše potrebe sa-
mo kakšna četrtina. Nem-
ci so knjižno kulturo s te-
ga območja temeljito po-
metli, zato je bila naša na-
loga tudi v ponovnem utr-
jevanju slovenstva.«
»Tovariš upravnik, kaj
je knjiga?«
Vprašanje, morda pre-
prosto, morda tudi naiv-
no, je za trenutek obviselo
v zraku, med nakopičeni-
mi knjigami in časopisi.
»Knjiga je za nas pred-
vsem pripomoček, ki vodi
človeka k znanju in notra-
nji kultiviranosti. Nismo
toliko konservativni, da bi
prezirali sodobna komuni-
kacijska sredstva, toda še
vedno se nam zdi, da
ostaja knjiga najzlahtnej-
ši vir za bogatenje znanja.
Umetnost in znanost brez
knjige ne more živeti: knji-
ga pa ohranja za bodoče
čase tudi to, kar je človek
v neki dobi dognal. Zato
se knjižničarji trudimo, da
bi se ljudje bolj posluže-
vali knjige v boju za na-
predek.«
Boj za novo študijsko
knjižnico, dolg dve deset-
letji, je terjal marsikakš-
no osebno žrtev in v tem
času je upravnik prof. No-
vak opravil temeljito grad-
beno prakso. »Delo je bilo
pač tako,« pravi, »da ga
je bilo treba spremljati-
Kdo bi gledal na uradne
ure! Navsezadnje sem štel
to za svojo dolžnost.«
7 zadnjem času opravlja
tudi funkcijo predsednika
sveta za znanost in kultu-
ro, z enakim prizadeva-
njem, ljubeznijo in široko
razgledanostjo kot svoj po-
klic. Zato se je tudi stere-
otipno vprašanje, kaj je v
celjski kulturi trenutno
najbolj pereče, porajalo
samo po sebi. »Zdi se mi.«
je rekel, da bi lahko mno-
ge probleme rešili, če bi
kulturnim dejavnostim, ki
jih Celje kot pokrajinsko
središče mora imeti, v ne-
kem zdravem zaporedju
zagotovili delovne pogoje
če bi to uresničili, bi lah-
ko dosegli tudi notranjo
konsolidacijo teh dejavno-
sti, delovne skupnosti pa
razbremenili negotovosti.
Mislim, da je ena izmea
pridobitev naše revolucije
tudi ta, da se otresemo
staroavstrijskih delitev,
ampak da ustvarjamo or-
ganske pokrajinske celote.
Znanje je vsekakor bistve-
ni element solidnega stan-
darda, na kar gospodarski
prakticisti največkrat po-
zabljajo. V jedru vseh po-
lomov tiči vedno nezna-
nje.«
Tako sva se znašla na
občutljivih tleh današnje-
ga časa. »Vseskozi sem z
navdušenjem spremljal naš
napredek,« je dejal, »zaze-
blo pa me je, ko sem vi-
del, da gremo v površnost,
da smo predolgo zapostav-
ljali znanje in vse prepu-
ščali zunanjim efektom.
Iznajdljivost je improviza-
cija, izobrazba pa človeka
tudi dviga nad cenene špe-
kulacije, ki peljejo v ne-
poštenost. Ima torej svojo
etično težo. Nasprotje med
umskim in fizičnim delom,
ki je tako očitno, ustvar-
jajo največkrat tisti, ki ne
delajo ne umsko ne fizič-
no. Izobražen umski dela-
vec bo spoštoval fizičnega
delavca in narobe, toda ti-
sti, ki je med obema, ta
je od zlodja. Važen je ob-
čutek, da so ljudje zrasli
iz dela in da to, kar imajo,
niso dosegli s komolci.. «
In še poteza v obrazu
prof, Novaka: o- sebi ne
govori rad, tudi mu ni za
javne nastope, a to, kar
pove, pove s prizadetostjo,
z občutkom in tako kot
misli.	dhr
OB PRIPRAVAH NA DELOVNO KONFERENCO
ZVEZE KOMUNISTOV V CELJSKI OBČINI
Analiza prakse za prakso
Počitniškega premora ni bilo
»Politika« letos ni imela
počitnic, ne v svetovnem ob-
segu, še manj v mejah Jugo-
slavije, pa tudi v celjski ob-
čini ne. To je mogoče zaklju-
čiti že iz dejstva, da občin-
ske politične organizacije
razpolagajo s celo vrsto ana-
liz, programov in ocen, ki so
bogata podlaga za konkretno
politično delo, ki mora biti
tesno usklajeno s proble-
matiko sedanjosti in bližnje
prihodnosti.
Ce se omejimo na dejav-
nost občinske organizacije
Zveze komunistov v Celju, je
v njej mnogo takega, kar je
vredno vse pozornosti. Pogo-
sto izraženi dvomi v prete-
klosti, »da bo ZKj če se ne bo
več direktno vmešavala v
konkretne odločitve, zgubi-
la svoj politični vpliv«, so
bili naklepanje brez osnove.
Vzemimo samo analitično
delo, ki ga je opravila komi-
sija za družbene in ekonom-
ske odnose pri občinskem
komiteju ZK. Le-ta ima izde-
lani dve analizi, ena ugotav-
lja stopnjo decentralizacij-
skih procesov in razvitost do-
hodkovnega sistema celjske-
ga gospodarskega .območja.
Analiza je zajela 39 gospodar-
skih organizacij, odkriva pa
dolg spisek problemov, s ka-
terimi se bodo morali v prvi
vrsti spoprijeti komunisti, da
bodo opravičili idejno-politič-
no vlogo svoje organizacije.
Druga, nič manj pomembna
analiza obravnava integracij-
ske procese v celjski občini,
seveda spet s stališča nalog
komimistov v teh prizadeva-
njih. Obe analizi sta bogato
gradivo za javno r?.7pravo, ki
naj ne bi ostala samo v okvir-
jih osnovnih organizacij ZS
sta dobra osnova za vsebj
sko razpravo na bližnji
lovni konferenci Zveze komtf
nistov v celjski občini. ■
V zadnjem času so im^
malone vse komisije pri o'
činskem komiteju ZK izre*
no plodne seje, na njih ^
sprejemali programe de«
analizirali zbrane materia"
itd. Seja občinskega komiteji
sklicana za torek v tem teo
nu, ima na dnevnem redj
več vprašanj. Najprej naj '
ocenili splošno politično sif
acijo v zadnjem obdobju ^
področju občine, zlasti pa W
kako je bilo pri vsem
čutiti vlogo komunistov, f
seji naj bi sprejeli tudi ^
ključke o problemih kaciro*
ske politike, ki je v zadni'
me^^pcih osrednje politih
vprašanje.
2 TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967

V nOBRNT ČEZ ZIMO ZAPRTO
IZGUBLJENO LETO
vski svet zdravilišča v Dobrni se je prejšnji teden
il, da čez zimo zapre vse gostinske obrate, razen
iliškega doma in točilnice hotela Triglav. Hkrati
jpienovali komisijo, ki bo sestavila kriterije za odpu-
0e delavcev, saj bodo zaradi izredno neugodnega
Romskega položaja morali znižati število zaposle-
od sedanjih 129 na komaj 40. Zdravilišče Dobrna je
^reč ob polletnem obračunu ugotovilo 35 milijonov
fii dinarjev izgube.
pt vsa naravna zdravili-
je tudi zdravilišče v Do-,
lansko jesen — po ome-
l|j v zdravstvenem zava-
pju — izgubilo najpo-
pbnejši vir svojega do-
goste, ki so v zdravi-
g prihajali na račun so-
dega zavarovanja. V pri-
^javi s prejšnjimi leti se
t število takih pacientov v
Uvilišču Dobrna zmanjšalo
'več kot tri '^etrtine. če
pgtevamo, da so bili zava-
janci večina dobrnskih go-
lf, kaj jasno vidimo, v
t^em položaju se je lan-
j jesen znašel kolektiv. To
uvideli tudi sami, vendar
irepi, ki so jih tedaj spre-
jo niso bili dovolj učinko-
j, da bi bili lahko prepre-
1 to, kar se je zgodilo
ij. Velika izguba, ki so jo
jer izravnali iz sredstev re-
rniega sklada in bližaj o-
ise »mrtva« sezona sta obe-
I kolektivu v naibolišem
primeru minimalne osebne
dohodke, če seveda sam ne
ukrene kaj odločilnega. De-
lavski svet zdravilišča je to
storil. Poleg že omenjenih
dveh najpomembnejših odlo-
čitev se bodo v prihodnjem
mesecu lotili še urejevanja
notranjih odnosov, ki so
prav tako prispevali k seda-
njemu položaju. Delo v zdra-
vilišču je bilo namreč slabo
organizirano, nekateri nedisci-
plinirani in nevestni posa-
mezniki so odvrnili marsika-
terega gosta, neažurno knji-
govodstvo pa je onemogočilo
sprotno ugotavljanje resnič-
nega ekonomskega položaja.
Ko je direktor zdravilišča
Pranj o Lubej analiziral vzro-
ke velike izgube, je poudaril,
da bi bil kolektiv prav goto-
vo dosegel boljše rezultate,
če bi bil že lani dovolj od-
ločno in hitro reagiral na
spremembe v socialnem zava-
rovaniu KHiih tolikšnemu
zmanjšanju gostov, je v zdra-
vilišču ostalo skoraj nes )re-
menjeno število zaposlenih,
tako da je bilo vse prvo pol-
letje več zaposlenih kot go-
stov. Tudi ekonomska pro-
paganda je bila lani prešib-
ka, saj se je letos izkazalo,
da so nekatere delovne orga-
nizacije vendarle pripravljene
pošiljati svoje člane v Dobr-
no. Kljub slabim obetom so
v zdravilišču imeli sedemur-
ni delavnik, hkrati pa veliko
nadur, za katere so delavci
koristili proste dneve.
Po omejitvah v zdravstve-
nem zavarovanju je v zdravi-
lišču le malo socialmh zava-
rovancev. Njim so .zaračuna-
vali usluge po višji tarifi kot
samoplačnikom, na katere
morajo računati zdaj. Toda
upoštevati je. treba še to, da
so dobrnski gostje v glav-
nem ljudje, ki poleg penzio-
na trošijo zelo malo denar-
ja. Da bi v zdravilišče vabili
zahtevnejše goste, pa si spet
ne morejo privoščiti, saj so
vsi zdraviliški objekti stari
ter slabo opremljeni (večina
sob je neogrevanih in samo
dve imata tudi kopalnico!).
Vsem tem zadevam se pri-
družujejo še neustrezni sa-
moupravni akti, pa neplani-
rani stroški, zavoljo katerih
si menda nihče ni belil gla-
ve in še druge podobne za-
deve.
Glede na to, da bo od
vseh ukrepov v sanacijskem
načrtu -— med drugim so
predvideli tudi neka^-ere
adaptacije in ureditve, za ka-
tere bi Jim naj obči.a-ika
skupščina odobrila kredit —
najbolj boleče odpuščanje, je
delavski svet sklenil, da se
bodo potrudili poiskati do-
datno delo. Hkrati pa bo po-
sebna" komisija sestavila kri-
terije, po katerih bodo pri
izbiri tistih, ki bodo ostali v
kolektivu, dajali prednost
vestnim ljudem in socialno
ogroženim delavcem.
Potem, ko je kolektiv spre-
jel vse te in še mnoge iroge
sklepe, je moral razpravljati
še o vlogi direktorja Franca
Lubej a, ki je zaprosil za spo-
razumno prekinitev delovnega
razmerja. Kljub temu, da di-
rektorjeva odločitev za ko-
lektiv ni spodbudna, pa ure-
sničitev njihovega načrta le
ni odvisna samo od f;nega
človeka. Kolektiv ima na-
mreč ob resnem in trdem
delu dovolj pogojev, da pri-
hodnje leto začne novo turi-
stično sezono z boljšimi obe-
ti, pa tudi z ugodnejšimi le-
zultati.
I. BURNIK
Motiv je iz Zgornje Savinjske doline, od tam, kjer se
pri Rogovilcu pred Solčavo začenja pot v Robanov kot.
Toda, pustimo pot ter se rajši ustavimo pri svoje-
vrstnem vodnjaku. Zanimiv je zaradi svoje izvirnosti.
Grčasto deblo in leseno korito. Hladna in dobra voda
pa se vedno prileže, zlasti še, če je za turistom pot
iz Robanovega kota. (Foto: M. Božič)
taielj je obran, hmeljevke, kjer jih še uporabljajo,
»stavljene v kopice. Stara značilna savinjska idila bo
samevala zopet nekaj dolgih mesecev.
JANKO LESNICAR
— DR. ZNANOSTI
Prejšnji petek je jila v
zbornični dvorani ljubi j on? se
univerze svečanost, la kate-
ri je rektor univerze inž. Al
bert Struna izročil doktorske
listine osmim novim doktor-
jem znanosti. Med njimi je
bil tudi docent in predstoj-
nik infekcijskega oddelka celj-
ske bolnišnice dr. Janko Ire-
snioar. Cesti "lamo.	—m
POMOČ DRAMSKIM SKUPINAM
Jesenski in zimski čas sta
izredno primerna za uprizar-
janje dramskih del. Amater-
ska društva prav v tem času
napravijo največ, saj imajo
ljudje več časa, da lahko so-
delujejo v društvih. Občinski
svet ZKPO Celje je na svoji
zadnji seji razpravljal o tem,
komu naj pomaga: ali dru-
štvom, ki sploh nič ne dela-
jo in bi jih bilo potrebno
povsem obnoviti, ali tistim
društvom, ki vsaj nelcaj de-
lajo. Dsjstvo pa je, da so
društva do občinskega sveta
vse preveč pasivna. Zelo ma-
lo je društev, ki iščejo po-
moč in ustrezna navodila za
uprizoritev dramskega teksta.
Dramska sekcija pa že sedaj
razmišlja o dramski reviji,
ki mora biti bolj množična
in kvalitetnejša, kot lanska.
CELJSKI LIKOVNI SALON
ZANIMANJA DOVOLJ
DENARJA MALO
Celjski Likovni salon si
vztrajno, čeprav s težavami,
utira pot v likovno življenje
našega mesta. Potem ko so
v Ljubljani porušili Jakopi-
čev paviljon, ostaja kot edino
društveno razstavišče v Slove-
niji. Ta okoliščina je seveda
pomembna, kajti od nje je
dejansko odvisen njegov ob-
stoj — Lik' -».ega salona ver-
jetno ne bi bilo, če ne bi de-
loval pod okriljem društva
slovenskih likovnih umetni-
kov. Dotacije, ki jih dobiva,
so že tretje leto nespreme-
njeno skromne (blizu 2 mili-
jona 600 tisoč starih dinarjv),
to pa predvsem onemogoča
dolgoročni razstavni program
oziroma sili vodstvo v impro-
vizacije. Kljub temu ne bi
mogli reči, da so bile dose-
danje razstave v kvalitetnem
smislu bistveno skromnejše
od tistega, kar nnm nudi so-
dobna likovna ustvarjalnost.
Res pa je, da je bilo prav
zararii neiiffodneffa finnnf^np-
ga položaja letos precej manj
razstav kot lani, pri čemer
je. to dejstvo odtehtala vsaj
kvalitetno višja raven.
Poleg Lidije Osterceve (ol-
ja in ilustracije — 1062 obi-
skovalcev), Draga Tršarja (ki-
parska razstava — 1066 obi-
sicovalcev), Marjana in Duša-
na Tršarja (grafike, kipi —
1455 obiskovalcev), Milana Lo-
renčaka (olja —' 4063 obi-
skovalcev), velja seveda pose-
bej omeniti mali retrospek-
tivni izbor grafičnih del Fran-
ceta Miheliča ob njegovi 60-
letnici. Ta razstava je bila
tudi najbolje obiskana (2287
obiskovalcev), če ne štejemo
posebej organiziranih obiskov
(šolska mladina), kar je, mi-
mogrede povedano, v nasprot-
ju s stališčem vodstva Likov-
nega salona, zakaj obveznosti
po njegovem mnenju običaj-
no porajajo odpor. Zato je
tudi vstopnina prosta (navse-
zadnje z njo ne bi mogli re-
ševati materialne krize).
Med pozitivna dejstva je
naposled šteti, da je likovni
salon zlasti v zadnjem času
vzbudil zanimanje za likovno
umetnost tudi v smislu od-
kupov. Tako so na Miheliče-
vi razstavi zasebniki odkupi-
li 10 črnobelih grafik, več na-
ročil pa je bilo tudi za nje-
gove barvne grafike. V sploš-
nem so obiskovalcem finan-
čno bolj dostopne grafike in
akvareli kot olja in sk -ptu-
fe, pri čemer so seveda naj-
važnejše dostopne cene in
možnost odplačevanja na ob-
roke.
Celjski Likovni salon bo do
konca letošnjega leta prire-
dil še največ štiri, zanesljivo
pa tri razstave, pri čemer za
zdaj še niso znani ne avtor-
ji ne termini. Žal bo moral
odpasti tudi foyer SLG kot
dodatno razstavišče, ki je bi-
lo namenjeno v glavnem .av-
torjem začetnikom, kvalitet-
nejšim samoukom itd., saj
vzdrževanje onemogočajo fi-
nančni pogoji.	dhr
PRIPRAVLJ AJO
RAZSTAVO
AMATERJEV .
Likovna sekcija pn Občin-
skem svetu ZKPO Celje se
bo pri svojem delu povezala
z novo ustanovljenim Likov-
nim salonom v Rogaški Sla-
tini in posktisila nekaj podo-
bnega napraviti tudi v Žalcu.
Okrepili bodo stike s posa-
meznimi kraji v bivšem celj-
skem okraju in zbrali likov-
ne amaterje, ki bi svoja naj-
boljša dela razstavljali na
medobčinski razstavi. Tako
poskušajo tudi širši javnosti
predstaviti čimveč amaterskih
ustvarjalcev in jo zainteresi-
rati za njihovo delo.	to
3 TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
o PROGRAMU DELA PROSVETNO KULTURNECiA ZBORA
SKUPŠČINE SRS
Precej umestnih pripomb
Prejšnji teden je bilo v
Celju posvetovanje poslan-
cev prosvetruj kulturnega
zbora republiške skupščine
in predstavnikov občinskih
skupščin celjske regije, ki ga
je vodil predsednik zbora Mi-
loš Poljanšek. Kot je dejal
v uvodni obrazložitvi so tak-
šna posvetovanja ena izmed
oblik, ki naj prii>omore do
čimbolj neposrednega sadelo
vanja med poslanci in skup-
ščino na področju šolstva
kulture in znanosti. Po bese-
dah Miloša Poljanška bi se
morala skupščina zavzemati
za reševari'? najbolj p3rečih
problemov, za formiranje
družbene politike in ziasti za
njeno realizacijo. Ena na:po-
membnejših nalog je p.av ob-
likovanje metod in v.j3b:ne
dela, kar so skušali poj.-edo-
vati tudi v okvirnem orogra-
mu. Gre tudi za to, je dejal
Miloš Poljanšek, da bi doseg-
li večji vpliv za obliloi-anje
politike, da bi prišla bolj do
veljave samoupravna prizade-
vanja na vseh ravneh 'n ne
nazadnje, da bi se uv-^ijavili
tudi poslanci kot zveza med
predstavniškim organom in
volivci. Po njegovem mnenju
povzročajo največje težave pri
opravljanju poslanskih funk-
cij zelo različni interesi, pri
čemer bi fribralr ločfevati med
tem, kar je'družbeno pomem-
bno in tistim, '-ir ima pred-
vsem lokalni značaj.
Okvirni program, kaKor ga
je predložil prosvetno kultur-
ni zbor, pomeni osnovo za
oblikovanje nacionalne poli
tike; pri tem pa bo posebej
važno, da bomo področjem,
ki jih obravnava, za?ot;»vili
trajne materialne vire m še
le tako izdelali konkretno,ši
program, o katerem laj bi
razpravljala skupščina.
V razpravi so udeleženci
menili, da so takšna posveto-
vanja vsekakor zelo koristna,
saj bodo omogočila poslan-
cem učinkovitejše delo, ven-
dar pa bi se morali izogiba-
ti prevelikim načelnostim. V
tem smislu ima program ne-
kaj pomanjkljivosti. Tudi si-
cer za posamezna podrckija
ni povsem jasnih opredelitev.
Tako je na primer spomeniš-
ko varstvena služba skoraj
povsem odprta, saj omenja
program le 15 osrednjih spo-
menikov, v tem ko bi priča-
kovali obravnavo celotnega
spomeniškega varstva. V rciz-
pravi je bil dalje izražen po-
mislek, da telesna kultura ne
sodi v kulturo. Ce naj bi ve-
ljal osnutek programa prosvet-
no kulturnega zbora kot iz-
hodišče za dogovor o našem
nacionalnem konceptu, bi mo-
ral biti konkretnejši, to pa
pomeni, da bi morali urediti
tudi vprašanja zakonodaje s
tega področja. Imamo namreč
vrsto zakonov, ki jim s for-
malno pravne plati ni kaj oči-
tati, ki pa nimajo prevelikega
učinka v praksi. Za zdaj je
v tem pogledu najpopolnejši
zakon o arhivski službi, med-
tem ko vsi drugi zakoni ne
vsebujejo tudi sankcij za ti-
ste, ki jih ne izpolnjujejo. To
dejstvo je zlasti važno v pri-
merih, ko gre za medobčin-
sko financiranje. Dalje v pro-
gramu ni jasno vprašanje
slovenskih gledališč, oziroma
kako naj posamezna gledali-
šča pokrivajo slovenski na-
cionalni prostor. Vsekakor
kulturnim ustanovam ne bo-
mo mogli zagotavljati samo
golo eksistenco, ampak pred-
vsem njihovo dejavnost; ma-
terialna osnova je bistven^a
pomena.
V razpravi je bilo slišati
mnoge tehtne pripombe na
račun medobčinskega sodelo-
vanja, zlasti pa priporočil, ki
jih skoraj nikjer ne upošte-
vajo. Zato bi bilo nujno, so
menili, da bi prosvetnq kul-
turni zbor opredelil vlogo re-
gionalnih ustanov, ki so ma-
terialno -lajbolj prizadete, ter
njihovo mesto v naši nacio-
nalni kulturi. Medobčinsko
financiranje bi morali v prak-
si spremeniti v dogovor, ki
bi ga upoštevali in spoštova-
li
Kot je bilo razvidno iz raz-
prave imamo podoben polo-
žaj v pc^lavju programa, ki
govori o šolstvu. Tudi tu
vseh zakonov zaradi material-
nih težav ni mogoče izvajati
zaradi česar bi morali po
mnenju diskutantov obravna-
vati predvsem to, kar bo mo-
goče tudi uresničiti.
Čeprav je razprava naniza-
la vrsto večjih in manjših
problemov, ki so značilni za
današnje razmere na področ-
ju šolstva, kulture in znano-
sti, in se vselej ni nanašala
na program, je njen prispe-
vek vendarle v marsičem do-
polnil republiška prizadeva-
nja za ustvaritev enotnejšega
kulturnega Honcepta. Pripom-
be so bile '"testne in tudi
koristne, zato je pričakovati,
da bodo našle svoje mesto
v dopolnitvah predloženega
programa.	dhr
NOGOMET
ŽALČANI V TUJINI
Nogometaši Žalca so te dni
na gostovanju v tujini. Med-
tem ko so prvo tekmo od-
igrali v Gottwaldovem, jih
drugo srečanje čaka v Leobnu.
—m
Knjiga^ ki je izpolnila pričakovanja
V dokumentacijskem in
spominskem gradivu naše na-
rodnoosvobodilne borbe je
pisatelj Fran Roš s svojo
knjigo »SLOVENSKI IZ-
GNANCI 1941 — 1945« izpol-
nil veliko vrzel. Po »Poslo-
vilnih pismih za svobodo
~:h. v okupirani slo-
venski Štajerski«, ki sta jo
izdala muzeja narodne osvo-
bodilne borbe v Mariboru in
Celju in »Ukradenih otrok«
Staneta Terčaka, smo dobili
sedaj še tretjo knjigo, ki le-
po dopolnjuje s spominskim
in dokumentarnim gradivom
to epopejo naših slovenskih
ljudi. Vse tri knjige predstav-
ljajo nekako celoto, ki pa bi
morala biti dopolnjena še z
gradivom o naših izgnancih v
Hrvatsko in s knjigo s spo-
minskim gradivom o naših
ljudeh v koncentracijskih ta-
boriščih širom tretjega rajha.
Mogoče je bilo to zbiranje
in urejevanje tega spominske-
ga gradiva, ki ga je pisatelj
Fran Roš zbral že pozno, ven-
dar še pravočasno, da ne bo
pozabljeno vse tisto, kar so
preživeli in pretrpeli naši iz-
gnanci v Srbiji. To je potreb-
no že zaradi generacij, ki pri-
hajajo za ns-^i, da bodo zna-
le v sedanjem prehitro utri-
pajočem življenju pravilno
vrednotiti čas in dobo v ka-
teri so njihovi očetje in ma-
tere živeli, se borili, umirali
in končno dočakali dan, da
so se po vseh grozotah vrni-
li pod svoj rodni krov. Po
drugi strani pa je Roševa knji-
ga tudi velik memento vsem
onim, ki niso občutili fašis-
tičnega škornja na svojih ple-
čih in ne znajo ali mogoče
celo nočejo pravilno vredno-
titi naše borbe v tem usod-
nem času.
Kakor ostali dve knjigi,
ima tudi Roševa knjiga veli-
ko vzgojno in pedagoško vred-
nost. Prosvetni delavci jo bo-
do lahko posredovali učen-
cem in dijakom v šolah pri-
pouku zgodovine in n^ova-
nju tradicij narodnoosvobo-
dilne borbe. Z veseljem pa jo
bo vzel v roke vsak nas člo-
vek, ne samo tisti, ki je te
grozote sam preživel.
Knjiga obravnava izgon Slo-
vencev iz bivše Spodnje šta-
jerske in Gorenjske, ki si ju
je lastil Hitier, ko je okupi-
ral ti pokrajini. V dobro lah-
ko štejemo pisatelju Rošu,
da je pri pisanju knjige po-
vabil k sodelovanju ljudi, ki
pišejo o stvareh, ki so jih
sami doživeli. Vso zbrano
gradivo je neposredno priča-
nje, ki ni idealizirano, am-
pak popolnoma stvarno in
ki daje knjigi še posebno
vrednost in. mikavnost.
Obširna Uvodna beseda, do-
polnjena z najvažnejšo doku-
mentacijo prikaže bralcu na
poljuden način, kako je pri-
šlo do izgona Slovencev na
Štajerskem in Gorenjskem.
Vsak bralec bo lahko dobil
že iz uvoda jasno sliko in
pregled vseh priprav in ra-
me nasilne selitve.
V	knjigi je približno eno
četrtino snovi napisal pisatelj
sam, ostale tri četrtine pa je
zbral in uredil prispevke 76
sodelavcev, med njimi je 22
Gorenjcev. V svojih prispev-
kih obravnavajo življenje
vseh kolonij Slovencev — iz-
gnancev v Srbiji. V knjigi so
zastopani vsi večji kraji, kjer
so živeli v izgnanstvu naši
ljudje. Sodelavci ne prikazu-
jejo v svojih opisih samo svo-
je težko stanje, ampak tudi
razmere v katerih je živel
srbski človek, posebno še kra-
je kjer je okupator ustrelil
na tisoče Srbov, med kate-
rimi so bili tudi naši izgnan-
ci (Kraljevo, Kragujevac).
Knjiga ima poleg Uvodne
besede še šest poglavij: Za-
pori in taborišča. Transporti
in novi domovi. Krvava jesen
1941, 1942 in 1943. Plodovi do-
zorevajo, Svoboda.
V	knjigi imamo prvič zbra-
no vse dosegljivo gradivo o
Slovenski partizanski četi Iva-
na Cankarja, ki je bila usta-
novljena sredi septembra
1941 v Užicu. O ustanovitvi,
številčnem stanju in borbe-
nih akcijah pišejo tovariši
inž. Pavle Zavcar, politkomi-
sar čete, Milenko šober in
Oskar Hudales. Slovenska če-
ta Ivana Cankarja je štela
59 borcev Slovencev. Njen ko-
mandir je bil Pibernik Albin,
delavec z Jesenic. V četi je
bila tudi njegova žena Julka
in desetletni sinko Albin. Ker
je četa v bojih skoraj vsa pro-
padla, je poleti 1942 vrhovni
komandant Tito odločil, da
pojdejo borci Cankarjeve če-
te v Slovenijo. Tako je odšlo
9 borcev s kurirji iz glavne-
ga štaba za Slovenijo v svo-
jo ožjo domovino.
Pisatelj Roš pravi, da se je
že 1.1941 v Srbiji borilo vsaj
100 Slovencev med partizan-
skimi borci. Pri celotnem
številu 6000 preseljenih —
več stotin jih je odšlo v »Lju-
bljansko pokrajino«, —pred-
stavlja njihovo število en in
pol odstotka vseh izgnanih.
Pri enakem odstotku v sami
Sloveniji bi moralo biti tam
že 1.1941 vsaj 21.000 partiza-
nov.
V knjigi opisuje tovariš Ci-
zel Slovensko brigado, ki jo
je ustanovil Vrhovni stab
NOV dne 8. novembra 1944
in jo vključil v V. srbsko
udarno divizijo. V brigado se
je takoj prijavilo 600 mož,
fantov in deklet. Za vojno
sposobnih je bilo 482. Od teh
jih je 147 padlo v borbah.
Iz teh osnovnih podatkov je
razvidno, da je 1.1944 bilo kar
10 odstotkov Slovencev — iz-
gnancev v Srbiji aktivnih bor-
cev. To izredno veliko števi-
lo Slovencev — izgnancev v
vrstah narodnoosvobodilne
borbe nam p^okaže visoko po-
litično in borbeno zavest na-
ših ljudi.
Ko je bila knjiga že v tis-
ku je izšla hvalevredna pobu-
da pri nekaterih Slovencih,
da bi izdali skupno podobno
berilo,- kjer bi naj bili sa
lavci tudi tisti srbski toia
ši, ki so kakor koli poma
izgnanim Slovencem v S
ji. Najbrže bi bilo najbolj
in tudi najekonomičnejše,
bi se ti iniciatorji pogO70!
s tov. Rošem. Knjigo oi i
dopolnili še prispevki srbsk
tovarišev in jo nato prevei
še v srbohrvaščino.
Knjigo, ki so jo pregnaa
pa tudi ostali, ki jim naro
noosvobodilna borba ni oia
na beseda, tako težko prit
kovali in slednjič dobili, ]
založila mariborska zaloi
»Obzorja« v lepi opremi Un
ša Vagaje. Knjiga ima 5
strani in 56 fotografij. Ki J
po izpopolnjujejo in «žej
tekstni del. Knjiga je izšla
5000 izvodih.
Si
Odmevi celjskega festivala
v uglednem strokovnem
mesečniku ■^a vokalno glasbo
(Lied und Chor) je izšlo kri-
tično poročilo pod naslovom
»Mladinski pevski zbori 'iz
vzhoda in zahoda se srečuje-
jo v Sloveniji.« Studiozno
poročilo je napisal dr. Fritz
Piersig, ki je bil letos že v
tretje na Mladinskem pev-
skem festivalu v Celju. Nje-
gove ugotovitve so tehtne,
saj je imenovani strokovnjak
in vodilna kapaciteta v Za-
hodni Nen^čiji. Uvodoma pra-
vi, da pridobivajo celjski fe-
stivali vse večji poi"^irek v
tujini. Izmed gostujočih zbo-
rov našteva Švico, čehoslova-
ško. Sovjetsko zvezo, Zapad-
no Nemčijo, -»^rijo in Ogr-
sko. Posebno ^laša, da je
zborovsko mladinsko petje
pri nas vzorno, vsestransko
in na široko raz?)eto. Izmed
26 zborov iz cele Jugoslavije
je dal pisec odlično pohvalo
mnogim nad vsemi pa ga je
navdušil zbor iz Maribora,
ki je dosegel zasluženo naj-
višje prinzanje. Ko govo-
ri o programu kompozicij
pravi, da še Jugoslavija na
žalost nima svojega Bartoka,
Kodalya ali Janačka, ki bi na-
rodopisnim elementom dali
zadnjo vrhunsko kompozicij-
sko formo. Pohvalno se izra-
ža o prirediteljih, ki so težav-
ne naloge rešili v splošno
zadovoljstvo izvajajočih, pub-
like, gostov in strcliovne kri-
tike. Pravilno se mu vidi sta-
lišče odbora, da vabi na fe-
stival vzorne tuje zbore radi
komparacije. "odčrtuje veli-
ko kulturo zbora Vegesacka
iz Bremen nadalje madžar-
skega iz Budimpešte in češ-
ke Mladosti iz Brna. Izmed
naših zborov ne pozabi ome-
niti onega iz šabca, ki je od
Celja oddalien 1200 km prav
tako kot zbor iz Bremena.
Iz razgovorov z našimi stro-
kovnjaki mu je prijetno zve-
nelo poudarek pripadnosti k
srednjeevropskem kulturnem
krogu. Za češki, nemški in
madžarski zbor pravi, da so
tvorili nekak trio mladinslD
zborov. Le-ti so pri poslušsl
cih izvabili ponovitve.« ,
V okviru festivala so ^
zanj pomp-^' trokovni F
sveti. Referent registrira
davanje r'—. Schwar':a '
prof. Villigerja, ki sta gov^
rila o stanju -'-'ene vzg"
je v Avstriji in Švici.
Piersig sam pa 'e preda'®
na temo »Pomeu . vredfl'
tenja mladinskega zborovs^
ga petja«. Iz Celja je o^
sel najlepše '/tise, zlasti f
je impresionirala lazšiV^
mreža kvalitetnega petja ^
še mladine. Mladinski F
,ski festival si odpira od
reditve do prireditve
svet in se razrašča v resi'''
nifestacijo.
Iz piščevega daljšega P*'^
čila smo posneli le n®®
misli, ki bodo zanimale ^
bralce. Celoten članek bi
kazalo ponatisniti v prev"^
v strokovnem glasilu. ,
h-'
Ne pozabite
v pismo
za naslove
objavljenih
oglasov priložiti
znamko za
Ndin 0,50, ali pa
dopisnieo, ker
vam sicer na
pisma ne bomo
mo^li odgovoriti!
Uprava
C TEDNIKA Celje
4 TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
20 let steklarske šole
jj^a tovrstna šola v državi, ki je v svojem obstoju
pjila dolgo vrsto steklarskih strokovnjakov.
Y letošnjem šolskem letu
jja 20 let, kar so v Ro-
p Slatini ustanovili stek-
lo šolo. šola, ki je na-
jg .spričo potreb oziroma
jjjinjkanja ustreznih ste-
-icih kadrov, je vzgajala
^ce za poklice pihalcev,
i^ilcev in slikarjev stekla,
pzi njo je šlo več ko 600
l^ili kvalificiranih delav-
. in prve generacije absol-
jtov tvorijo pravzaprav da-
j kvalitetno jedro viso-
^alificiranih steklarjev,
jjati z izredno naglim raz-
jgni steklarske industrije
j nas postajale tudi na-
loge šole vse večje in zahtev-
nejše. Oskrbeti je bilo vrsto
steklarn s pretežno ročno
proizvodnjo s steklo pihalci
in brusilci, kar je šola tudi
z uspehom opravila.
S časom so seveda razme-
re v šoli pričele zavirati njen
razvoj. Tako so pred deseti-
mi leti uredili nove delavni-
ce, ki so omogočile nadaljnji
razvoj; ker pa so se hkrati
porajale materialne težave,
je bilo misliti o lastnem vzdr-
ževanju. Steklarska šola je
pričela s svojimi izdelki
uspešno konkurirati na trgu,
saj je bila kos zahtevam po-
trošnikov po oblikovno in
estetsko dognanih izdelkih.
Prav tako je modernizacija
in uvajanje novih tehnolo-
ških postopkov terjalo vzgo-
jo višjih strokovnih kadrov
— v ta namen deluje danes v
njenem okviru tudi steklar-
sko tehniška šola.
Obletnico ustanovitve šole,
ki si je ustvarila sloves zla-
sti s svojimi proizvodi, bodo
počastili tudi s prvo razsta-
vo industrijsko serijskih iz-
delkov, ki jo bodo 29. tega me-
seca odprli v Likovnem salo-
nu v Celju. To bo hkrati pr-
va tovrstna razstava v Celju,
ob kateri smemo pričakovati,
da bo vzbudila zanimanje jav-
nosti.	dhr
St^lopihalec pri svojem delu.
ja Kozjanskem
slavili svoj
praznik
v nedeljo, 10. septembra,
I na Kozjanskem slavili kra-
mi praznik. Kljub slabemu
snenu se je slavnos*;! v
oejem udeležilo preko 130
fiUcev z desetimi pra.pori
Številnimi voeiK. Slavnosti
I je udeležil tudi repuoiiški
»lanec Beno Bc^iček, je
IcraOcem govoru orisal po-
IDibnost prazaiika. Slavn^.^ti
I prisostvovali tudi J-.orci
iKjattsfcega odreda.
Ker je gasilska organlaaci-
I na Kozjanskem zelo moč-
I in agilna, so organizatnjo
raanovanja prevzeli pred-
lem gasilci. Kozije je jblska-
) 8 gasUskih društev i« kra-
tice občine, 4 druStva iz
imice, Celja in Ptuja ter
) društev iz občinske gasil-
ie zveze v Šmarju. Gaisilci
iKrapine so podelih sloven-
jem gasilcem kar 13 odliko-
jbJ za gasilske zaslu-
8, predvsem pa za sodelova-
je z gasilci preko Sotle. Po
wesnosti so gasilci iavedli
llike vaje, ki si jih je ogle-
ilo preko 200 ljudi. R. J.
Septembrska nedelja
med velenjskimi kvadri
Pogled z Vinske gore proti
dolini je čudovit. PrVi hip
pomisliš na maketo lepo po-
stavljenih hls. Bolj ko se pri-
bližuješ mestu, večji so blo-
ki, ki rastejo kot veliki silo-
si življenja. Vse je na svo-
jem mestu; celo stanovalec
pred blokom popravlja kolo
in ga drugače kot sicer pri-
slanja na rjavo steno. Avto-
mobili stojijo sredi lepo za-
risanih kvadratov kot stru-
mno postrojena vojska. Tra-
te ob cesti niso slizane kot
drugje. Skratka vse, kot v
škatli«.
Nad škrbisiasto postavljeni-
mi gorami, ki kot kulise sto-
je okoH mesta, ao se leno
preganjale prve jesenske me-
gle. Rahlo je pršilo in sivi-
na, vse bolj mokra ter spolz-
ka, je udarjal- ob asfalt, ki
se je po treh dneh dežja pr-
vič malo (Aladll.
»želite?« je prijazaio vpra-
šala natakarica v Delavskem
klubu.
»Kavo. Cigarete, morda še
kozarec kisle vode. In vpra-
šanje za vas: kje so Velenj-
čani? Mesto je praano. De-
lavski klub prazen. Mladin-
ski klub tudi, vreme pa sla-
bo in neprimerno za izlete.
Torej, kje so?«
Nerodno stres£.nje z rame-
ni, pogled skozi veliko okno
na gredice in Kulturni dom.
»Verjetno so doma. Gledajo
televizijo ali kaj ix)dobnega.«
Kaj je mislila pod »podobne-
ga«, je nisem uspel vprašati,
ker je odšla po naročene
stvari. Kmalu se je vrnila. Ze
med spuščanjem skodelice
na ntiizo sem jo ponovno
vprašal, zakaj so prepleskald
veliko sliko na steoii v klubu,
»Tako so drugi hoteJi,« in že
je ponovno ni bilo več.
Klub je bU prazen. Televi-
zijski program je gledal le
n^i dolgolasec z močnimi
brki in zalisci. Dokaa, da tu-
dd v Velenju nekateri nočejo
zaostajati za modo. Mizice
in stoli so samevali, pri »šan-
ku« pa so gluhonemi, ki se
jih je ta dan v Velenju zbra-
lo več kot 500, z rokami
»glasno« polemizirali. Vpraša-
nje o čem, ostane brez odgo-
vora. Mogoče o tem, kako je
neizkoriščen Kulturni dom,
v katerem je po besedah ob-
čanov povprečno samo dva-
krat tedensko kakšna prire-
ditev. Ob ponedeljkih je čas
rezerviran za filmsko gledali-
šče, ki je dobro obiskano,
ostalo pa je prepuščeno ča-
su in naključju. Pravijo, da
naj bi dom postal samosto
jen zavod, kateremu bi se
pridružila nižja glasbena šo-
la in še kaj. Tako bi bolje
šlo. Zdaj pa šepa in baje ce-
lo najemnino za tako repre-
zentativen kulturni dom te-
ško plačujejo. Velenjska kul-
tura počiva. Dramska dejav-
nost "je zamrla. Velik in mo-
derno opremljen oder čaka
občasne goste, ki na njego-
vih deskah kaj zaigrajo za
Veler^jčane.
Skozi srce Velenja je pri-
sopihal vlak. Med moderno
arhitekturo ima speljano
pot. Počasi leze preko nesa-
varovanih ceet in kljubuje
času. Nekaj vagooiov jezno
poskakuje po zlijsanih tračni-
cah, se pri postaji ustavlja-
jo in odpeljejo Iju^ proti Sa-
vinjski dolini do Celja.
Velenje je prazno mesto.
Od časa do časa se pripodi-
jo izza hiš otroci na kotal-
kah ali ti pridejo nasproti
ljudje v črnih rudarskih imi-
formah, ki so malo prej za
igrali nekaj skladb za gluho-
neme ob njihovem prazniku.
Velenje je čudno mesto in
vendar ga imajo ljudje radi.
Rastejo z njim, se v njega
vcepljajo in pijejo njegovo
fcri. Moderna stanovanja in
še cela vrsta dnigih ugodno-
sti jih utesnjuje. Velenje ne
pozna pravega življenja. Ob-
časne prireditve so impulzi,
ki dokažejo, da bi se nekaj
dalo narediti.
Septemberska nedelja med
velenjskimi kvadri je otoffeia.
Vreme je odlična zabela za
takšno stanje. Se barski ljud-
je so na dopustu in tudi noč-
no življenje je vsaj za mesec
dni ukinjeno. Preostane de-
lo, nedeljski počitek in zado*
voljstvo nad stanjem, ki pri-
naša ugodje.
Septemberska nedelja med
velenjskimi kvadri je otožna
in ko se peljeS čez Vinsko
goro proti Celju si ves^, da
se lahko po kratkem obislEU
v srcu šaleške dcdine vmeS
drv—-
T. VRAM;
Planina, kraj, kjer je Veronika
z Desenic začela svojo trnjevo pot
strmo nad tigom se dviga-
lo ruševine planinskega gra-
iu. V njihovi notranjosti na-
letim na sledove dela — ob-
javljajo, kar se obnoviti da.
fu se je skrivala Veronika De-
seaiška, ko so ji bili za peta-
5ii valpti osvete željnega gro-
fa Hermana Celjskega...
Danes Planina živi življenje
ifga, ki je začel spoznavati
>trip turizma. Od šole naprej,
^ je že stara in ki čaka, da
io bodo upokojili, je en sam
•ark, park z nasadi, polnimi
rož in če si slučajno iX>liko
navdušen, da katero utrgaš,
te napis nevsiljivo oi>omni:
»Poduhaj in pusti«.
Čudovito lepo pa poslane
na Planini zvečer, ko ^ažare
žarometi in osvetle ^trme
grajske zidlne nekdanjih pla-
ninskih vitezov, takrat se
luč odbija vse tja do graj-
ske kašče, v kateri je nad-
vse originalno gostišče »Graj-
ska klet«.
Veliko je narejen^a na Pla-
nini, še več čaka na uredi-
tev. Pa vendar ljudem, ki so
zainteresirani, da postane
Planina turističen kraj kot
je že nekoč bila, predvsem
za Z^rebčane, ne manjka vo-
lje. Toliko je načrtov, da sem
kar v zadrgi, ko sediva s
predsednikom TD tov. AU-
SERJEM v gostišču na gra-
du, ker ga ne morem doha-
jati. Moto vsemu je pač, kot
povsod, tudi na Planini —
denar. Denar za cesto, ki je,
mimogrede, zelo slaba in str-
ma, denar za obnovo gradu.
denar za to in ono. Denarja
pa ni od nikogar, pa kljub
temu delajo naprej. Kuhinja
poleg gostišča je zrasla kar
naenkrat.
Med grajskimi ruševinami
imajo namen, takoj ko bo
mogoče, urediti odprt pro-
stor za letne Igre z domačo
tematiko, kot npr. »Veronika
Deseniška«, pa »Celjski grof-
je« itd. Tudi ureditev spo-
minske sobe pisateljice - ro-
jakinje Irme Wambrechtsa-
mer bi želeli urediti, saj je
trg ovekovečila s svojo knjigo
»Danes grofje celjski in nik-
dar več«. Več stvari je, ki bi
jih lahko razstavili. Računa-
jo tudi na pomoč Zavoda za
spomeniško varstvo v Celju,
ki že vsa leta prizadevno po-
maga. Tako je npr. osnutek
za ureditev gostišča na gra-
du njihovo delo, pa načrti
za nadzidavo kaš^ v manjši
hotel s tujskimi sobami, ki
že več let leži pozabljen v ar-
hivu TD, P" več drugih na
videz nepomembnih stA^a-
ri. Dosedaj so sami iiredili
in očistili okolico gradu,
sprehajališče k »Turški lipi«,
dohod na grad, gostišče, kjer
je nekoč bila garaža za trak
torje In pa razsvetljavo na
grad, ter reflektorje, ki ob
nedeljah In sobotah raasvert-
IjUjejo razvaline.
Tako je na Flanini, tam
kiu i»ta»ott» jSuUulamp
poročil Veroniko z Desenic,
tam kjer je strela ubila gro-
fa Urha planinskega, ker jo
je preveč prešerno zaklinjal
in slednjič, tam, kyer žele,
da bi njihov trg nekoč dru-
gače zaživel. Načrtov je mno-
go in vsi upajo, da se bodo
nekoč uresničili. Se najbolj
pa tovariš Auser, ki z veli-
kim zanosom pokaže trenut-
nemu, novic in načrtov želj-
nemu obiskovalcu »perspek-
tivni razvoj turizma na pod-
ročju Planine na Koz-
janskem«.
Takšna slika visi nad izhodom iz grajske kašče — go-
stišča na gradu Planina. Nad njo se v mrzlih zimskih
dnevih nemoteno sprehaja družina polhov. Slika pri-
kazuje grad gospodov planinskih v na.jlepšem razcvetu,
polili pa so, sicer neprijavljeni, prijetno dopolnilo.
(Foto: Cvetko Avser)
Paoonuaa Planine a vnševinami gradu — lepa turistlčaa rMEsiedniM.
^otot cvetko avmc)
nma; u. oanmBSA im $
Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo
TEHNO-mercator
Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča
Za nakup določenega blaga, kot so hladilniki Kt
EM, kolesa rog, poni, itd., vam nudimo posojilo jjf I
porokov in obresti z vračilnim rokom 6 mesec^^
Detaljne informacije vam posredujemo v poslovaljjj
cah »Tehnika«, »Elektro«, »Zelezninar« in »Merkuj^
NA KRATKO
IZ KOMUNALNEGA
ZAVODA
ZA ZAPOSLOVANJE
Poročali smo že o tem, da
je Zavod za zaposlovanje po-
leti priskrbel večjemu števi-
lu abiturientov srednjih šol
začasno zaposlitev v delov-
nih organizacijah. Z akcijo
nadaljujejo tudi v jesenskih
mesecih in tako je trenutno
začasno zaposlenih že 26 abi-
turientov, mnogim izmed njih
pa so podjetja začasno zajK)-
Slitev spremenila v redno de-
lovno razmerje. Na zavodu,
kjer imajo zapisanih še oko-
li 50 abiturientov, so pre-
pričani, da bodo v enem me-
secu uspeli najti začasno ali
celo stalno zaposlitev še za
polovico nevključenih abituri-
entov.
xxx
Republiškemu skladu za
Štipendije so poslali 19 pro-
ženj celjskih dijakov. Poseb-
na komisija bo izbrala naj-
bolj nadarjene in jim s po-
močjo štipendij omogočila na-
daljevanje šolanja. Mnogim
izmed njih bi bilo zaradi po-
manjkanja finančnih sredstev
drugače to onemogočeno.
XXX
Na zavodu so začeli z obi-
iScovanjem osnovnih šol, kjer
poskušajo zbrati podatke o
tistih dijakih, ki so letos kon-
čali obvezno osemletno šo-
lanje. Gre za to, da z zbrani-
mi podatki ugotovijo, koliko
dijakov je nadaljevalo šola-
nje ali šlo v uk ter koliko
jih je ostalo nevključenih.
Prav za slednje bo treba čim-
prej najti ustrezna mesta.
Konec septembra bodo iz-
dali poseben bilten, kjer bo
možno videti, koliko dijakov
v 8 občinah bivšega celjske-
ga okraja ni uspelo dobiti
zaposlitve ali nadaljevati šo-
lanja.
xxx
Svet za gospodarstvo in
družbeni plan občine Sloven-
ske Konjice je na svoji zad-
nji seji razpravljal o proble-
mu zaposlovanja mladine.
Posvetovanje, katerega so se
udeležili tudi predstawii-
ki celjskega Komunalnega za-
voda za zaposlovanje, je po-
kazalo, da je število nezapo-
slenih v letošnjem letu manj-
še, kot v lanskem letu. Spre-
menila se je tudi struktura
nezaposlenih, saj je trenutno
več ljudi brez zaposlitve, ki
imajo določeno šolsko iz-
obrazbo.	tv
Pobuda čaka na odmev
Velika aktivnost celjske občinske skupščine
Celjska občinska skupščina
tn nekateri njeni sveti, tu
mislimo zlasti na svet za pri-
marno, svet za terciarno go-
spodarstvo ter svet za druž-
beni plan in finance, ki so
se sestali na skupni seji, so
v zadnjem obdobju v izred-
nem delovnem poletu. Ni
namreč naključje, da so
skupščina in kmalu zatem še
vsi trije sveti v razdobju ne-
kaj dni obravnavali dvoje po-
membnih vprašanj: struktu-
ro zaposlenih v gosp>odarstvu
ter gibanje gospodarstva v
prvi polovici letos. Gre nam-
reč za problema, ki sta v tes-
ni povezavi, gre za proizvod-
njo in tiste, ki proizvajajo.
Zato je ena razprava dopol-
nila drugo; končni rezultat
pa ni samo ugotavljanje dej-
stev, marveč zelo konkretna
priporočila delovnim organi-
zacijam, da v okviru skup-
nih vprašanj najdejo same
sebe, svoje probleme in na
osnovi lastnih ugotovitev
sprejmejo svoje delovne na-
črte. Seveda, tako za eno kot
drugo področje. In še enkrat,
ne gre za »fotografiranje« dej-
stev, ne gre za ugotavljanje,
kar sicer pri nas radi dela-
mo, marveč, da iz ugotavljanj
preidemo v ofenzivo, v zelo
konkretno delovno akcijo, ki
pa se lahko razvije samo tam,
kjer se kadrovska politika
izvaja v praksi in kjer se bi-
je bitka za dosego boljših
proizvodnih rezultatov, to pa
je v delovnih organizacijah.
Celjska občinska skupščina
bo svoje ugotovitve in pripo-
ročila sicer posredovala de-
lovnim kolektivom in njiho-
vim samoupravnim organom.
Toda, najbrž bo to premalo.
V akcijo bodo morale stopiti
tudi subjektivne sile in dela-
ti na tem, da bodo v kolekti-
vih o vseh teh vprašanjih
razpravljali in ukrepali, zla-
sti slednje — ukrepali! , In
prav zaradi tega lahko pobu-
do celjske občinske skupšči-
ne in njenih organov tolma-
čimo kot pomemben prispe-
vek v obravnavanju perečih
gospodarskih in družbenih
vprašanj.
In še to, ko analiziramo
slabosti, se ozrimo tudi na
uspehe. Ni jih malo in so
lahko kažipot, kako naprej,
kako premagati težave, ki so
značilne za sedanje obdobje
izvajanja družbene in gospo-
darske reforme. Vse to lahko
v mnogočem mobilizira ko-
lektive v reševanju lastnih
vprašanj, ne pa splošnih ju-
goslovanskih, za katerimi ra-
di iščemo opravičilo svojim
slabostun. S tem bi radi pove-
dali, da je ključ za reševa-
nje problemov v kolektivih
samih, ne pa v kateremkoli
organu izven njih, ki bi naj
z določenimi ukrepi odpravil
vse tisto, kar danes muči de-
lovne kolektive in jih sili, da
bolj kot kdaj koli prej raz-
mišljajo o lastni dejavnosti,
o svoji poti. Rešitev vprašanj
je znotraj kolektivov, ne pa v
povečanju emisije denarja,
ne v črtanju medsebojnih za-
dolžitev in podobno. Rešitev
je v takšni proizvodnji, ki
bo našla svoj odmev na do-
mačem in tujem tržišču, reši-
tev je v boljši organizaciji
dela, v prilagojenosti struk-
ture kadrov družbenim in go-
spodarskim potrebam itd.
Ko so analizirali gibanje
gospodarstva v prvih šestih
mesecih letos, so ugotovili,
da se je proizvodnja gibala
pod močnim vplivom ukrepov
gospodarske reforme. Očitna
je stagnacija skoraj na vseh
področjih, zlasti pa v črni in
barvasti metalurgiji, v lesni
in tekstilni industriji. Fizični
obseg proizvodnje je komaj
presegel lanske rezultate. Iz-
voz zaostaja za planskimi
predvidevanji itd. Skratka, te
in podobne ugotovitve so ti-
ste, o katerih se morajo v
kolektivih pogovarjati in
ukrepati. Več časa bo treba
posvetiti študiju sedanjega
položaja; kratkoročni plani
ukrepanj bi bili več kot nuj-
ni. Ovira za dinamičnejši raz-
voj gospodarstva v občini pa
je tudi nezadostno sodelova-
nje med delovnimi organiza-
cijami. Najbolj očitno je to v
gostinstvu, kjer ne pride niti
do združevanja razdrobljenih
sredstev, kaj šele do katere-
koli integracijske oblike. Fi-
zična združitev IFE in Libele
je že dolgo na tapeti; pripo-
roča jo tako skupščina kot
drugi dejavniki. Možnosti o
poslovnem sodelovanju pa je
dosti več, saj gre tu tudi za
dogovore o delitvi in speciali-
zaciji proizvodnje itd.
Problemov in vprašanj, ki
jih je treba razčistiti, je veli-
ko, prav tako tudi pobud za
njihovo reševanje. Mednje
štejemo tudi izredno aktiv-
nost občinske skupščine in
njenih organov. Prepričani
smo, da bo prav iniciativa
celjske občinske skupščine
naletela na polno razumeva-
nje in da se bo s tem vez
med skupščino in delo^
organizacijami še bolj
dila.
M.Bq
MALA ANKETA
Trije možje in
en robot na straži
Veliko jih je, ki ponoči ne spijo, več kot si
mi.slimo. Med temi so tald, ki so na straži, ki
varujejo ljudi in imetja pred nesrečami, pred
tistimi, ki ponoči opravljajo svojo sumljivo
obrt:
ALOJZ CECKO, vratar v celj
ski bolnišnici že pet let, odkar
se je na delovnem mestu kurjača
ponesrečil. Ponoči ima službo
vsako drugo noč. Vrata, ki jih
varuje, tudi ponoči pogosto od-
pira. Včasih je vzrok vesel dogo-
dek, če gre na primer za porod-
nice; pogosto pa je vmes nesre-j
ča, poškodba, huda bolezen. Le'
malo časa je, da bi bral ali po-
slušal radio — tudi ponoči. Pono-
či ni obiskov, pa vseeno prihaja-
jo, nekateri prosijo, drugi gro-
zijo, tudi nasilni so vmes. Izje-
me ne more biti. Bolniki potre-
bujejo mir. ..
FR.-VNC KOBAL, vratar pri
»Celjskem tisku«. Nočno službo
opravlja vsak četrti teden. No6
mine mimogrede, saj je dosti
skrbi. Pogasiti je treba zaradi po-
zabe prižgane luči, pogledati če
so stroji izključeni, če "kje ni
ostal goreči ogorek za zadnjo iz-
meno, če so zaklenjeni vsi pro-
stori. Zlasti je treba paziti, da
se kdo ne prikrade nepovabljen
v po.-Zopje. Človek se ne more
nikoli do kraja zanesti. Obhod
skozi obrate je bolje narediti
prepogoste kot preporedko. Bra':
nje? Bolj malo je časa za to ...
X. 1. NOCNl STRAŽAR v po-
slopju Službe drtižbenega knji-
govodstva: »Ne, nobenih podat-
kov o sebi vam ne dam. Povem
le to, da sem bil narejen v ino-
zemstvu, da so moje oči in tipal-
ke razpredene po vsej stavbi. Le
poskusite priti nepovabljeni v to
hišo. V trenutku vam prikličem
na vrat oborožene miličnike, če
se vam že poprej ne bo zledenila
kri zaradi moje hrupnosti. To
sem pred časom že storil, pomo-
toma sicer, toda raje se oglasim
brez vzroka, kot da bi molčal v
korist kakemu zmikavtu. Sem
namreč skupek elektronskih ce-
vi, žic, fotocelic in podobnega,
skratka robot, ki mu pravijo
tudi avtomatična varnostna na-
prava. Slikati me ne morete, sem
namreč povsod, le videti me ni
mogoče.«
VIKTOR DOLENC, vodja izmfr
; ne pri upravi državne varnosti:
Zal, tudi tu mine le redko noč»
ko je vse mimo, ko bi lahko kaj
lepega prebral. Rekel je, žal, kaj-
ti vsaka stvar, ki zmoti nočni
inir v prostorih ^lirne službCi
je nekaj slabega: lujrsreče, pro-
metne in drugačne, obvestila o
»lomih, napadih na mirne držav-
ljane, o pretepih, kaljenju nofi-
nega miru. Dostikrat so noči bolj
nemirne kot dnevi. Ko večina
ljudi spi, mnogi doživljajo usod-
ne trenutke,..
ZABELEŽENO
Če rečem ne, sem rekel ne
V vasi na severnem robu
celjske občine vaška cesta
tesno objema kmečko hišo.
Vsa leta uporabniki pridno
popravljajo to cesto. Ni rav-
no najboljša, ta cesta, toda
tovornjaki imajo kar dobro
pot, pa tudi spreten šofer
osebnega voza se nima kaj
bati — razen na ovinku okoli
tiste hiše. Cesta je tu stis-
njena ob zid, na drugi strani
pa je gnojišče in od te stra-
ni se je velika luknja zažrla
v cestišče. Da bi bilo še tež-
je priti mimo hiše, je gospo-
dar ob hišni zid nametal ve-
liko kamenja, trhel les, ki so
ga prekrile koprive. Tu vsak
šofer tvega vzmeti svojega
voza, zlasti še, ker je past na
cesti z obeh strani skrita za
nepreglednim ovinkom.
Vaščani te in druge vasi,
ki uporabljajo cesto, so kme-
tu predlagali, da bi s skup-
nimi močmi popravili tisti
ovinek, zabetonirali škarpo
ob gnojišču, skratka uredili
bi vso reč tako, da bi bilo
cestišče urejeno za promet.
Toda gospodar tiste hiše,
dvorišča in zemljišča uve-
ljavlja svojo posestniško pra-
vico s trmastim ne. Globoko
v sebi gotovo dobro čuti, da
je prav, kar predlagajo bliž-
nji in daljni sosedje. Toda
on je gospodar in lahko re-
če ne.
Ljudje, ki so to pripovedo-
vali, so prosili, naj ne ome-
njamo imena vasi in trma-
stega gospodarja. Morda ga
le še kako prepričajo, tako
pa bi še bolj trmaril.
... IN ŠE ENKRAT NE!
V neki celjski delovni or-
ganizaciji razpravljajo o inte-
graciji z drugo delovno orga-
nizacijo. Veliko jih je za in-
tegracijo, veliko jih ne ve
kaj naj mislijo o tem, precej
pa jih je, ki so nasprotni.
Ti slednji imajo kup razlo-
gov, toda vsi so šibki in se
ne morejo primerjati z raz-
logi onih, ki so za integra-
cijo. Največ pa je med na-
sprotniki integracije takih, ki
so proti zato, ker pač imajo
pravico reči ne.
Tudi ob tem primeru so
nekateri prosili, naj ne obe-
šamo problem na velik zvon,
ker bodo nasprotniki še bolj
trmasti...
* • •
Ob vsem tem še ena mi-
sel. Slovenci smo v zadnjih
dvajsetih letih naglo spremi-
njali strukturo prebivalstva.
Iz kmečkega smo naglo po-
stali industrijski narod. Ali
smo res? Po zaposlitvi že, ne
pa tudi po miselnosti. Grene-
racija, ki doživlja prelevitev
iz ene strukture v drugo, je
že čvrsto na nogah.
UTOPLJENCU
UKRADEL URO
Pred dnevi so uslužbenci
pm Mozirje odkrili delavca
V. P. iz Kokarja, ki je v Sp.
EeCici pri Mozirju z roke
ukradel ročno uro utopljen-
ca Francu JARCU iz Puste-
ga polja. Predrznež U. P. je
ŠeJ k utopljencu v strugo. V
vodi ga je obračal, da bi ga
prepoznal. Ko je opazil, da
toia utopljeoiec na roki uro,
nui jo je spretno vzel, da
manjša skupina radovedneeže
v okolici t^a ni opazila. Uro
•i je prilastil ter jo nosil
vse do dneva, ko jo je mo-
ral izročiti službujočemu or-
ganu.
Zadnjo besedo o nj^ovi
drznosti bo izreiklo fiodiSče.
ZA POENOSTAVITEV
MATIČNE SLUŽBE
Konec prejšnjega tedna je
bila tretja seja sveta za no-
tranjo politiko in splošne za-
deve skupščine občine Celje,
na kateri so razpravljali o
izvrševanju kazenskih sankcij,
pa tudi o stanju in proble-
matiki matične ter prijavno-
odjavne službe. Medtem ko
so v razpravi o izvrševanju
kazenskih sankcij predlagali
večje sodelovanje med vse-
mi službami, ki jih tiče ta
naloga, so v nadaljevanju
znova predlagali ukinitev ma-
tične ter prijavno odjavne
službe v krajih izven mesta.
Gre namreč ne samo za po-
enostavitev, marveč tudi za
pocenitev tega dela. —m
6 TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
Prosta delovna
mesta
1.	IFA, Celje, enega kemo-
tehnika ali galvanizerja s
srednjo ali poklicno šolo in
petletno prakso, stanovanja
ni.
2.	Ključavničar, Celje, Ašker-
čeva 7, enega inštalater-
ja centralne kurjave (z od-
služenim vojaškim rokom), s
poklicno šolo, brez prakse,
stanovanja ni.
3.	Opekarna Brežice, en^a
komercialista s srednjo šolo
in triletno prakso, stanova-
nja ni.
4.	Obrtni center »Zarja«, Ža-
lec, enega modelarja — krea-
torja za delo v konfekciji, s
poklicno šolo in triletno
prakso, stanovanja ni.
Enega steklarja-brusilca s
poklicno šolo, brez prakse,
stanovanja ni.
5.	Osnovna šola Braslov-
če, enega učitelja za razred-
ni pouk (z diplomo), s sred-
njo šolo, brez prakse, stano-
vanja ni.
Enega predmetnega učitelja
za matematiko in fiziko (z
diplomo), s srednjo šolo,
brez prakse, stanovanja ni.
6.	Osnovna šola Polzela,
enega učitelja za razredni
pouk — petje, s srednjo šo-
lo, brez prakse, stanovanja
ni. V.
Med izdelki, ki jih je na zagrebškem velesejmu razsta-
vilo podjetje Gorenje iz Velenja, je bila najbolj zani-
miva pečica s kombinacijo gorihiikov na elektriko in
plin. Ti štedilniki bodo prišli iz serijske proizvodnje
prihodnje leto, možni pa bodo tudi ožji štedilniki, ki
bodo samo na elektriko ali samo na plin. Za plinski
del štedilnika je predvidena tudi komora za plinsko
bombo.
Oktobra
plesni tečaji
s plesnimi tečaji, ki so bi-
li vsa leta dobro obiskani,
bo občinska plesna šola za-
čela sredi oktobra. Pol^ za-
četaih bodo tudi nadaljeval-
ni tečaji. Največ prijavljen-
cev pričakujejo iz srednjih
in strokovnih šol, nekaj pa
tudi iz zadnjih razre-
dov osemletk, delovnih in
vaških aktivov. Po vsej verjet-
nosti bodo nadaljevali še s
posebnim tečajem za slepo
mladino, prvič po dolgih le-
tih pa bodo poskusili z or-
ganizacijo tečaja za starejše
ljudi. Na plesnih tečajih ne
bodo tečajnikov učili samo
plesnih veščin, ampak tudi
pravila lep^a vedenja.
VINJEN MOPEDIST
POVZROČIL
NESREČO
Iz Vranskega proti Žalcu
se je peUal z mopedom Ivan
JAKOPIN iz Breze pri Mo-
zirju. V Kapli pred hišo št.
14 mu je nasproti pripeljal
osebni avtomobil, zato Je
Jakopin prižgal kratke luči.
Pri tem ni opazil na desni
strani ceste Leopolda VOZ-
LIČA iz Kaple, ki je vinjen
ležal z mopedom na cesti.
Jakopin se je zaletel v leže-
čega mopedista in njegov
moped ter se pri tem hudo
poškodoval. Počeno ima lo-
banjsko dno in leži v celjski
bolnišnici v kritičnem stanju.
Leopold Vozlič in njegov mo-
ped pri nesreči nista bila po-
škodovana.
KONFERENCA MLADINSKE
ORGANIZACIJE V EMO
Kritična ocena
dodajanj
Mladinski kolektiv tovarne
EMO je prvi v celjski obči-
ni pripravil svojo konferen-
co, ki je lepo uspela. Iz po-
ročil je bila očitna večja za-
vzetost mladih, vseh je 1400;
do obravnavanja tekočih pro-
blemov. Udeleženci razprave
so se strinjali, da je treba
zboljšati disciplino mladih pri
delu in jim omogočiti na-
daljnje izobraževanje.
Poročila in razprava so se
odlikovala po izredno kritič-
nih ocenah tekočih gospodar-
skih in političnih vprašanj.
V razpravi so govorili o so-
sodelovanju mladinskega ak-
tiva s tovarniškim komite-
jem Zveze komunistov. Meni-
li so, da komunisti v podjet-
ju ne opravljajo nalog, ki so
jim zaupane in da delajo
preveč v ilegali. Premalo je
bilo napravljenega za vklju-
čevanje mladih v Zvezo ko-
munistov. Razen tega so opo-
zorih na slabo kvalifikacij-
sko strukturo vodilnih delav-
cev v obratih. Iz poročila
predsednika aktiva je bilo
razvidno, da 64 skupinovodij
nima popolne osnovne šole,
da jih ima 28 osnovnošolsko
izobrazbo, zatem 32 ustrezno
kvalifikacijo, 4 srednjo in le
eden višjo šolo. Po njegovih
besedah, podjetje s takšno
strukturo kadrov nima zago-
tovljenega uspeha v času iz-
vajanja ukrepov gospodarske
in družbene reforme.
Za novega predsednika ak-
tiva so izbrali, Jožeta žnidar-
ja, ki je to funkcijo oprav-
ljal že doslej, za sekretarja
pa Frica Kotnika.
M. Brecl
Nov koncept
mladinskih iger
Prihodnje leto bodo igre
Bratstva in enotnosti v Ce-
lju. Prireditelj ObK ZMS Ce-
lje je že pripravil nov kon-
cept iger, ki zajema nasled-
nja področja: šport, kulturo,
rekreacijo, razgovore pred-
stavnikov delovnih organizacij
in šol, tekmovanje mladih
matematikov in tabornikov
ter spoznavanje mesta.
Na igrah bo ostala kot stal-
na športna panoga v progra-
mu samo atletika, kjer naj
bi za ekipo v vsaki di^ipli-
ni nastopal samo po en tek-
movalec. Kultura bo zastopa-
na z večerom narodne glas-
be, s prireditvijo zabavne
glasbe m popevk, mladin-
skim plesom in srečanjem
mladih ustvarjalcev. Med
program so uvrstili tudi ce-
lodnevni piknik »Na Gričku«,
kjer bo poleg kulturno-
zabavnega programa in ple-
sa tudi taborni ogenj, kate-
rega bodo pripravili celjski
taborniki.
S takšnim konceptom bo-
do mladinske igre Bratstva
in enotnosti samo pridobile
na svoji kvaliteti. Vsakršen
očitek, da gre pri takšnem
srečanju v glavnem za rekre-
acijo, pa bo ob takšnem
konceptu in njegovi izvedbi
popolnoma zbledel. tv
Tekmovanje v
^ učnem uspehu
Občinski komite zveze mla-
line v Celju že dve leti
spremlja učne uspehe na
'seh celjskih šolah. Ob kon-
cu vsakega šolskega leta pri-
pravi analizo, kakšen je uč-
tti uspeh. Obe zadnji analizi
sta pokazali, da so učni uspe-
večine šol precej nestabil-
Ta podatek velja še pose-
bej za srednje šole, saj je
na ekonomski šoli v Ce-
lju bil učni uspeh v letoš-
njem letu kar za 5 odstotkov
^bši od lanskega. Izjemen
"ispeh pa so dosegli na teh-
"i^ni šoli, saj so lanski učni
/ispeh popravili kar za 14 od-
stotkov. Na strokovnih šolah
^ je učni uspeh dvignil za
^ odstotka, medtem ko je
W osnovnih šolah opaziti ve-
^Ico razliko v učnih rezulta-
^ med eno in drugo osnov-
šolo. Razlika je tem manj
Razumljiva, ker so pri osnov-
nih šolah enaki učni progra-
mi.
E>a bi te pomanjkljivosti
Pomagali odpravljati, se je
•^tičinski komite zavzel za iz-
tekmovanja za najboij-
^ učni uspeh, katerega se
bi udeležile vse celjske
^le v treh tekmovalnih sku-
^i^iah: osnovne šole, srednje
^le in strokovne šole.
V vseh treh tekmovalnih
lupinah naj bi šole tekmo-
'aie za najboljši poprečni
učni'1 uspeh šole, razredi pa
za najboljši poprečni uspeh
razreda in za najboljšo po-
prečno oceno v razredu. Po-
leg tega pa naj bi zaključni
razredi tekmovali še za po-
sebno nagrado Obk ZMS Ce-
lje. Nagrade bodo denarne,
dijaki najboljšega zaključnega
razreda pa bodo lahko 10 dni
letovali v Makarski v tisti
izmeni, v kateri bodo mladin-
ci in mladinke iz šestih
mest, ki sodelujejo na igrah
Bratstva in enotnosti. tv
Mladinci iz celjske tovarne EMO so pred kratkim so-
delovali v javni mladinski oddaji v Beogradu, ki je
bila posvečena bratstvu in enotnosti naše mladine.
Beograjsko občinstvo je Celjane lepo pozdravilo. Več
o tem lahko berete v Besedi mladih.	V.
4.000 km z dvignjenim palcem
Po petih tednih, ko je s
pomočjo dvignjenega palca
prepotoval 4000 kilometrov,
se je vrnil domov. Lepo ra-
ščena brada je edina zunanja
sprememba na njem. Janez
PIRŠ, še vedno občan Celja,
je 2 vozniki, ki so ustavljali
na njegov dvignjeni palec,
prepotoval celo jadransko
obalo, črno goro in Makedo-
nijo, za nameček pa še prele-
tel skozi glavna mesta Bolga-
rije, Romunije in Madžarske
ter se čez Avstrijo vrnil v
domovino.
»Vrnil sem se poln idealiz-
ma in-upanja. Ponovno vem,
zakaj študiram. Na poti sem
bil včasih čudak in ljudje so
me čudno gledali. Vendar sem
vztrajal. Moral sem. To je
najboljša šola, kar sem jih
kdajkoli obiskoval. Ni mi
žal«
Kdo ti je ustavljal?
»Vozil sem se s proletarci,
buržuji, bogataši v najmoder-
nejših avtomobilih, pa tudi
takšnih, da sem moral vpra-
šati, kdkšne znamke je. Ustav-
ljali so mi vozniki tovornja-
kov in kmetje na lojtrnikih.
i kilometre do madžarske
meje pa sem šel peš.«
Hrana?
»Želodec je prenesel vse.«
Žejo si gasil...
»Piti sem moral vse, kar so
dali šoferji; vodka, loza, vis-
ki, malinovec, pivo od A do
Z kvalitete. Najljubša pijača
pa mi je na potovanju bila
voda.«
Spal si pod šotorom ...
»in pod milim nebom, da
so mi psi lizali obraz. Po
mojem je v Bukarešti sploh
največ psov.«
ženske?
»Tako lepih žensk kot so v
Bukarešti, jih drugje ni.«
Bil si tudi v Sofiji.
»Sovražim Sofijo, sem pa
zaljubljen v Zlate peske. Bu-
dimpešta mi je všeč, Gradec
pa je najbolj malomeščansko
mesto na svetu.«
Si se na poti še drugače
kaj spremenil?
»Se vedno imam dve roki,
dve nogi in glavo.«
Občutek, ko si prestopil
mejo pri Mariboru?
»Predvsem, da je to najlep-
ša dežela, v kateri je vse naj,
naj, naj, ker lujbo doma,
kdor ga ima. To je edini ak-
siom, ki ga danes prizna-
vam.«
Bolgarija je lepa in bogata
dežela...
»... kjer si lahko privoščiš
razkošno razkošje, vendar
moraš imeti razkošno veliko
denarja, da lahko potem raz-
košno razkošje tudi uživaš.«
Srečanja...
»Nepozabno je bilo s knji-
ževnikom v Titogradu, ki je z
branjem svoje poezije v ka-
varni pripravil ljudi do joka.
Prevajal bom črnogorsko po-
ezijo, povabili pa so me tudi
na njihov kongres.«
Vtisi?
»Neurejeni. Štiri beležnice
so polne vtisov, da ne vem
kam bi z njimi.«
Verjetno si tudi kaj kupil?
»Suvenirje, priročnike za
študij in plošče s posnetki
Čajkovskega.«
Motenje njegovih prijate-
ljev je bilo vedno močnejše.
Stisk rok, pozdravi, nekaj be-
sed o potovanju. Vsak se je
hotel pogovarjati z njim, ki
bruha vtis iz sebe kot vul-
kan. Neurejeno. Zdaj govori
o Bukarešti, potem je že pri
Tanji v Mariboru, ustavi se
pri Crrti gori in njenih lepo-
tah. Tak je kot vedno, samo
za spoznanje bogatejši...
T. VRABL
NAGRADNA IGRA
MLADI IZBIRAJO
v prejšnji številki CT smo vas obvestili, da
l^mo razpisali nagradno igro — in obljubo smo
i^pohiili.
Tokrat objavljamo deset imen jugoslovanskih
pevcev zabavne glasbe. Vaša naloga je, da na do-
pisnico napišete ime in priimek pevca, ki vam je
pajbolj všeč, obrazložite, zakaj ste izbrali ravno
0jega, nato pa dopisnico pošljite najkasneje do
jrede, 27. septembra na naslov:
[]eljski tednik (za Besedo mladih), Celje, Gregor-
gičeva 5 (p. p. 161).
Trije udeleženci nagradne igre bodo izžrebani,
pagrade pa so naslednje:
1.	nagrada: 3 gramofonske plošče
2.	nagrada: 2 gramofonski plošči
3.	nagrada: 1 gramofonska plošča
Nagrade bo prispeval občinski komite ZM v
Celju. Javno žrebanje bo v četrtek, 28. septembra
ob 19. uri v prostorih celjskega mladinskega klu-
ba, po žrebanju pa bo v klubu zabavni večer. Iz-
žrebanci bodo nagrade dobili v mladinskem klubu.
In še pevci, izmed katerih boste izbrali enega:
1.	Alenka PINTERIČ
2.	Majda SEPE
3.	Marjana DER2AJ
4.	Lado LESKOVAR
5.	Ivica ŠERFEZI
6.	Vice VUKOV
7.	Tereza KESOVIJA
8.	Ana ŠTEFOK
9.	Berta AMBROŽ
10. Djordje IVIARJANOVIC:
Za žrebanje bodo prišli v poštev le tisti, ki
bodo napisali ime pevca z največjim števUom
glasov. Na dopisnico pripišite svoj priimek in na-
slov. Imena izžrebanih bomo objavili v CT, ki bo
izšel 5. oktobra. Pri izbiri pevca in žrebanju vam
želimo mnogo sreče.
BESEDA
MLADIH
Mladinski plesi
Občinska plesna šola je že
začela z jesenskimi mladin-
skimi plesi v Narodnem do-
mu. Tako kot doslej bodo
plesi ob sobotah in nede-
ljah, na njih pa bodo mladi-
ni za razvedrilo igrali naj-
boljši glasbeni ansambli iz
Slovenije in Hrvatske. Na pr-
vem jesenskem plesu, ki je
bil dobro obiskan in dokaz,
da se mladina želi zabavati,
je igral vokalno instrumen-
talni ansambel Generacija iz
Maribora, ki je več kot dve
leti gostoval v Niimbergu.
tv
7 TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
NA KBATKO
HRASTNIŠKl
SINDIKATI JESENI
Te dni bo predsedstvo
občinskega sindikalnega sve-
ta v Hrastniku obravna-
valo program za jesen-
ske mesece. Pregled li in
ocenili bodo letošnja leto-
vanja hrastniških delavcev.
Člani predsedstva bodo raz-
pravljali še o sklicu :'az3'r-
jenega pleniuna sindika nega
sveta. Sprejeti nameravajo
program izobraževanja č in-
stva za obdobje 67/68 za kar
bo posebna komisija pripra-
vila analizo o dosedanjem
družbeno-ekonomskem in
splošnem izobraževanju pro-
izvajalcev v komuni.
Po nepopolnih podatkih je
v hrastniških podjetjih zapo-
slenih blizu 1500 ljudi, ki ni-
majo dokončane osemletke,
toda v večerne oddelke osem-
letke, ki jih organizira delav-
ska univerza, se je doslej pri-
javilo samo 12 delavcev. Na-
loga sindikalnih aktivov bo,
da bodo vplivali na pospešen
vpis delavcev v večerno osem-
letko in da bodo poskrbeli
za druge oblike vzgoje tn iz-
obraževanja.
KOMISIJA
O IZVAJANJU
REFORME
V	HRASTNIKU
Na zadnji seji sekretariata
občinske konference ZK v
Hrastniku so ustanovili šest-
najst članski aktiv komuni-
stov z nalogo, da preveri idej
no-politične probleme ob ure-
sničevanju gospodarske rjfor-
me v komuni. V komisijo so
imenovali najvidnejše družoe-
nopolitične delavce, člane se-
kretariata ZK in nekaterih
krajevnih organizacij ZK. S
to analizo se bo KZ v Hrast-
niku neposredno vključila v
priprave na 9. sejo CK ZKS
Analizo ki jo bo pripravila
komisija, bodo obravnavali
na sekretariatu občinske kor
ference ZK in na sestankih
krajevnih organizacij ZK
ZA STANOVANJE
KMETOM —
BORCEM
V	HRASTNIKU
Republiški odbor ZB NOV
Slovenije je tudi hrastniški
občinski zvezi ZB NOV ao-
delil 30.000 ND kot posojilo
za popravila stanovanj kme-
tom-borcem NOV. Na zadnji
seji občinske skupščine so
odborniki sklenili, da naja-
mejo posojilo dodatnih 30
tisoč ND v ta namen. Poseb-
na komisija pri občinski skup-
ščini v Hrastniku bo tako
lahko razdelile: kot dolgoroč-
no posojilo 60.000 ND za ure-
ditev stanovanj kmetom-bor-
cem v občini.	-an-
RAZGOVOR
S PROSVETNIMI
DELAVCI —
KOMUNISTI
v drugi polovici meseca bo
pripravil revirski komite ZK
razgovor s prosvetnimi 'lelav
ci — komunisti iz občin Tr-
bovlje, Hrastnik in Za;jrje
ob Savi. Razgovora se bo ude
ležil tudi predsednik repubiiš
ke konference SZDL Sinusni
je Janez Vipotnik.
nk
ZAČETEK SEZONE
V	TRBOVLJAH
Mešani pevski zbor »Slav-
ček« Svobode Center iz i'r
bovelj je s samostojnim na-
stopom v delavskem domu
začel novo kulturno sez >no
v središču rudarskih revirjev.
Pod vodstvom dirigenta To-
dora Popova so se pevci pred-
stavili s programom sloven
skih in jugoslovanskih iarc>d
nih, umetnih in narodnih pe-
smi, s katerimi bodo laslo-
pili v Sofiji, Pemiku, Tolbu-
hmu in Vami v Bolgariji.
Tretia seja revirskega komiteja ZKS
v Trbovljah
ODOBRENE
ZAMISLI
Prepočasno reagiranje članov ZK
do dogajanj v svetu
Na tretji seji revirskega ko-
miteja ZK je prejšnji ponede-
ljek sekretar komiteja Mari-
jan Orožen obvestil člane o
pripravah za združitev pre-
mogovnikov v revirjih ter o
novi organizaciji zdravstveno
službe na tem območju. Po-
sebej je poudaril, da je iz-
vršni svet pred nedavnim na
čelno odobril zamisli načr-
tov za sanacijo premogovni-
kov v revirjih, i^odno pa je
ocenil tudi prizadevanja ru-
darjev v Trbovljah, Hrastni-
ku in Zagorju za ustanovitev
zdmženega revirskega premo-
govnika in pobude za izde-
lavo programa regionalnega
razvoja gospodarstva.
V razpravi so člani revir-
skega komiteja ZKS ugotovi-
li, da kljub zaključkom
prejšnje seje, člani ZK še ve-
dno reagirajo prepočasi do
dogodkov v svetu. SklenUi so,
da bodo izdelali podrobnejšo
oceno o stališčih in odnosih
do mednarodnih dogajanj, po-
sebej še o položaju na Bliž-
njem vzhodu, zatem pa bi iz-
vedli širšo razpravo o med-
narodnem položaju, v kate-
ro bi vključili komuniste m
člane drugih družbeno-politič-
nih organizacij.
Na tej seji je revirski Ko-
mite sprejel tudi poslovnik,
ki ureja delo revirske kon-
ference, komiteja in njego
vih komisij. Rajspravljali so
tudi o oblikah informiranja
komunistov v revirjih, ven-
dar so sklepanje o tem pre-
ložili na prihodnjo sejo. ::iaz-
pravljali so še o predlogu zi
izvedbo seminarja za sekre
kretarje organizacij ZK v re
vir jih in sklenili, da bodo
na prihodnji seji obravnava-
li med drugim tudi vključe
vanje revirjev v širšo regijo
ter problematiko gospo-
darskih gibanj v revirjih, pri
čemer bodo upoštevali tudi
teze za IX. sejo CK ZKS.
Osvojili so tudi pobudo, da
bi na eni zmed prihodnjih
sej spregovorili o oblikova
nju stališč ZK do posamez
nih načelnih vprašanj v zve-
zi z integracijskimi procesi v
revirjih, saj bodo tako zago-
tovili enotnost, ki je nujno
potrebna. Int^racijski proce-
si v revirjih naj bi namreč
v prihodnje ne potekali tako,
da bi koncentrirali vse služ-
be samo v enem izmed ob-
činskih središč, saj bi bila
taka politika precejšnja ovi-
ra za izvedbo integracijskih
procesov.	—nk—
Med številnimi razstavljavci na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu
s svojimi izdelki sodelovalo tudi podjetje »teve-vamost« iz Zagorja.
Posvetovanje poslancev skupščine SRS in občine Zagorje
MEDOBČINSKO
SODELOVANJE
Tehtni razlogi za integracijske procese v revirjih
Prejšnji ponedeljek je bi-
lo v Zagorju posvetx)vanje za-
gorskih poslancev, ki sta se
ga udeležila poleg drugih tu-
di Janez Vipotnik, poslanec
republiškega zbora skupščine
SRS za občino Zagorje in se-
kretar revirskega komiteja
ZKS Marjan Orožen.
Na posvetovanju je pred-
sednik skupščine občine Za-
gorje Dušan Kolenc seznanil
poslance z nekaterimi aktu-
alnim: družbeno-političnimi
in gospodiskimi problemi za-
gorske komune. Nakazal je
tudi možnosti in oblike po-
vezovanja z^orske občine v
širšo regionalno skupnost
ljubljanskega in celjskega ob-
močja ter dosedanje konkret
ne oblike medobčinskega so-
delovanja v revirjih. Opozo-
ril je tudi na nekatere teža-
ve zaradi zmanjšanja letoš-
nje proračunske potroš-
nje, ker občina Zagorje ni
več soudeležena pri dopolnil-
nih proračunskih sredstvih
republike.
Med drugim je zatem go-
voril še o integracijskih pro-
cesih v revirjih, politiki in
problemih zaposlovanja v Za-
gorju, razvoju družbenih
služb in o društveni dejav-
nosti v občini.
V	razpravi so poslanci po
udarili potrebo, da bi izde-
lali regionalni program raz-
voja gospodarstva v revirjih
Prograr naj bi upošteval vse
možnosti ra?yoja posameznih
mdustrijskih panog v vseh
treh občinah in tudi potre-
bo po povezovanju zasavske-
ga gospodarstva s sloven-
skim in jugoslovanskim go-
spodarstvom in slednjič, če-
tudi ne nazadnje, vključeva
nje v mednarodno de-
litev dela.
V	revirjih so že ustanovili
posebno komisijo iz predstav-
nikov družbeno-političnega
življenja, ki je že začela z
uvodnimi pripravami za iz-
delavo regionalnega programa
razvoja. Zato so na posveto-
vanju menili, aaj bi o pro-
gramu organizirali široko raz-
pravo med članstvom Socia-
listične zveze "■'jih.
Ob zaključku posvetovanja
je predsednik republiške kon-
ference SZDL Janez Vipotnik
opozoril na nekatere neodlož-
ljive naloge Socialistične zve-
ze Slovenije. Posebej se je
zavzel za ustanavljanje sek
cij pri občinskih organizaci-
jah SZDL, ki naj bi postale
najširša tribima dogovarjanja
občanov o vseh problemih v
komunah ali na njihovem
področju. Vendar bi bilo nuj-
no, da bi take sekcije naj-
bolj tesno sodelovale z repu-
bliško konferenco ali n.: eni-
mi sekcijami, kar bi zagoi
v.lo možnosti za vsestransi
izmenjavo izkušenj. —aft
PRISPEVEK
STEKLARJEV
ZA TRBOVELJSKO
BOLNIŠNICO
Kolektiv steklarne Hrasto
je namenil 50.000 N din <
adaptacijo splošne bolnišn
v Trbovljah, o čemer je ski
pal delavski svet na nedav
seji. Pričakujejo, da bodo C
di druga hrastniška podje
ja kmalu razpravljala o pi
spevku za modernizacijo DC
nišnice v Trbovljah in se ti
di ugodno odločila, kajti a
lovnim ljudem je razmeron
dobro znano, kolikega posiii
na je zanje in za njihove Ir
žinske člane, če bodo imi
ustrezno urejeno zdravstve-
no ustanovo.
»Leto akcij krajevnih skupnosti« v revirjih
NALOG BO DOVOLJ
Krajevne skupnosti m ] bi končno dobile dolgoročnejše programe dela
Skoraj pred štirimi me:3-
ci, je zvezni odbor »Družir. i
in gospodinjstvo« iz Beogra
da pozval občane v krajev
nih skupnostih, svete, kra-
jevnih skupnosti, družbeno
politične organizacije, občin-
ske skupščine in vse druge
zainteresirane občane, da se
pridružijo letu akcij krajev-
nih skupnosti od maja 1967
do septembra 1968.
Leto akcij krajevnih skup-
nosti naj bi spodbudilo zla
sti uspešnejšo in vsestranej-
šo dejavnost krajevnih skup
nosti pri razreševanju vseh
^-^novnih živlienlskih vprašanj
občanov in njihovih družin
tam, kjer živijo. Hkrati naj
bi ta akcija pomagala poživi-
ti delo krajevnih skupnost'
posebej še tam, kjer aktiv-
nosti ni čutiti v zadost-
ni meri.
In kako je z vključevanjem
revirjev v »Leto akcij krajev-
nih skupnosti«? Šele pred
kratkim so posamezni zain-
teresirani dejavniki dobili v
roke potrebno gradivo. Zato
šele lahko začenjajo z raz-
pravami o tem, kako bi se
pravzaprav vključili v akcijo.
Prevladuje mnenje, da bi bi-
lo najbolj un estno, če bi naj-
prej podrobneje preanalizira-
li dosedanjo dejavnost kra-
jevnih skupnosti, posebej pa
ugotovili. katere '^vno-
sti oziroma področia dela so
zapostavljene. Po tem in po
širokih javnih ra2JDTavah med
občani delovnimi in družbe
no političnimi organizacijami
bi pripravili proerame dela.
s katerimi bi se vkliučili v
»Leto akcii kraievniVi 'jim-n-
nosti«
Dosedanja ''"'avnost krajev-
nih skupnosti v revirjih ni
v celoti zadovoljila. Res ie
mogoče opaziti, da manjka
denar za pbsameznp akcije,
da še vedno ni zadosti lju-
di. ki bi bili prinravlieni de-
lati v teh organih neposred-
ne samouprave občanov, pa
tudi zanimanje občanov za
krajevno upravo ni tolikš
no. kot bi sicer pričakovali
Hkra,ti moramo priznati: da
so dejanske pristojnosti kra-
jevnih skunnosti v revirjih
^e doka i <;krorn->-io V nristoi-
nost krajevnih skupnosti so
občinske skupščine prenesle
v glavnem le vzdrževanje
cest in še nekatera druga
manjša komur«"''na dela, za-
to so tudi prizadevanja in
akcije večine ' 'evnih skup-
nosti usmerjene bolj eno
stransko. Pristojnosti gredo le
počasi iz uprav občinskih
skupščin in dmgih organov
na krajevne skupnosti. Manj-
kajo tudi trdnejši programi
dela, predvsem zategadelj, ker
v posameznih občinah še ni
s sistemom urejeno financi-
ranje oziroma sofinanciranje
dejavnosti krajevnih skupno-
sti.
V »Letu akcij krajev-
nih skupnosti« bo v revir-
jih nalog dovolj. Posebej po-
membno bo tudi razreševa-
nje nalog, ki izhajajo iz sa
me akcije, in to urejanje var-
stva otrok, ureditve laselij
in varstva interesov potro.šni-
kov. Zlasti pomembno ai bi-
lo, da bi krajevne skupx^l^sti
končno le dobile dolgoroč-
nejše programe dela, seveda
prilagojene dejanskim možno-
stim.
NOVA TRGOVINA
„AVTO CEUr
na Ljubljanski cesti v Celju
»AVTO CELJE« je odprl novo trgovino na Ljubljan-
ski cesti 11, telefon 21-80. Obiščite jo, postregli vas
bodo z naslednjim:
—	avtomobili domače proizvodnje
—	osebni avtomobili znamke RENAULT in ALFA
ROMEO
—	italijanske sobne peči na plin in olje znamke
GIBO
—	traktorji, kosilnice, kultivatorji in motorne žage
BERTOLINI in ALPINA
—	pralni stroji CASTOR, RELAX in CASTOR-RADE
KONČAR
—	italijanski radijski aparati za avtomobile in sobni
televizorji AUTOVOX
—	domače in uvožene gume za osebna in tovorna
vozila
—	preproge m prevleke za sedeže, splošni in elektro
material za vse vrste avtomobilov,
PRODAJA ZA DINARSKA
IN DEVIZNA SREDSTVA
Za obisk se priporoča '
„AVTO CELJE"
CELJE
8 
TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
analiza o društveni dejavnosti v občini hrastnik
POSKUS
OKREPITVE
j^jub znatnemu razvoju nekaterih društvenih dejav-
^sti, sodijo Hrastničani, da bi ob ustreznejši in učin-
liovitejši splošni podpori utegnili poživiti aktivnost
jflesnovzgojnih in športnih ter kulturnih in drugih
društev. Vključevanje mladih občanov je neodložljiva
jlolžnost.
V Hrastniku so se že le-
(os spomladi odločili, da bo-
temeljito prerešetali do-
jgdanjo društveno dejavnost.
2a ta korak so se odločili po-
toni, ko so ugotovili, da ute-
gne okrepljena društvena de-
javnost vplivati na splošno
pripravljenost ljudi, da bi
svetovali tudi pri drugih
perečih občinskih zadevah.
Sicer pa so tudi v tej obči-
ni ugotovili, da razvejana
(jruštvena aktivnost omogoča
ljudem večjo izobrazbo, več
znanja in načrtno oblikova-
nje prostega časa.
Zanimivo je, da sodeluje
na področju občine Hrastnik
Ijar 3064 občanov v sedanjih
društvih in društvenih orga-
nizacijah. Od tega je aktiv-
nih kar 560 mladih ljudi in
710 pionirjev. Najbolj mno-
žični društvi sta planinski
organizaciji Hrastnik in
Hrastnik-Dol. V obeh dru-
štvih je včlanjeno 1354 obča-
nov. V telesnovzgojnih dru-
štvih in sekcijah sodeluje 388
ljudi, v taborniški organizaci-
ji, klubih ljudske tehnike, v
strelskem in kegljaškem dru-
štvu pa je aktivnih nad 900
odraslih in mladine, še naj-
manj aktivnih ljudi imajo
kulturne organizacije, in si-
cer nekaj nad 290.
V Hrastniku so pred leti
ustanovili enoten sklad za fi-
nanciranje celotne društvene
dejavnosti. Lani se je v skla-
du zbralo nad 21 milijonov
SD. Od tega so namenili
okrog 12 milijonov SD za po-
trebe telesne vzgoje, 6 mili-
jonov Sdin kulturnim organi-
zacijam, drugo pa ostalim
društvom n društvenim or-
ganizacijam.
Čeprav so na področju dru-
štvene dejavnosti dosegli za-
dovoljive rezultate, so v
Hrastniku prepričani, da bi
bilo mogoče s pospešenim
vključevanjem mladih lju-
di dosegati še lepše uspehe.
Tako na športnem, kot na
kulturnem --»odročju. Zato
nameravajo povečati vlogo
družbenopolitičnih organiza-
cij pri krepitvi sodelovanja
ljudi v društvih. Nobenega
dvoma ni, da bodo bližnje
razprave o pomembnosti te
aktivnosti prispevale k temu,
da se v to ali ono društvo
vključi več občanov.
Ob tej priložnosti — po
vsej verjetnosti bodo predlo-
žili analizo tudi občinski kon-
ferenci Socialistične zveze —
bodo društveni delavci ute-
gnili obrazložiti svoje pogle-
de na dosedanjo društveno
dejavnost, hkrati pa razloži-
ti svoje načrte za prihodnje
obdobje. Jeseni bodo tudi v
Hrastniku občni zbori dru-
štev. Predloge, ideje in pobu-
de, sprejete na razpravah,
bodo zagotovo pripomogle k
temu, da bi ob&ii zbori spre-
jeli še kvalitetnejše progra-
me delovanja.	-an
Med najvidnejše kulturne ustanove v Zasavju sodi
slikarska kolonija v Zagorju. Udeleženci slikar.ske ko-
lonije prihajajo vsako poletje v Izlake, kjer delajo
deset dni. Likovniki pokažejo svoje stvaritve na po-
sebni razstavi, ki jo organizirajo v Zagorju 8. februar-
ja, v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Do-
sedanje razstave si .je ogledalo že nad 1500 občanov.
tki v hrastniku se pripravlja
na poslovno sodelovanje
Obetajoča prihodnost
V tovarni kemičnih izdelkov so z dosedanjimi vlaganji
v modernizacijo naprav omogočili boljšo perspektivo.
Kolektiv se bo v kratkem odločil za poslovno-tehnično
sodelovanje z rudarskim kombinatom Bor, kjer bodo
proizvajali tripolifosfate.
Od pogodbe o medseboj-
nem poslovnem sodelovanju
si obetajo precejšnje koristi.
Gre za to, da bi obe podje-
tji uravnali svojo proizvod-
njo tripolifosfatov, skupno
raziskovali trg, skupno uva-
žali potrebne surovine, pa
tudi skupaj izvažali te iz-
delke.
V rudarskem kombinatu
bodo že do konca prihodnje-
ga leta dogradili nov obrat
za proizvodnjo tripolifosfatov,
z zmogljivostjo 20.000 ton na
leto. Na tem področju pa si
je kolektiv tovarne kemičnih
izdelkov pridobil precejšnje
izkušnje, zato bodo lahko
strokovnjaki tega podjetja s
svojimi nasveti in izkušnja-
mi pomagali pri graditvi bor-
skega obrata.
V hrastniški kemični to-
varni že zdaj proizvajajo pre-
cejšnje količine tripolifosfa-
tov. Borski kombinat bo
hrastniški kemični tovarni
podelil 250 milijonov SD kre-
ditov, s katerimi bo moč iz-
popolniti nekatere naprave v
Hrastniku. To bo hkrati
omogočilo, da povečajo pro-
izvodnjo. V Hrastniku bodo
že prihodnje leto proizvedli
10.000 ton tripolifosfatov.
Skupno z borskim obratom
bo proizvodnja t^a izdelka
30.000 ton. Ker gre za velike
količine, je medsebojno urav-
navanje nabave surovin in
prodaje blaga velikega pome-
na za obe delovni organiza-
ciji.
Pogodbo o pKJslovnem so-
delovanju bodo podpisali za
pet let. V kolikor bosta part-
nerja zadovoljna z doseže-
nim sodelovanjem, jo bodo
kasneje podaljšali.
-an
Nova
prodajalna
v Zagorju
Prejšnji teden so v Zagorju
odprli novo prodajalno podje-
tja Splošna oblačila »Triglav«
na Kidričevi cesti. V tej spe
cializirani industrijski trgovi-
ni, ki je skrajšala pot od pro-
izvajalca do potrošnika, bodo
cene mnogih artiklov dosti
bolj zmerne.
V trgovini bodo prodajali
razne zaščitne obleke, ki jih
potrebujejo delavci na delov-
nem mestu (delovne obleke
iz kepra, primerne za rudar-
je, mehanike in druge pokli-
ce, zaščitne plašče za živil-
sko stroko, delovne pajace,
hlače po tipu »farmar« za
kmetovalce, razna gumirana
oblačila in podobno) ter vso
drugo konfekcijo za odrasle
in za otroke ter razne plete-
nine.
Zamisel zagorskega delovne-
ga kolektiva je vsekakor vre-
dna priznanja in verjetno bo-
do kupci dokazali, da je bila
umestna odločitev za speciali-
zirano prodajalno.
(rap)
Na Kratko
v trbovljah
vedno vec
nezaposlenih
Po podatkih trboveljske
enote ljubljanskega zavoda
za zaposlovanje je bilo do
začetka avgusta prijavljenih
nad petsto ljudi, ki iščejo
zaposlitev, število nezaposle-
nih se bo v teh mesecih ne-
dvomno povečalo, saj se bo
zavodu prijavila vsa tista
mladina, ki po dokončanem
šolanju ni našla zaposlitve
in vsi tisti delavci, ki so zdaj
na raznih sezonskih delih.
Skoraj polovica nezaposle-
nih išče zaposlitev prvič.
Med prijavljenimi je nad šti-
risto žena, predvsem iz obla-
čilne stroke, frizerk, trgovk
in administratork. Dvain-
dvajset nezaposlenih ima
srednjo, trije pa višjo oziro-
ma visokošolsko izobrazbo.
■vt-
gledališki
abonma
Občinska zveza kultumili
in prosvetnih organizacij Tr-
bovlje pripravlja že nekaj let
zapovrstjo abonmajske pred^
stave v delavskem domu,
kjer gostujejo gledališča
Ljubljane, Celja in od dru-
god ter razni gla.sbeni an-
sambli.
Prav tako bo tudi letos ia
Trboveljčani, ki jih zanimaj
kulturne stvaritve, bodo ime-
li svoje zadovoljstvo. Rep©*^
toar še ni dokončno določen,
ker se zveza še dogovarja £
nekaterimi kulturnimi usta-
novami v Sloveniji, vendar
je že znano, da bodo v ve-
černi in mladinski abonma
vključili osem dramskih in
glasbenih del.
Letos bo uvedla zveza še
abonma za nižje razrede
osemletk, s čimer želijo pri-
vzgojiti tudi pionirjem že
zgodaj ljubezen do kulture.
-vrt
za hitrejši
napredek
gospodarstva
Odborniki obeh zborov so
na zadnji seji skupščine ob-
čine Hrastnik razpravljali o
aktualnih vprašanjih letoš-
njega gospodarjenja, realiza-
ciji občinskega proračuna in
finančnega načrta izobraže-
valne skupnosti in o nekate-
rih drugih problemih. Pollet-
na analiza gospodarjenja je
odbornike spodbudila k ne-
koliko obširnejši razpravi o
obrtništvu v komuni. Razen
tega so živahno razpravljali
o realizaciji dohodkov in iz-
datkov občinskega proraču-
na in finančnega načrta izo-
braževalne skupnosti. Na seji
so soglasno potrdili sklep o
sofinanciranju modernizacije
ceste ob Savi med Hrasbnir
kom in Trbovljami.
—an
konerence
aktivov zms
Občinski komite ZMS v Tr.
bovljah je po razpravi o ia-
vedbi letošnjih konferenc v
aktivih ZMS ustanovil dve
skupini. Prva bo raziskala
organizacijska in kadrovska
vprašanja, druga bo pomaga^
la mladinskim aktivom pri-
pravljati konference.
Letne konference mladin-
skih aktivov v občini Trbov-
lje bodo zaključene do 15.
oktobra, rudniški in tovarni-
ški komiteji se bodo sestali
do konca oktobra, obč nsHia
konferenca pa bo v novem-
bru.
Na letošnjih konferenc«^
bodo obravnavali vrsto akti
alnih problemov, ki so v n^
tesnejši zvezi z mladinskim
delovanjem, a dotaknili se
bodo tudi gospodarjenja in
drugih zadev v občini, k-" jih
mladina zaznava in o njih tu-
di kritično razmišlja.
—VT
prihodnje leto mladinski zbori v zagorju
Priznanje Zagorjanom
Prihodnje leto bo v Zagorju republiška revija naj-
boljših mladinskih pevskih zborov, kar štejejo za pri-
znanj Zagorjanom za prizadevno delo na področju
mladinskega zborovskega petja. Na reviji bo sodelo-
valo nad štirideset mladinskih vokalnih ansamblov.
Na zadnji razširjeni sej j
komisije za mladinsko zbo-
rovsko petje pri zvezi kuitur-
no-prosvetnih društev Slove-
nije v Ljubljani so udeležen-
ci obravnavali priprave na
republiško mladinsko pevsko
revijo v letu 1968.
Ob tej priložnosti so .ned
drugim sklenili, da bi bil go-
stitelj osrednje sloveivske
mladinske prireditve oočma
Zagorje oziroma občinska
zveza kulturno-prosvetnih dru-
štev. S takšno odločitvijo so
člani komisije nedvomno pri-
znali uspehe, ki jih je dose-
gel stočlanski otroški pevski
zbor »Vesna« v zadnjih letih
Mladinska pevska revija je
predvidena v dneh od 6. do
8 'jimija. Občinska zrveza kul-
turno-prosvetnih društev me-
ni, da se bo udeležilo revije
okoli štirideset najboljših
mladinskih pevskih zborov.
Razen tega pa bodo povabili
v Zagorje tudi nekatere zna-
ne zbore iz sosednjih repub-
lik, po možnosti pa še neka-
tere mladinske vokalne an-
samble iz sosednjih črfAv.
Zaradi pomembT^.>ti ^evije
so se v Zagorju odi )eili, da
bodo začeli s tripravt'mi
pravočasno in tako opravičili
zaupanje v gostitelja.
razgovori
komunistov
Prejšnji teden so bili v Tr-
bovljah razgovori komuni-
stov v posameznih aktivih,
kjer so obravnavali osnutek
tez za 9. sejo CK ZKS. Na
sestankih aktivov so komu-
nisti zvedeli tudi nekatere
najbolj značilne podatke o
poslovanju delovnih organi-
zacij v občini.	-nk-
iVled obiskom v revirjih se je predsednik Tito navdušil nad mladinskim pevskim
zborom »Vesna«, ki mu je zapel Mihelčičevo »Brigadirsko«. Člani pevskega zbora
so poklonili predsedniku Titu album s prikazi svojih uspehov v zadnjih letih in
ga zaprosili, da se jim je podpisal v .spominsko knjigo. S soprogo Jovanko se je
tovariš Tito tudi slikid s pevci zagorske »Vesne«.
Dela zastajajo,
ker denar ne doteka
z denarjem, ki so ga v ob-
čini Hrastnik zbrali s pri-
spevkom za uporabo mestne-
ga zemljišča, so doslej plača-
li ureditev ograj ob cesti
skozi Hrastnik, izdelavo opo-
rnih zidov ob cesti mimo
pokopališča v Dolu ter reži-
jo stanovanjskemu podjetju,
ki pobira prispevek od in-
dividualnih zavezancev.
Letos ob koncu julija je bi-
lo na računu prispevka za
uporabo mestnih zemljišč
90.000 ND, ki so jih ugra-
bili za doplačilo krajevni
skupnosti Dol pri Hratsniku
za izdelavo opornih zidov
in stanovanjskemu podjetju
Hrastnik za ureditev okolice
pri stanovanjskih blokih na
Logu.
Marsikaj nujnef>a di še .lo-
gli storiti, vendar so zavezan-
ci v tem obdobju poravnali
le 34<'/o od predvidenega zne-
ska, kajti po planu bi mora-
li imeti 360.000 ND, a v tem
obdobju so zbrali le 23.903
novih dinarjev.
Redni plačniki so samo to-
varna kemičnih izdelkov, tr-
govsko podjetje, gostinsko
podjetje Jelka in celjske Me-
snine. Redno odvaja zbran
denar tudi stanovanjsko pod-
jetje, vendar je tudi tu oči-
ten izpad, ker prispevka ne
plačujejo vsi individualni za-
vezanci. Zaostanek iz ^eta
1966 pa je med drugimi zave-
zanci delno poravnala samo
steklarna s 40.000 ND.
Če bi vsi zavezanci re-^Jio
odvajali denar na račun pri-
spevka za urejanje mestnega
zemljišča, bi naredili še mar-
sikaj, kar zdaj bode v oči.
OGLAŠUJTE
V CELJSKEM
TEDNIKU
9 TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
Rudolf Pibrovec - 70-letnik
s	Pred nekaj dnevi je živa-
■	hen in prizadeven turistični
S	delavec, ki bi mu malokdo
S	prisodil sedem križev, praz-
■	noval svoj veliki življenjski
■	jubilej. Ob tem praznovanju
S	so se ga spomnili tudi mnogi
S	prijatelji in znanci iz njego-
■	ve nekdanje — trgovske stro-
S	ke.
■
S	Rudolf Pibrovec se je rodil
S	11. septembra 1897 v Ljub-
■	Ijani, kjer je tudi opravil
■	osnovno šolo in nadaljeval
■	študij na realki. Toda moža
■	je že takrat vleklo v svet in
■	odšel je v mornariško pod-
■	častniško šolo v šibenik. Pr-
■	vo svetovno vojno je preživel
■	kot mornar in je potem ostal
I	kot civilni uradnik v vojski
I	še do leta 1922. Takrat je
1	prišel v Celje in prestopil
s	v trgovsko stroko.
I Že takrat se je vključil v
sindikalno gibanje delavsko-
nameščenskih organizacij in
je bil na listi te organizaci-
je celo izvoljen v občinski
zbor občine Celje-okolica. Le-
ta 1940 sta skupaj z vojnim
tovarišem Senkarjem ustano-
vila majhno trgovinico z ga-
lanterijskim blagom. Toda že
teden dni zatem je moral na
orožne vaje in kmalu zatem
je izbruhnila druga svetovna
vojna.
Iz nemškega ujetništva se
je sicer srečno vrnil, a kma-
lu so ga Nemci aretirali, ker
so vedeli za njegovo napred-
no delovanje. Niso mu mogli
ničesar dokazati, a v nevarno-
sti je bil nenehno. Posebej
še, ko je s svojimi tovariši
navezal stike in so se začeU
sestajati v njegovi trgovinici.
Z najbolj zaupnimi so takrat
začeli akcijo zbiranja Rdeče
pomoči.
Toda Nemci niso mirovali.
Štirikrat so mu preiskali hi-
šo, večkrat so ga zasliševali
zaradi poslovanja v sloven-
skem jeziku, prodajalko so
celo zaprli, njega pa so sled-
njič potegiiili v svojo službo.
Postal je skladiščnik in pisar
in to je bilo ravno tisto,
kar so potrebovali. Iz skla-
dišča so romale velike koli-
čine raznega materiala »v hri-
be«. Mimo tega pa je s tova-
riši močno vplival na razpo-
loženje enot »Wehrmann-
schafta«, zaradi česar so tudi
okupatorji ocenili, da je bil
celjski bataljon najslabši.
Po osvoboditvi je prevzel
tovariš Pibrovec organizacijo
trgovine in preskrbe za ta-
kratni celjski okraj. Po več-
letnem službovanju v upravi
je postal kasneje direktor
trgovskega podjetja »Vesna«
in po njegovi reorganizaciji
vodja komerciale. Leta 1962
je odšel v pokoj.
Toda niti prej niti zdaj ni
vedel, kaj je to brezdelje. Po
upoKojiivi je začel še z večjo
vnemo sodelovati pri olepše-
valnem in turističnem dru-
štvu v Celju, kjer je odbor-
nik že vsa leta po vojni, je
gospodar pri TD in predsed-
nik nadzornega odbora TZ
ter delegat pri TZ Slovenije.
Malokatera akcija celjskega
olepševahiega ali turističnega
društva je bila, kjer ne bi so-
deloval.
Ob njegovem jubileju se
mu lahko za marsikaj zahva-
limo in zaželimo, da bi še
dolgo prispeval k razvoju tu-
rizma na našem področju.
Sindikalno prvenstvo v rokometu
v organizaciji občinske
zveze za telesno kultiuro v
Celju je tudi zdaj v teku tek-
movanje sindikalnih roko-
metnih ekip. v ligi sodeluje
deset moštev. Doslej so odi-
grali že dve koli:
I. KOLO: Cinkarna — že-
leznica 16:12, EMO — IFA
14	: 6, prosveta — Libela
15	: 14, železarna — Klima
11 : 10 in Kovinotehna —
Ključavničar 5 : O brez igre.
II. KOLO. Cinkarna —
Ključavničar 20 : 8, EMO —
prosveta 10 : 11, Klima —
Kovinotehna 10 : 14 in žele-
zarna — IFA 24 : 13
ŽRTVE 
PROMETA
PO NESREČI UMR^
7. septembra je zaradi rv.
škodb, ki jih je dobU J:
prometni nesreči umrl w
ZORCIC, roj. 1930, doma u
Sela 97. Pokojni se je 31. J
gusta peljal z mopedom C
smeri Dobrova proti Selaij
Pred domačim krajem je
peljal na stransko cesto ,
smeri Mosteca. Iz neugotov
Ijenega vzroka je zavozil .
jarek in pri tem padel
glavo, pri čemer si je razbi]
čelado in zlomil tilnik. Prg,
peljan je bil v brežiško bol!
nišnico, kjer je nekaj dni p^
nesreči umrl. Nesreča ni biij
prijavljena in je PM Brežice
za njo zvedela šele 8. sept^
bra.
TOVORNJAK
V SAVINJO
Ivan PRANKOVIC je peljal
s tovornjakom iz smeri Zida.
ni most proti Rimskim topli,
cam. Za njim je pripeljal
dmg tovornjak, katerega je
opravljal Franc ŠKOBERNE
in začel prehitevati FrankoH
ča. Ker se cesta na kraju,
kjer je začel prehitevati, zo
ži od 6,20 na 4,70 metra, je
ob zaključevanju prehiteva,
nja zadel s prikolico prehi-
tevani tovornjak in ga potiš,
nil ceste K metrov globo-
ko v Savinjo, kjer je obstal
obrnjen na streho. Pri nesra
čl je bila huje poškodovana
sopotnica v prevmjenem to
vomJaku Dorica SVETOV-
SEK. Škoda na tovornjak«
in tovoru znaša približno 40
tisoč novih dinarjev.
NEPREVIDNO
PREČKANJE CESTE
v smeri Jakoba se je pe-
ljal z mopedom Anton RI-
TOVŠEK iz Kolobja. V na-
selju Šentjur je pred mope-
dista stopil pešec Ivan GA-
LIN, ki je neprevidno preč-
kal cesto. Pri trčenju sta oba
padla, pri čemer je bil ma
pedist težje poškodovan in
so ga prepeljali v celjsko
bolnišnico. Zdravniki so ugo-
tovili, da ima pretres možga-
nov in zlom ključnice. Pešec
je bil lažje poškodovan tn
je po nesreči odšel domov,
ZANESLO GA JE
S CESTE
Po cesti II. reda Celje —
Rogatec se je z motornim
kolesom peljal Janko ULA-
GA. Na desnem ovinku v bli-
žini gostilne Tlakar na Te-
harju pri Celju ga je zaneslo
na skrajno levo stran, kjer
je z motornim kolesom zadel
v obcestni kamen in se pre
vrnil. Dobil je pretres mož-
ganov tn poškodbe po glavi
in levi nogi. Na motornem
kolesu je približno 500 Ndin
škode.
KOLESARKA
ZAPELJALA
PRED AVTO
Majda ŠKRUBEJ, doma
Iz Celja, se je peljala s kole-
som iz smeri središča mesta
proti Vojniku po kolesarski
stezi ob levi, torej napačni
strani ceste. Proti mestu j®
pripeljal osebni avtomobil,
katerega je vozil voJak 'na-
dimir MIHAJLOVIč, ki služi
vojaški rok v Celju. Kolesar-
ka je iz neznanega vzroka
nenadoma zavila s kolesar-
ske steze proti sredini ceste
in tako zapeljala pred ome-
njeni voja^ avtomobil. Voz-
znik nI mogel ustaviti ali Ka-
ko drugače preprečiti nesre-
čo In je s sprednjo stranjo
avtomobila zadel dekle tn jo
zbil po cesti. V bolnišnici so
ugotovili, da ima pretres mo-
žganov, zlomljeno levo nogo
v	golenici in odrgnine po gl^
vi	in nogah.
Spet jim bomo zaploskali
Dolg je seznam tistih, ki so ponesli slavo celjske in jugoslovanske atletike pred leti v svet. Čeprav so še vsi mladi, so danes pravzaprav
atletski veterani. In kot take jih bomo v soboto, 23. t. m. znova pozdravili na celjski stezi. Saj jih poznate. Prvi na levi je Igor Zupančič,
večkrat najboljši športnik Slovenije; tekač na 400 m zapreke ter na 400 metrov. In potem je tu Roman Lešek. Četudi je že v »penziji«,
je prav gotovo še danes naš najboljši skakalec s palico. Jože Brodnik je svoje največje uspehe dosegel kot deseterobojec. Naj povemo
kaj več o Stanku Lorgerju, atletu, po katerem bi se pravzaprav mesto ob Savinji moralo imenovati. Tako so namreč predlagali Italijani.
Sicer pa, njegova specialiteta — tek na 110 metrov čez ovire ter matematika. Franc Naraks je ničkolikokrat navdušil na srednjih progah.
Tudi Mirka Kolnika najbolj poznamo kot deseterobojca. Andrej Vipotnik je kmalu zrasel v rekorderja na srednjih progah, škoda, da je
prehitro nehal. In Edi Gole odličen tekmovalec v metih.
v soboto jim bomo spet zaploskali in jih bodrili, pa ne k rekordnim dosežkom, marveč zato, ker se bomo v mislih vračali deset in
morda še nekaj let nazaj...	M. BOŽIČ
Stare šprinterke v novem sijaju
MARINCEK DVAKRAT
PRVI
Celjski kegljači so zaklju-
čili ne samo svoje občinsko
prvenstvo, na katerem je so-
delovalo 80 tekmovalcev, mar-
več tudi prvenstvo celjske
tekmovalne skupnosti. Na
obeh prvenstvih je zmagal
Slavko Marinček, član Aera.
Najboljši na občinskem pr-
venstvu so se zvrstili takole:
1.	Marinček 1734 ( 871, 863),
2.	Edi Šunko (Ingrad) 1665,
s. Stane Kranjc (štore) 1640,
4. Lojze Zagorc (Kovinoteh-
na) 1637, 5. Tomo SaUč (Sto-
re) 1629, 6. Jože Lubej (Ce-
lje) 1628 itd.
DROBNE ŠPORTNE
PODZVEZA NOGOMET-
NIH SODNIKOV v Celju
je razpisala tečaj za nove
nogometne sodnike. Začel
se bo v oktobru, prijave
pa sprejemajo do koaica
septembra.
PAVEL BUKOVAC, ki je
bil doslej na seznamu sod.
niko\% za sojenje tekem
slovenske nogometne in
slovenske conske lige je
obvestil zve2» nogometnih
sodnikov Slovenije, da teh
tekem do nadaljnjega ne
bo več vodil, marveč bo
sodil le tekme celjske no-
gometne podzveze. Glede
na to odločitev je zveza
nogometnih sodnikov pr^
dala Biikovčev dopis disci-
plinskemu sodišču v na-
daljnjo proučitev in ukre-
panje.
MOŠKI PARI V KEG.
LJANJU. Občinsko in med-
občinsko prvenstvo Celja
v kegljanju za moške pare
bo od 22. do 25. septem-
bra. Tekmovanje bo na
kegljišču Ingrada; raču-
najo, da bo sodelovalo
štirinajst parov.
TRENINGI HOKEJI-
STOV so že v polnem teku.
So vsak ponedeljek, sredo
in petek ob 19. uri v mest-
nem parku oziroma v te-
lovadnici četrte osnovne
šole ob Dečkovi cesti.
Kdor v teh dneh povsem
slučajno zaide na atletski
stadion Borisa Kidriča, je
verjetno nemalo presene-
čen, ko vidi na atletski
stezi ljudi, ki so že pred
mnogimi leti končali z ak-
tivnim udejstvovanjem.
Vest, da bo 23. septembra
prvo slovensko prvenstvo
za atletske veterane, so
vsi sprejeli z velikim na-
vdušenjem. Stari borci, ki
so s svojimi nastopi raz-
veseljevali nad tisoče lju-
biteljev atletike, bodo spet
stopili v areno, ki jim je
dolgo časa pomenila del
žiivljeaija, del njih samih.
Ljubezen do š.porta, še po-
sebej pa do atletike, jim
je ostala vse do današnje-
ga časa. Stare, dobre šprin-
terice bodo potegnili iz
predalov, obrisali z njih
prah in odšli na tekmo-
vanje, ki jim bo pomagah
lo obuditi spomine na ti-
ste dni, ko je slovenska in
jugoslovanska atletika pod
težjimi pogoji, kot danes,
dosegla visoko mednarod-
no kvaliteto. Ob startnih
blokih se bodo pojavili
proslavljeni atleti. Skupaj
bodo stali za tek na 60
metrov: Lorger, Kolnik,
Lešek, Zupančič ... Velika
imena jugoslovanske atle-
tike. Borci, kakršnih si
lahko še samo želimo. Na
1000 metrov bodo tekli
štajner, Polutnik, Hanc.'..
Pri njih ni taktiziranja, ki
ga vse bolj opažamo pri
mladih atletih. Vsi so za-
dovoljni, da je do takšne-
ga tekmovanja prišlo in
da se bodo še enkrat lah-
ko pomerili na stezi, ki
jim je prinesla toliko le-
pih spominov, pa tudi raz-
očaranj, Za njih 23. sep-
tembra ne bo važen rezul-
tat. Važno bo sodelovanje
in srečanje z atletskimi
prijatelji iz vse Slovenije.
Rdeča steza bo še enkrat
sprejela nase tiste atlete,
ki so na tekmovanjih do-
ma In v tujini dosegali
uspehe, katerim se danes
lahko samo čudimo. Za
gledalce bo takšno tekmo-
vanje vsekakor prijetno
in enkratno doživetje, isto-
časno pa grenak priokus
ob misli, da takšnih atlet-
skih borcev še dolgo ne
bomo imeli. Zato bo sre-
čanje z njimi lepo, pa tu-
di žalostno ob poznanju
današnjega stanja v naši
atletiki.
T. VRABL
10 
TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
3tali
PRODAM
STRP:šNO opeko — rabljeno
(2500 kom), lončeno p>eč in
štedilnik prodam. Ženska
konfekcija VESNA Celje,
Stanetova 11.
TAU^US 17 V prevoženih 6000
kilometrov šport menjači
prodam. Naslov v upravi
lista.
ŠOD — 600 I skoraj nov pro-
dam. Kari Podkrižnik, Pri-
mož 3-Šentjur
VESPO GS prodam. Ogled
vssko nedeljo od 7—11 ure
pn Karlu Ravnaku, Socka
6 — Strmec pri Vojniku.
SAMO za 'F5.000 S din pro-
dam dobro ohranjen malo
rabljen magnetofon »STAN-
DART«. Informacije telefon
32-23.
SADNI mlin na motorni po-
gon, grozdni mlin in sti-
skalnico na vijak prodam.
Celje, Partizanska 32.
RABLJENO skoraj novo o-
strešje za hišo 7,5 x 8,5,
strešno opeko in okna z ro-
leto prodam. Vinko Šplajt,
Tmovlje 174, Celje.
HIŠO z vrtom v Preboldu
prodam takoj. Ostalo po
dogovoru. Marija Skobe,
Prebold 94.
20-COLSKI železni gumi voz,
primeren za traktorsko pri-
kolico, prodam. Naslov v
upravi Usta.
DOBRO ohranjen globok
otroški voziček prodam. Na-
slov v upravi lista.
NOVO hišo prodam za 45.000
Ndin. Ignac Kresnik, Celje,
Košnica 45.
GOZD v bližini Lesičnega po-
ceni naprodaj. Ponudbe
pod šifro »Poceni«
LESENO garažo na Maribor-
ski cesti v Celju proda:
Franc Kramžar, Celje, Mal-
gajeva 2.
NOVO sobno peč »Emo« na
plin, olje prodam. Naslov
v upravi lista.
JABOIJiA prodam. Naslov v
uj>ravi lista.
ENOSTANOVANJSKO takoj,
ali po dogovoru vseljivo
hišo, gospodarsko poslopje,
56 arov vinograda in 50
arov sadonosnika prodam.
Naslov v upravi lista.
SPALNICO in več raznih de-
lov pohištva prodam poce-
ni. Draksler, Celje, Dečkova
cesta 26.
FIAT 750, letnik 65/66 proda
Kari Verbič, Celje, Košni-
ca 5.
MOTORNO kolo tomos-galeb
150 v odličnem stanju pro-
da ugodno: Ludvik Jurhar,
Migojnice 58 — Griže pri
Žalcu.
MOPED tricikel prodam
ugodno: Jože Kranjc,
Hramše 27 — Dobrna.
SADNE zaboje, izdelane po
JUSU, lahko nabavite ob de-
lavnikih popoldne, ob nede-
ljah pa dopoldne pri Stan-
ku Drolcu, Ločica 21 Vran-
sko.
POCENI prodam dobro
ohranjen moped in emajli-
rani štedilnik. Košir, Pe-
trovče 95.
DOBRO ohranjeno »šperano«
spalnico prodam. Tumšek,
Kersnikova 36/1.
MOPED colibri in zastavo
750, 1965 nujno prodam.
Martin Pilih, Celje, Trnov-
Ije 181.
KMEČKO hišo s sadovnja-
kom, potrebno popravila,
prodam. Naslo\' v upravi
lista.
KUPIM
MANJŠE posestvo vseh kul-
tur v okolici Celja od
Šmarja do Savinjske doli-
ne kupim. Franc Koradej,
Šmarje pri Jelšah 27.
SIANOVANJA
DEKLETU nudim stanovanje,
St;lin, Celje, Kovinarska 10.
SOBO išče samski moški.
Ivan Golob, Celje, Ostrož-
no 98.
OPREMLJENO sobo, s cen-
tralno kurjavo, kopalnico
oddam s 1. oktobrom. Vaj-
dič, Božičeva ulica 3 (poleg
bazena) Celje.
NEOPREMLJENO ali oprem-
ljeno sobo v Centru iščem.
Grem tudi za sostanovalca.
Kari Ravnak, Socka 6 Str-
mec pri Vojniku.
SOBO zamenja starejša upo-
kojenka. Naslov v upravi
lista.
ŠIVILJA išče prazno sobo s
15. oktobrom, najraje v bli-
žini Topra. Naslov v upravi
lista.
USLUŽBENEC išče oprem-
ljeno sobo, gre tudi za so-
stanovalca. Naslov pustiti
v upravi lista.
USLUŽBENKA išče prazno
ali opremljeno sobo. Na-
slov v upravi lista.
ZAKONSKI par išče enosob-
no stanovanje v Celju. Pla-
čata po dogovoru. Pismene
ponudbe pod šifro »Celje
II«
PRIMERNO stanovanje išče
mlad zakonski par — inte-
lektualca brez obrok. Pis-
mene ponudbe na upravo
lista pod šifro »Celje«.
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO pomoč.iico
z znanjem kuhe in vsaj
enega svetovnega tujega je-
zika sprejmem za St. Mo-
ritz v Švici. Zdenka Ffld-
marni, Hrastje 1 Bistrici»
ob Sotli.
GOSPODINJSKO pomačnico
sprejmem. Naslov v upraivi
lista.
RAZNO
MATEMATIKO, angleščino in
knjigovodstvo instruiram.
Naslov v upravi lisita.
ENODRUŽINSKO stanovanj
sko hišo ali manjše pose-
stvo na območju Celja vza-
mem v najem. Naslov v
upravi lista.
IštEM lokal za mimo obrt
v bližini mesta, ali prime-
ren prostor za ureditev av-
tomobilske obrti, v bližini
mesta in asfaltirane ceste.
Ponudbe pošljite na upravo
lista pod šifro »Obrt«
DOBRO situiran obrtnik —
posestnik 53/170 v promet-
nem kraju, želi resnega
zBianja z dobrosrčnim pre-
možnim dekletom do 45 let
zaradi ženitve. Ponudbe
pod šifro »Dobra gospodi-
nja«
PREKLICUJEM neresnične
izjave, katere sem izrekla
zoper Franca Zagajšfca,
Tratna 22 ter se mu isto-
časno zahvaljujem, da je
odstopil od nadaljnjega po-
stopka. Ivana Mlinar, Trat-
na 43 — Gorica pri Grobel-
nem.
CEUSKA
TURISTIČNA
ZVEZA
PROSTE KAPACITETE:
V vseh turističnih krajih
na celjskem turističnem
področju je dovolj prostih
mest tako v domovih,
weekend nas. in pri privat-
nikih. Rezervacije so po-
trebne le za hotele Celeio
in Evropo v Celju in Pako
v Velenju in to le za so-
bote. Vse informacije so
na voljo pri turističnih
društvih posameznih kra-
jev.
ROGAŠKA SLATINA: Vsa-
ko sredo, soboto in nede-
ljo ples v restavraciji Po-
šta, ob sobotah in nede-
ljah v restavraciji Belle-
vue, ob torkih pa v zdra-
viliški dvorani.
VELENJE: Vsak dan ra-
zen ponedeljka barski pro-
gram v hotelu Paka. S 1.
oktobrom imajo nov pro-
gram.
DOBRNA: V kavami vsak
dan plesna glasba,
JESENSKI IZLETI:
Olepševalno in turistično
društvo Celje prireja v
septembru in oktobru vr-
sto lepih enodnevnih izle-
tov. Prijave že sprejemajo
v Turističnem uradu po-
leg kina Metropol.
RIBOLOV
Možen je ribolov postrvi
na Braslovškem jezeru, na
Blagovni lov na krape. Do-
volilnice se dobe pri ču-
vajih jezer ali pri ribiški
družini po ceni 10 Ndin za
dan.
KO M PAS
PRED VSAKIM POTOVA-
NJEM ALI IZLETOM OBI-
ŠČITE TURISTIČNO AVTO-
BUSNO PODJETJE KOMPAS
CELJE, TOMŠIČEV TRG 1,
TELEFON 23-50.
Nh .\i% ULI.NO Nt f\U»Kfc;TE!
To pa ne pomeni, aa oi nt mogli
bit; v poltreiji on v Beogradu aU
Ce? dvanajst minut na BmiKu' Ca^
postaja vse oolj dragocer w oo
njega i,ivisijo pogoste »eiiKi po
sh 3i noCeie ogledat) tzpoo ne
ba Celje in oKollco?
AEROKLLB CELIt jvaja novosti
4ER() rAXI m )e mimc turlstid-
ne atraJttivnostl «sta ooslovns
QU|a
PRIJETEN IZLET
z
IZLET
NIKOM
CELJE
BOHINJ - Kravji bal
24. 9. za 36 ND
NOVI SAD — Lovska razstava
22. 9. do 5. 10. za 160 ND
VREME
VRKMENSKA NAPOVED ZA
CAS OD 21. IX. DO 1. X.
Padavine pričakujemo med 21.
in 24. sept., okrog 28. sept. in
1. olctobra. V ostalem suho
oziroma lepo vreme.
Dr. V. .M.
OGLAS
V CELJSKEM
TEDNIKU
ZANESLJIV USPEH
■....... ■lil	■Piiiai
IZLETI V OKTOBRU:
pO SREDOZEMLJU
pERRARA
pEAGA, DUNAJ
BUDIMPEŠTA
PARIZ
RIM, NEAPELJ
IZLETI V NOVEMBRU:
LONDON
PARIZ
1-dnevni izlet v WEIZ —
ogled največje zbirke
kaktej v Avstriji — prijave
do 10. oktobra 1967
OBICITE VELESEJEM
V GRAZU
od 1.—10. oktobra 1967
NAROČNIKI
C TEDNIKA
NE POZABITE! V MESECU SEPTEMBRU VAS BO
OBISKAL NA DOMU PISMONOŠA S POLOŽNICO
ZA NAROČNINO NAŠEGA LISTA — OMOGOČITE
MU, DA BO DENARNI ZNESEK DOBIL 2E OB
PRVEM OBISKU, TAKO DA BO ZADOVOLJEN ON,
VI IN MI!	/
UPRAVA C TEDNIKA
PREBERITE TUDI TO
VAŽNO OBVESTILO!
s katerim posredujemo naš novi uradni naziv
in nov žiro račun:
STARI uradni naziv in žiro račun:
Zavod za informativno službo Celje, Gregorči-
čeva ulica 5, štev. žiro računa: 507-3-223
NOVI URADNI NAZIV;
ČP „DELO" -
DE ^INFORMACIJE -
PROPAGANDA" CELJE
CELJE — Gregorčičeva ul. 5
ŽIRO RAČUN: 307-1-1280
ZA NADALNJE SODELOVANJE
SE PRIPOROČAJO:
C TEDNIK
RADIO CELJE
URADNI VESTNIK
EPP SLUŽBA
Vabimo vse diplomante srednjih šol, ki so ostali
brez zaposlitve, stanujejo pa na področju Komunal-
nega zavoda za zaposlovanje Velenje, da se prija-'
vijo na pristojnem uradu zavoda zaradi posredo-
vanja pri zaposlitvi.
Kandidati naj prinesejo s seboj delovno knjižico.
URADNE URE SO V VELENJU VSAK PONEDE-
LJEK, SREDO IN PETEK;
V	MOZIRJU VSAK ČETRTEK
(V STAVBI OBČINE);
V	SLOVENJEM GRADCU VSAKO SREDO
(V STAVBI OBČINE);
V	DRAVOGRADU VSAK PONEDELJEK, SREDO
IN PETEK;
NA RAVNAH NA KOROŠKEM
V	RADLJAH OB DRAVI VSAKO SREDO
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 22.-29. sept. 67
Ciril U m e k,
veterinar, Celje,
Kersnikova 37
.'vogal Kersnikove
in Dečkove ceste)
Svet osnovne šole štore
razpisuje
prosto delovno mesto
SNAŽILKE-KUHARICE
na podružnični šoli
Kompole.
Prošnjo s kratkim življe-
njepisom naj prosilke
pošljejo do 25. septembra
tajništvu osnovne šole
štore.
fzLetnIlc
1.	POSLOVALNICE
CELJE, VELENJE
MOZIRJE, KRŠKO,
KRAPINA, HRASTNIK
IN ŠOŠTANJ
2.	IZLETI PO DOMOVINI
Organiziramo izlete, ek-
kurzije in prevoze po
ožji in širši domovini
ter na oglede turističnih
in športnih prireditev
BOHINJ 24, 9.
—	Kravji bal
NOVI SAD 22. 9.-5. 10.
3.	IZLETI V TUJINO
Enodnevni:
—	CELOVEC — GOSPA
SVETA — ŠT. VID
60 Ndin;
—	TRST preko Sežane
55 Ndin;
—	TRST preko Gorice
60 Ndin;
—	GRADEC 50 Ndin;
_ VIŠARJE 75 Ndin;
Dvodnevni:
—	BENETKE 150 Ndin;
—	CELOVEC — VIŠAR-
JE — TRST 170 Ndin;
—	BUDIMPEŠTA 205
Ndin;
IZLETI SO IZ CELJA,
IZ OSTALIH KRAJEV
DOPLAČILO RAZEN V
SMERI V02NJE
VSI PROGRAMI V PO-
SLOVALNICAH IZLET-
NIKA.
5. NABAVA POTNIH LI-
STOV, LETNI ODDIH.
MENJALNA SLUŽBA.
11 TEDNIK, 21. iBEPTEMBRA 1967
NA KRATKO
NOVA
POSLOVALNICA
AVTO CELJE
Po zaslugi kolekitiva Avto
Ceije je mesto ob Savinji do-
bilo v soboto dopoldne ob
lijiibljanski cesti novo ti^o-
vlno. To je poslovalnica, v ka-
teri bodo prodajali ne samo
avtomobile domače in tuje iz-
delftv^ kot zastava, renault,
alfa-tomeo itd., marveč tudi
nadomestne d^e zanje, dru-
ge potrebščine za vozila, celo
poljedeljske stroje, sobne pe-
či, televizijske in radijske
sprejemnike itd.
Poleg trgovine, ki je prav-
cati avtomobilski salon, so
lepo uredili tudi okolje. Zal,
zaenkrat samo na sprednji
strani, medtem ko se bo za
zadnji del morala zavzeti sta-
xK)vanjska skupnost Otok.
—m
CELJSKI TRG
Ce bi hoteli poiskati tisto,
kar je bilo v preteklem ted-
nu na celjski tržnici najbolj
značilno, so to prav gotovo
številni obrtniki, ki so prine-
sli najrazličnejte izdelke —
od copat do bižuterije. Diu-
ga značilnost pa je padanje
cen, ki je zajelo skoraj vse
prklelke, razeai paprike, ki
so jo podražili od 150 na 170
dinarjev. Tržnica je bila vse
dni p<^ia do zadnjega koti-
la, k čemer je pripon toglo
tudi slabo vreme, zaradi ka-
terega je vse tlSčalo pod stre-
ho. Prc^jne mize so bile bo-
gato založene, primanjkovalo
je samo cvetače, medtem ko
so druge pridelke prodajalci
moraiU ix>siti celo nazaj do-
mov. Veliko je grozdja — po
180 do 300 dinarjev, kilogram
hrušk po 100 do 250, breskev
po 100 do 250, jabolk po 80
do 160 ter sliv po 100 do 200.
Na tržnici prodajajo dve
vrsti krompirja: za ozimnico
in takega za »sproti«. Seveda
je tudi cena različna. Med-
tem ko je prvi po 54 do 64
dinarjev kilogram, pa je dru-
gi po 70 do 100. Solata je po
100 do 400 dinarjev, fižol po
200 do 350, jajca pa po 65 do
70 dinarjev. V soboto je bilo
na tržnici tudi precej perut-
nme, ki so jo gospodinje
pridno kupovale, saj še ved-
no sodi med najcenejše me-
so.
VELIKO ŠTEVILO
PRIJAV
Za prvo republiško prven-
stvo atletskih veteranov, ki
bo v soboto na celjskem
atletskem stadionu, se je pri-
javik) že 94 nekdanjih atletov
in atletinj ter sodnikov in
atletskih delavcev.
HUDA LETAI.SKA NESREČA V DRA«^INJI VASI
Letalo se je zrušilo v hmeljsko žičnico
POTNIK JOŽE CIMERMAN MRTEV, PILOT FRANC MIRNIK HUDO POŠKODOVAN, DVE DEKLICI LAŽE
POŠKODOVANI IN IZVEN NEVARNOSTI
V nedeljo pozno popoldne, ob 17.39 uri se je
v hmeljišču Kmetijskega kombinata vzhodno
od Drešinje vasi zrušilo športno letalo celj-
skega aerokluba znamke »Libis«. Letalo je na
poletu iz Slovenjega Gradca v Celje pilotiral
Franc MIRNIK, star 31 let. V letalu so biU še
naslednji potniki: Jože CIMERMAN iz Celja,
tehnik pri i>odjetju »Obnova«, star 41 let, nje-
gova 13-letna hčerka Polonca in pa 13-letna
Sonja LEGVART. Potnik Jože Cimerman je na
kraju nesreče podlegel hudim poškodbam, pi-
lot Mimik je dobil hude poškodbe, dokaj po-
škodovana je bila tudi Sonja Legvart, Polonca
Cimerman pa le laže ranjena.
Letalo »Libis« je popolnoma uničeno. Vzro-
ki za nesrečo še niso znani, ugotoviti jih bo
morala posebna komisija.
Daniel SIKOŠEK in Dreši-
nje vasi 31 je ravno odšel na
vrt, da bi za otroke natrgal
grozdja. Slišal je, kako je
nad vasjo, oziroma nad leta-
liščem v Levcu krožilo leta-
lo. Pogosti poleti nad hišami
Drešinje vasi so za vaščane
vsakdanjost, zato letalu ni
posvetil pozornosti. Pozoren
je postal šele, ko se mu je
zdel šum motorja zelo nena-
vaden. Pc^ledal je v nebo in
videl, kako se športno leta-
lo v nizkem poletu obrača
nad betonsko hmeljsko žični-
co kmetijskega kombinata Ža-
lec proti vrfiodu. Takrat se
je zgodilo. Ne ve natančno
ali je let£iIo zadelo ob rat5)e-
te žice s kolesi ali s krilom,
trenutek za tem se je ob moč-
nem hreščanju in lomljenju
zrušilo med betonske stebre.
Sikošek je tekel, kolikor je
mogel na kraj nesreče. Spr-
va je mislil, da so potniki go-
tovo' mrtvi. V veliko olajša-
nje mu je bilo, ko je videl,
da se dve dekleti, ki sta le-
žali kakšnih trideset metrov
od kupa ruševin, premikata.
Ko je ugotovil, da sta pri živ-
ljenju in jim je pomagal leči
v čim ugodnejšo lego, je šel
k ruševinam. Malo proč od
letalovih sedežev je videl mo-
škega, bil je to pilot Jože Mir-
nik. Ležal je na zemlji tež-
ko ranjen, ves okrvavljen. V
tem je že pritekel tvidi An-
ton JAVORNIK iz sosešči-
ne. Sikošek je med tem že
spravil pilota nekol&o proč.
Oba, SikoSek in Javomik sta
nato odvezala na sedež pri-
vezanega moškega, Jožeta CI-
MERMANA, ki je še kazal
znake življenja, ki pa je ne-
kaj trenutkov pozneje podle-
gel. Moža sta ga odvezala v
strahu, da bi se ruševine le-
tala utegnile vžgati, saj je bil
naokoli razlit visokooktan-
ski benzin.
Medtem sta na kraj nesre-
če že pripeljala dva rešilna
avtomobila, ki sta ponesre-
čence odpeljala v celjsko bol-
nišnico.
«
Letalo celjskega aerokluba
»Libis« je sodelovalo na letal-
skem, mitingu v Slovenj Grad-
cu, kjer je bila proslava 25.
obletnice ustanovitve SNOUB
»Ljube Šercerja«. Pilot Mir-
nik je s seboj v Celje vzel
tudi omenjene pKitnike, za ka-
tere se je prijetna vožnja z
letalom tako žalostno konča-
la. Kaj je vzrok nesreče, bo
morala ugotoviti komisija, ki
take letalske nesreče razisku-.
je. Pilot Mimik je znan kot
dober letalski športnik in že
dolga leta krmari letala. Do-
mneva se, da je motor leta-
la imel okvaro in je tako le-
talo prehitro zgubljalo vjši-
no. Ce bi letalo le še nekaj
deset metrov vzdržalo polet
nad žicami, bi verjetno po-
sledice ne bile tako hude, saj
bi moglo pristati na ravnici
onstran žilice.
Pilot Mimik je ob :iesre-
či dobil hude poškodbe. Des-
no nc^o ima zlomljeno v glež-
nju, zlomljeno ima tudi des-
no podlakt, nalocmljeno loba-
njo in pretres možganov. So-
nja Legvart ima zlom leve
krače, ranjeno desno nogo,
zlom ramenskega sklepa in
Jože Cimerman, tehnični vod-
ja pri »Obnovi«, je bil smrt-
na žrtev letalske nesreče pri
Drešinji va.si. Pokojni Cimer-
man je odšel v Slovenj Gra-
dec na proslavo, čeprav sam
ni bil šercerjevec, temveč je
bU borec VDV brigade. Ve
lika je izguba v njegovi dru-
žini, zapustil je soprogo in
dva otroka, pa tudi za »Ob-
novo«. Cimerman je bil vztra-
jen človek, saj je kot kroja-
ški pomočnik naredil najprej
srednjetehnično šolo, bil je
dolga leta v gradbeništvu,
zdaj pa je bil pred dokon-
ČMijem študija na univerzi.
Manjkali so mu samo še tri-
je izpiti do naslova inženirja.
Nedeljski izlet v ^ovenj Gra-
dec, kjer se je srečal s svo-
jimi tovariši iz borbe, je bil
trs^lčno zaključen.
obdrgnine. Hčerka srnrth
ponesrečenega Cimeringj,
Polonca, je nesrečo preživg^'
le z lažjimi obdrgninami.
kleti je ob prekopicavanju
tala vrglo iz potniške
ne, kajti steklena streha k
bine je bile nepoškodovan
nedaleč od letalovih ruševitj
J- Kr,
OSEM OBČINSKIH
SINDIKALNIH
SVETOV celjskega
OBMOČJA SKLENILO
USTANOVITI
MEDOBČINSKI
ODBOR SINDIKATA
DELAVCEV
V PROMETU
IN ZVEZAH
Na posvetovanju vodstei
občinskih sindikalnih sve
tov iz osmih občin, ki je bi]
pretekli teden v Celju, je bi]
sklenjen dogovor, da bi usta
novili medobčinski odbor sin
dikata delavcev v prometu
in zvezah. Medobčinski od
bor naj bi združeval vse sin
dikalne podružnice ia podje
tij omenjene gospodarsSce v?
je in pa tudi tiste, ki so zi
radi premajhnega števila i
enem kraju bili priključen
drugim sindikalnim organiza
cijam.
Medobčinski odbor naj b
bil ustanovljen že v oktobru
njegov sedež pa bi bil v Ce
lju.
—©C
Pot do šestih možnih točk
četrto kolo prvenstvenega
boja v jesenskem delu tek-
mov^anja slovenske nogomet-
ne lige se je za tri moštva
z našega področja končalo
zadovoljivo. Medtem ko sta
Hrastnik in trboveljski Ru-
dar pobrala ves izkupiček, je
Celje-Kladivar remiziral v
Kopru.
Celje-Kladivar je igral v Ko-
pru. Srečanje z domačimi se
je končalo brez gola, četudi
so eni in drugi, gostje pa
zlasti proti koncu igre, imeli
nekaj priložnosti za zadetek.
Hrastnik je tokrat lepo pre-
senetil, saj je v Mariboru od-
pravil tamošnjega železničar-
ja s kar 5:2.
In končno, prvo zmago v
dosedanjem poteku tekmova-
nja je zabeležil trboveljski Ru-
dar, ki je na domačih tleh
premagal mariborskega Ko-
vinarja 3:2.
V	naslednjem kolu 1. okto-
bra bodo igrali: Mura-Rudar
Hrastnik-Nova Gorica in Ce^
lje-Kladivar:Svoboda.
V	zahodni conski ligi so
Zagorjani na prvem mestu.
V nedeljo so premagali Slo-
vana 3:2. V nedeljo, 1. okto
bra bodo doma igrali z Na
nosom, ki je na dnu lestvice
V	vzhodni conski ligi so se
tekme četrtega kola konča
le takole: Grafičar-Steklai
4:1, Fužinar-Olimp 1:2, Bra
nik-Velenje 0:5, Zalec-Parti
zan 4:1 in Smartno-Nafta
1:1. Na lestvici vodi velenjski
Rudar s šestimi točkami,
Šmartno je tretje, prav tako
s šestimi, Olimp sedmi s šti-
rimi pikami. Steklar osmi s
štirimi, Žalec deveti s štiri-
mi, Partizan pa enajsti z dve-
ma točkama.
—mb
V nedeljo je bila v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu
proslava 25. obletnice druge slovenske udarne bri-
gade »Ljube Sercerja«. Proslave se je poleg več tisoč
prebivalcev mislinjske doline udeležilo nad 800 biv-
ših šercerjevcev. Proslava je bila okvir za zbor šta-
jerskih in koroških partizanov, ne glede na to, da
niso pripadali brigadi, ki je slavila...
... Na proslavi sta poleg predsednika slovenjegraške
občinske skupščine govorila tudi prvi komandant
Šercerjeve brigade BOJAN POLAK - Stjenka in pred-
sednik glavnega odbora ZB Slovenije FRANC LE-
SKOŠEK-LUKA. Oba sta poudarila vlogo Šercerjeve
brigade, boj Štajerske in Koroške, zlasti pa Mislinj-
ske doline, kjer se je brigada največ zadrževala...
.,. Med gosti na proslavi so bili malone vsi živeči na-
rodni heroji, ki so nekoč poveljevali in se borili v
Šercerjevi brigadi. Navzoč je bil tudi JOHN DENVIB
FRENK, prvoborec in Šercerjevec iz Nove Zelandije,
ki ga na sliki vidimo z narodnim herojem JANKOM
RUDOLFOM in predsednikom slovenjegraške občine
tov. JOŽETOM ČERČETOM.	(Foto: J. Kr.)
lednek
TEDNIK — Uredništvo in uprava Celje. Gregorčičeva 5. poStni predal 161. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK -
Časopis je \i5tanovtt okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na deloo, »NaSe delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948-1950) nato kot »Savinjski vestnika (195(H
Ito^ in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjic«, Šentjur pri Celju, Šmarje pri JelSah in 2alec
TEDNIK izhaja ob četrtkih. Izdaja: CP »DELO« — delovna enota »Informacije — propaganda« Celje. Tlak In kliSeji: ČP »DELO«. RokopL««)v ne vračamo. Cena posamezne fttevil^
50 par (50 starih din), letna naročnina 20 novih (2 000 starih) din. polletna 10 novih (1000 starih) din, tujina 40 (4000). Tekoči račun: 507-1-1280 — TELEFONI: UrednlStv«
33^, nuUl ofl^asl in naročnine 31-09, ekonomska ^opacamU	Radio C^lje 30-€d
12
OBMOK, SL MBrnamA nar
ZA.NAŠE KMETOVALCE
Premajhno povpra-
ševanje po prašičih
v lešanovcih je kmet pripeljal prašiča na od-
kupno mesto. Ker je tehtal le 98 kilogramov, so
niu ponudili za kilogram 500 Sdin. če bi tehtal
2 kilo^vrama več, bi dobil za vsak kilogram 550 Sdin.
Odpeljal ga je domov. Za 5000 Sdin samo za razli-
ko v ceni pod 100 in nad 100 kilogramov se ga
splača rediti še en teden.
Sifcr pa mnogi kmetje sprašujejo, zakaj so
zdaj prašiči tako poceni.
Po podatkih borze za kmetijske pridelke in ži-
vino v Novem Sadu odkupne cene prašičev niso
tako nizke le v Pomurju, ampak tudi drugod v
naši državi. V minulih tednih so klavnice iz raznih
krajev Jugoslavije plačale za prvovrstne mesnate
prašiče, ponujene na borzi v Novem Sadu, le 490
do 550 starih dinarjev za kilogram.
Kejci prašičev ne morejo razumeti, zakaj se je
od lanskega do letošnjega poletja cena prašičev
znižala pri kilogramu za 100 do 150 Sdin, odvisno
od kakovosti prašičev.
Dejstva pa so dejstva. Poskušajmo jih razumeti,
čeprav se z njimi ne strinjamo vedno! Poiščimo
vzroke, da bomo laže ugibali, kaj lahko pričaku-
jemo v prihodnjih mesecih in letih!
Po zadnji krizi na trgu s prašiči, ki je pred
dvema letoma — jeseni 1965 — dosegla vrhunefe,
je lani odkupna cena pitanih prašičev močno pora-
sla. Dosegla je skoraj 700 Sdin za kilogram. Zakaj
je zdaj. ko so rejci spitali več prašičev, spet tako
nizka?
naši drža\i je naraščanje in padanje cen pra-
šičev večje kot na svetovnem trgu, čeprav je močno
odvisno od razmer v tistih država**, v katere pro-
diijamo svinjsko meso. To je gotovo posledica pre-
majline načrtnosti in pretiranega strahu rejcev pra-
šičev, ko se razmere na trgu poslabšajo oziroma
odkupne cene znižajo. Precejšen \TJliv pa ima.jo
tudi nkesarji.
Ob krizi na prašičjem trgu pred dvema letoma
so na.ši rejci omejili število prašičev za okrog 15
odstotkov, število plemenskih svinj pa še bolj. Ti
podatki veljajo za vso državo, v posameznih kra-
jih pa so bili še bolj porazni. V večini drugih
držav, v katerih rede veliko prašičev, pa so ob zad-
nji krizi zmanjšali njih število le za en ali dva
odstotka. Ko je lani cena prašičev spet porasla,
so imeli dovolj pujskov za pitanje in precej pita-
nih prašičev. Ob zvišani prodajni ceni so zbirali
sredstva, da laže prebrodijo naslednjo krizo, ko
odkupne cene spet padejo.
število prašičev na vsem svetu se je lani pove-
ča!o od 488 na 498 milijonov, kar je le za dva od-
stotka, pa jih ,ie letos že spet preveč. Od povprečja
v letih 1956 do 1960 se je namreč povečalo za 70
njilijonov, kar je za 16 odstotkov. Poraba svinjske-
ga mesa pa ne raste tako hitro.
Pitanje prašičev bo torej treba spet omejiti. To
že delajo. V nekaterih državah omejujejo bolj, v
drugih manj, da prirejo uskladijo z domačimi po-
ti ebami in možnostmi izvoza. Tega pa ne bodo sto-
rili ' tako kot pred dvema letoma pri nas, da bi
čez nekaj mesecev primanjkovalo prašičev in mesa.
Pretirano ali nenačrtno, brezglavo omejevanje reje
prašičev bi namreč veliko škodovalo njim samim.
Ce bodo zmanjšali število prašičev le za en ali dva
odstotka, torej od 100 na 98, bodo že dosegli svoj
cilj. Cene bodo spet porasle toliko, da bo pitanje
donosno, oni pa bodo takrat imeli dovolj prašičev.
J. Petek
Pred jesensko setvijo
Dobro seme prave sorte je
osnova za povečanje pridel-
kov. Velikokrat seme celo pre-
kaša ostale dejavnike, ki tu-
di vplivajo na'pridelek. Seme
mora biti gospKKlarsko vred-
no, sortno, čisto, kalivo in
zdravo, mora imeti določeno
težo, dopustno vlažnost, bar-
vo, sijaj in primerno velikost.
Zato nam ne more biti vse-
eno, kakšno bo seme za setev.
Osnovno je, da moramo s
primemo agrotehniko zagoto
viti čim boljše rastne ix)goje
ozimnemu žiitu. Med te pri-
merne agrotehnične ukrepe
spada ne samo to, da mora-
mo zemljo pravočasno in do-
bro pripraviti ter opraviti
osnovno in pozneje dopolnil-
no gnojenje, temveč so po-
trebni tudi drugi ukrepi, če
hočemo, da bodo nove rodo-
vitne sorte ozimne pšenice
(na pr. Leonardo, Libelula (in
ječmena) na pr. Etea, Jumbo,
Trias) dale pričakovani velik
pridelek zrnja.
Kmetijska praksa je naka-
zala, da sejemo pšenico ko-
nec septembra oziroma v za-
četku ali v prvi polovici ok-
tobra. Vemo tudi, da sejemo
ozimna žita na čim ožjo med-
vrstno razdaljo in da sejemo
določeno količino zm na
kvadratni meter oziroma to-
liko in toliko kilogramov ka-
livega semena na hektar.
Posebne važnosti je, da se-
jemo le razkuženo seme. če
ne bi razkužili žitnega seme-
na, bi se nam zgodilo, da bi
bilo seme napadeno od trde
sneti. Notranjost zrna bi bila
razpadala, prah bi prišel na
površino zdravega semena.
Po setvi bi trosi (glivični raz-
množevalni organi, kalili in
prodirali v mlade pšenične
bilke. Glivica bi rastla, v kla-
su prodirala v zrnje in ga
uničila.
Žitno seme pa razkužujemo
tudi zaradi ječmenove proga-
vosti, ki napada liste, če T>i
se ta bolezen pojavila, bi
opazili na listih vzdolžne su-
he proge in list bi bil raz-
cefran. Klasi bi se težko izvi-
jali iz listnih nožnic. Našli
bi tudi zakrnele klase in zrna
se ne bi razvijala. Tudi to bo-
lezen prenašamo s semenom.
Zaradi tega je potrebno ne
samo čiščenje semena, tem-
več tudi mokro ali suho raz-
kuževanje istega.
V naših krajih se javlja od
časa do časa tudi snežna ple-
sen, ki napada mlade klice
jeseni in mlade bilke pod
snegom. Klice ne rastejo in
se sušijo. Mlade bilke zgni-
jejo, nastanejo pleše, ki so
prekrite z belkasto ali rožna-
to plesnijo. Tudi tukaj prena-
šamo glivico s semenom, gli-
vica živi na bilkah čez zimo
pod snegom. Pojav te bolezni
preprečimo, če sejemo čisto
in zdravo seme. —
Ko smo sedaj našteli vsaj
glavne glivične bolezni, ki se
javljajo na žitnih poljih, na-
staja vprašanje, kako se bo
mo borili proti njim.
V	ta namen so nam na raz-
polago kemična sredstva pro-
ti glivičnim boleznim rastlin
z imenom: Fungicidi. Ta
sredstva zatirajo glivice, ki
jih prenašamo s semenom ali
pa se nahajajo v zemlji.
V	sodobni praksi uporab-
ljamo za razkuževanje se-
men pred setvijo živosrebr-
ne pripravke. Ta kemična
sredstva so: Abavit, Agrosan,
Duphar, Radosan, Cteresan in
Cerelin.
Ta razkužila so ali za suho
ali za mokro razkuževanje,
če razkužujemo seme z mo-
krimi razkužili, raztopimo to
razkužilo v vodi. Nato nama-
kamo seme približno p)ol ure.
Potem ga razgrnemo, da se
posuši, preden ga sejemo.
Bolj pripravno je razkuže-
vanje s suhimd razkužili. Se-
me damo v boben za razku-
ževanje. Boben napolnimo le
do 2/3. Dodamo določeno ko-
ličino razkužila ter boben
počasi vrtimo okrog pet mi-
nut, s čimer je seme razku-
ženo.
Za suho razkuževanje ple-
nice in rži potrebujemo 200
gran>ov, za oves in ječmen
300 gramov ra2dcužilnega pra-
ška na 100 kilogramov se-
mena.
Zaprašeno seme ne sme-
mo uix>rabljati za prehrano
ljudi in živine, ker so vsi na-
vedeni pripravki zelo stru-
peni.
Ker zaprašujemo semena
večinoma v zaprtih prosto-
rih, moramo za^titi tudi de-
lavce. Važno je, da zavaruje-
mo dihakie organe in da pre-
prečimo vsak dotik razkuže-
nega semena s kožo, ker bi
lahko prišlo do vnetja iste.
živosrebmi pripravki pa so
tudi izraziti strupi za živ-
čevje.
ING. LADO JERŠE
Dr Milan Dolenc Pitajmo konje
Ob pregledu podatkov o iz-
vozu živine iz naše republi-
ke v zadnjih 6 letih smo
ugotovili koliko so konji
prispevali pri izvozu kmetij-
skih pridelkov in razmerje
nasproti izvozu ostalih vrst
živali in njihovih izdelkov.
Od kmetijskih pridelkov iz-
važamo iz Slovenije največ ži-
vine; lansko leto je bil njen
delež 68-odstotni, v prvi po-
lovici letošnjega leta pa celo
81-odstotni.
Leta 1962 smo izvozili za
1,3 milijarde din (ves čas bom
pisal v S din) konj, kar je
15 odstotkov v odnosu do iz-
voza vseh vrst živali. Leta
1963 smo izvozili za 1,4 mili-
jarde konj, tj. 11 odstotkov.
Naslednje leto so prispevali
konji 1,1 milijardo, kar je bi-
lo 5,2 odstotka, leta 1965 pa
za 3 miljarde din, kar je od
skupnega izvoza živine 11,5
in se je ta izvoz konj pove-
čal od prejšnjega leta-za 36,6
odstotkov. Lansko leto se je
zopet povečal za 21,7 odstot-
ka in je znašal 3,9 milijarde,
kar je 14,6 odstotka. Da nam
bo razumljiva primerjava te-
ga deleža izvoza nasproti iz-
vozu ostalih vrst živali mo-
ramo vedeti, da je konj pri-
bližno ena desetin od števila
goved fti približno toliko tu-
di od števila prašičev. V pr-
vi polovici letošnjega leta so
izvozila naša izvozna podjet-
ja kar za 3,2 milijarde din
konj, kar je v primerjavi z
polovico celoletnega lanskega
izvoza 60 odstotkov več. To-
da te konje ne odkupujejo
naša podjetja samo pri nas,
ker jih enostavno nimamo
dovolj, pač pa jih nakupuje-
jo največ na Hrvaškem. Izva-
žamo predvsem klavne ko-
nje, pitane in nepitane in to
take, ki niso več sposobni za
delo ali pleme, pitana eno-
letna žrebeta, pa tudi komaj
odstavljena žrebeta. Veliko
je tudi povpraševanje po
športnih konjih, ker se konj-
ski šport v inozemstvu vod-
no bolj širi, pa tudi teh
konj imamo premalo, čerav-
no so cene zelo visoke. Zad-
nje čase izvažamo tudi vedno
več mesa. Največ izvažamo v
Italijo in Francijo.
Kot vidimo niso konji po-
membni samo kot delovna
žival, pač pa postajajo ved-
no bolj zanimivi kot produ-
cent visokovrednega mesa in
jih zato vsako leto več izva-
žamo. Ljudje uživajo vedno
več konjskega mesa, ker se
uživa v modemi in dietični
prehrani, predvsem ljudje, ki
fizično ne delajo, pusto, ne-
mastno meso in tj. prav
konjsko meso. Razen tega je
to meso na spisku dietičnih
jedi pri mnogih boleznih in
tudi proti debelenju. V teh
državah je zaradi povečane
mehanizacije padlo število
delovnih konj, potrebe po
mesu so vedno večje, zato je
trg prost, za konje ni zaščit-
nih carin, cene konj pa so
vedno večje
Zato so tudi cene konj pri
izvozu višje kot za ostale vr-
ste živali. Prav zato nakupu-
jejo in prodajo naša podje-
tja toliko konj. Zato je pri
konjerejcih vedno večje zani-
manje za pripust kobil in za-
to so začeli nekateri rejci
pitati konje ali žrebeta.
Vzreja in pitanje žrebet in
konj pa je tudi cenejša kot
ostalih vrst živali. Pri tem pa
tudi izrabimo vse one povr-
šine, kjer rastejo kisle trave
in so za dmge vrste živali ne-
uporabne. Iz tega sledi, da
so konji najbolj zanimivi za
izvoz od vseh vrst živine in
ker ni ta konjimktura samo
začasna, kot je iz zgoraj na-
vedenih dejstev razumljivo,
potem nastane vprašanje kaj
moramo napraviti, da bomo
to konjunkturo izkoristili in
tudi s tem prispevali k iz-
boljšanju naše zunanjo-trgo-
vinske bilance. To je tudi nov
vir dohodka za naše sociali-
stične obrate in za naše kme-
te. Prav sedanji meseci sep-
tember in oktober so oni,
ko konjerejci odprodajajo
ona žrebeta, katera ne na-
meravajo dalje rediti, to so
odstavljena žrebeta približno
6 mesecev stara, te pa naku-
pujejo tisti, ki jih mislijo da-
lje rediti ali pitati. V jeseni,
po dokončanih poljedelskih
delih prodajo tudi one ko-
nje, katere se ne misli več
držati preko zime. Prav v le-
tošnjem letu bo na Hrvaškem
velika ponudba starejših
konj in tudi žrebet, ker je v
teh predelih zaradi suše p>o-
manjkanje sena in koruze.
Zaradi tega so in bodo cene
za nakup zelo ugodne in bo-
do oni, ki imajo krmo, do-
bro s pitanjem konj zasluži-
li, ker bo spomladi pomanj-
kanje konj za izvoz.
Starejše konje, ki niso več
sposobni za delo ali pleme se
izplača pitati, če ima konj
še take zobe, da lahko je ali
nima premočne naduhe ali
kakšne dmge težke bolezni.
Ostre zobe se da popraviti.
Pri konjih, še bolj pa pri
žrebetih je važno, da se od-
pravijo gliste, ki ovirajo pita-
nje in razvoj žrebet. Starej-
ši konji se hitro spitajo. če
se jih pravilno pita, zadostuje
navadno 2 meseca. Odstavlje-
na žrebeta se pita od jeseni
do marca — aprila tj. pri-
bližno do 12 mesecev staro-
sti, kd so najboljše prodajne
cene.
Za krmljenje se lahko upo-
rabi paša, seno, rezanica, ra-
zne detelje, rumene buče, od-
padni krompir, koruzna sila-
ža, razna žita, otrobi, koruz-
nica, korenčnice in tudi po-
mije. Pri tem je potrebna
pravilna tehnologija pitanja,
tako da se čim ceneje več
priredi. Pri tem je važno
pravilno razmerje krmil in
da pazimo, da niso hitri pre-
hodi iz ene vrste na drugo.
Posebno važno pa je, da se
začno pravilno krmiti prav-
kar odstavljena žrebeta, ker
sicer zaostanejo v razvoju.
Ker je pitanje konj pri nas
nekaj novega, bi morale KZ
poskrbeti, da bi svoje koope-
rante podučevale o pravilnem
pitanju, zato bo potrebna po-
moč strokovnjakov, ki na tem
delajo.
Mnenje Je, da ni ta ko-
konjunktura s klavnimi in
športnimi konji le začasna,
zato bi morali začeti s siste-
matičnim delom, da se stvar
ne diskreditira s tem, da bi
delali večje napake. S pra-
vilno organiziranim pitanjem
žrebet ali konj v pitališčih
KZ, s pitanjem pri koope-
rantih in z organizirano pro-
dajo bi več iztržili in se izo-
gnili špekulacijam sebičnih
nakupovalcev in prekupčeval-
cev.
Spomladi bo potrebno za
to delo prilagoditi setvene
načrte, sejati detelje, pred-
vsem lucemo, oves in tudi
korenčnice, preskrbeti bo tre-
ba, kjer jih ni, plemenske
žrebce in napraviti propa-
gando za večji pripust kobil.
V bližnji bodočnosti se bo
zaradi povečane mehanizacije
zmanjšalo število konj, ven-
dar se bo dalo vkljub temu
prirejati večje število žrebet.
Zato bi se tedaj odprodalo
najprej konje-kastrate, osta-
le pa bi kobile. Ker bodo ko-
bile zaradi mehanizacije
opravljale lažja dela se jih
bo lahko vsako leto pripušča-
lo. Ko bi začeli pitati pa bi
morali pomisliti tudi na to,
da je danes poprečna sta-
rost konj visoka, zato bi mo-
rali boljše žrebice dalje vzre-
jati od 2 oz. 3 let, kar je tudi
dober zaslužek in ki bi jih
nato s kooperanti zamenjeva-
li za stare kobile oz. konje
te bi se pa še spitalo.
TELEVIZIJA
Nedelja, 24/9
9.25 POROČILA (Ljubljana)
9.30 ODDAJA NARODNOZABAV-
NE GLASBE (Ljubljana)
lO.OO KMETIJSKA ODDAJA (Za-
greb)
10.45 ODDAJA ZA OTROKE (Beo-
grad)
11.30 LUTKOVNI FILM ZA OT-
ROKE (Ljubljana)
12.00 NEDELJSKA TV - KONFE-
RENCA (dO 13.00) (Zagreb)
---- PONAVLJAMO ZA VAS (Lju-
bljana)
19.00 DOLGO,VROCE POLETJE —
serijski film (Ljubljana)
19.50 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.50 GLASBENI FESTIVAL V
KRAPINI — I. del (Zagreb)
22.20 REZERVIRAN CAS
23.20 GLASBENI FESTIVAL V
KRAPINI — II. del (Zagreb)
24.00 TV DNEVNIK (Beograd)
Ponedeljek, 25/9
9.40 TV v SOLI — ponovitev Ob
14.50 (Zagreb)
10.40 RUŠČINA - ponovitev ob
15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA-
ZBE — ponovitev ob 16.10
(Beograd)
16.55 POR(X;lLA (Zagreb)
17.00 MALI SVET - oddaja za
otroke (Zagreb)
17:25 RISANKE (Skopje) -
17.40 KJE JE, KAJ JE - oddaja
za otroke (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 LEPE PESMI SO PREPEVA-
LI - SE EN KRAJCARCEK
'MAM (Ljubljana)
18.45 KUHARSKI NASVETI: Gobe
(Ljubljana)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE-
GLED (Beograd)
19.40 S KAMERO PO SVETU —
London (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 IMccini: TOSCA — opera
(Zagreb)
21.40 TEME Z VARIACIJAMI (Be-
ograd)
22.10 TV DNEVNIK (Beograd)
Torek, 26/9
9.40 TV v ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev
ob 15.50 (Zagreb)
20.45 DRUGI POLČAS TEKME V
LONDONU (Evrovizija)
21.30 CIK CAK (Ljubljana)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA,
ZBE - ponovitev ob 16.10
(Beograd)
18.35 RISANKA (Ljubljana)
18.50 SVET NA ZASLONU — zuna-
nje politična oddaja (Ljub-
ljana)
19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 CIK CAK (Ljubljana)
20.10 CELOVECERNI FILM - (3e-
neralni inšpektor — ameriška
komedija (Ljubljana)
21.40 B. Tomšič: RAVNI POT -
NAJBOLJŠI POT — igra
(Ljubljana)
22.05 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
Sreda, 27/9
17.00 POROČILA (Zagreb)
17 05 DOKTOR JOJBOLI — serij-
ska lutkovna igra (Zagreb)
17.25 POLJUDNOZNANSTVENI
film (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 ZDRUŽENJE RADOVEDNE-
ŽEV — oddaja za otroke (Za-
greb)
19.00 REPORTA2A (Beograd)
19.30 S KAMERO PO SVETU (Lju
bljana) .
19.45 PRENOS NOGOMETNE TE-
KME Tottenham Glotspurs ;
Hajduk iz Londona (Evrovi-
zija)
20.30 TV DNEVNIK (Beograd)
21.40 MOZAIK KRATKEGA FIL-
MA: Filmi Vladana Sljepče-
viča (Ljubljana)
22.10 JAZZ FESTIVAL V LJUB-
LJANI (Ljubljana)
22.40 Z NOGOMETNIH TEKEM
MADŽARSKA : ZR NEMČI-
JA in ZR NEMČIJA : FRAN-
CIJA (Ljubljana — Beograd)
24.00 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
Četrtek, 28/9
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA — ponovitev
ob 16.10 (Beograd)
17.05 POROČILA (Ljubljana)
17.10 VIJAVAJA - RINGARAJA -
6. oddaja (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 PO SLEDEH NAPREDKA
(Ljubljana)
18.35 GLASBENI BIENALE V ZA-
GREBU (Zagreb)
19.00 T02ARJENJA — humoristič-
na oddaja (Beograd)
19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) r-
19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA
(Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 AKTUALNI RAZGOVORI (Be.
ograd)
21.10 CIK CAK (Ljubljana)
21.20 KO JE MEČ KROJIL PRA-
VICO — serijska igra (Za-
greb)
22 .»."i SREČANJE Z LEONIDOM
KOGANOM — glasbena odda-
ja (Skopje)
_ 22.20 TV DNEVNIK (Beograd)
Petek, 29/9
9.40 TV V SOLI —, ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev
ob 15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA-
ZBE — ponovitev ob 16.10
(Beograd)
17.25 POROČILA (Skopje)
17.30 ODDAJA ZA OTROKE (Skop-
je)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.25 GLASBENI MAGAZIN (Lju-
bljana)
19.00 NA SEDMI STEZI — oddaja
o športu (Ljubljana)
19.30 CIK CAK (Ljubljana)
19.35 FORMA VIVA 67 — Človek
in kultura (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.38 CELOVEČERNI FILM (Lju-
bljana)
22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
Sobota, 30/9
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
17.40 VSAKO SOBOTO — pregled
TV sporeda (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 MIJVDINSKA IGRA (Beo-
grad)
19.15 SPREHOD SKOZI ČAS -
Napad na Anglijo H. (Ljub-
ljana)
19.40 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 IZ TUJE GLASBENE PRO-
DUKCIJE (Beograd)
21.40 ZABAVNO—GLASBENA OD-
DAJA studia Sarajevo (Zag-
reb)
■21.55 SERIJSKI F^ILM (Ljubljana)
22,45 ZADNJA POR(X;ILA
TEDNIK, 21. septembra"'1967 13
CAMPING V SZOMBATHELVU
Turisti, ki obiščejo glavno mesto župamje Vas, lahko najdejo prenočišče na raz-
ličnih krajih. Razen hotela Savaria in turističnega hotela je najbolj cenjeno preno-
čišče camping I. razreda za 400 oseb, od mestnega središča zapadno.
Prenočišča nudijo vikend hi.^^ice ( na sliki) s tremi in štirimi ležišči, imajo pr-
lio s toplo in mrzlo vod<». Prebivalci campinga lahko kuhajo tudi sami na električ-
nih rešojih, sicer pa je v campingu tudi bife, kjer prodajajo vse — od razglednic
<io pijač in spominkov. A v neposredni bližini campinga (3 do 4 min.) je restavracija.
Turisti lahko priključijo električni tok v svoje šotore in spalne vozove.
Camping je samo en del rekreacijskega centra Szombathelya. Zraven campinga
|e veliko jezero, s čolni in kajaki, kopališče z naravno vodo, malo naprej pa ter-
malno kopališče.
Po pripovedovanju oskrbnilca campinga se večkrat zgodi, da tisti, ki so namera-
vali prebiti v tem can^ingu 2 do 3 dni, ostanejo ves teden. Seveda, to je povsem
razumljivo. Če smo informirani o cenah. V vikend hišicah stane prenočišče za osebo
20 forintov, za šotor pa 7 forintov dnevno. Člani mednarodne kempingške zveze ka-
kor tudi člani automoto dru.štev, če pridejo tja s šotori, imajo 20 odst. popusta.
Tisti, ki se utaborijo v szomtaathelyski camping kot v središču županije, lahko
i^x>zinajo na krajših izletih celo županijo Vas — od Jaka, Sarvara in Koszega do ter-
malnega kopališča Biik
V 95 državah na svetu so	1
ROTERJEVE TABLETE ZA ŽELODEC	|
IZ HOLANDIJE	|
učinkovito zdravilo za bolezaii želodca in dva-	|
najstemiJta (čiravost, g^astritis in želodčna	|
nervoza).	|
Orijpnalno paldranje: 40 tablet 37,70 Sch;	|
120 tablet 93.20 Sch;	1
640 tablet 397,75 Sch.	|
DIREKTEN UVOZ IZ HOLANDIJE!	|
po glavnem zastopniku inozemskih farmacevt-	|
skih tovarn	|
OPERNAPOTHEKE, G R A Z, OPERNRING 24 |
Izšla je peta številka z
naslednjo vsebino:
Ideja za vašo hišico, funk-
cionalna ureditev stano-
vanja v bloku, danska
sianovanj<»ka kultura, po-
magamo vam urediti otro-
ško sobo. igralni kotiček
v stanovanju, če barvamo
sami, ureditev balkona,
oprema kopalnice, etažna
centralna kurjava. Naš
dom v gosteh pri Sonji
Hlebš, mini krilo terja
negovane noge, gojitev
čebulnic, vrt v septembru,
Švicarji v vaši kuhinji,
svetloba v akvariju, vhodi
itd.
sprejema in oddaja
VASE ZELJE
VAM NUDI IZ UVOŽENIH IN DOMAČIH KAMGARNOV MOŽKE
OBLEKE, DAMSKE PLAŠČE IN KRILA NAJNOVEJŠIH MODELOV
NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI
14 liUJNIK — VESTNIK
izhodišče — vloga delovnega človeka
Na IX. CK ZKS bodo obravnavali idejno-politične probleme
pri izvajanju gospodarske in družbene retforme
^vidoma konec oktobra bo deveta seja CK ZKS, na
^ri bodo obravnavali najpoglavitnejše idejno-poli-
jjie probleme v procesu uresničevanja gospodarske in
Jl^bene reforme. Pred centralnim komitejem je torej
Joga, da pokaže na probleme, jim poskuša poiskati
^jno-politične korenine in se opredeli do njih, tako
^bi dosegli pri komunistih večjo idej nepolitično jas-
^t, ki je tudi pogoj za enotnost v akciji.
priprave na plenum vodi	m jih dala v javno razpravo,
jih usmerja komisija CK	v katero naj bi se vključili
<5 za družbeno-ekonomske komunisti, strokovnjaki in
jjiose in ekonomsko politi-	drugi ne le na sestankih,
jj Le-ta je dokončala teze	temveč tudi prek tiska in
RTV. Gradivo javne razpra-
ve bo temelj, na katerem bo
plenum gradil svojo resolu-
cijo.
Iz dosedanjih razprav o te-
zah je mogoče izluščiti tole
temeljno izhodišče: v kolikš-
ni meri se je uveljavil delov-
ni človek na delovnem me-
stu in v združenem delu,
kakšen je njegov resnični
vpliv na ustvarjanje in deli-
tev dohodka, ali so oblike sa-
moupravljanja podrejene te-
mu cilju? Ako s položajem
delovnega človeka, kakršen
je, ne moremo biti zadovolj-
ni, potem je treba zelo kon-
kretno pokazati na vse odpo-
re, ki se postavljajo na pot
uveljavljanju takšne vloge
delovnega človeka.
Med dilemami, ki terjajo
jasna in odločna stališča ko-
mimistov je, denimo, vpra-
šanje, ali se družba preveč
ščamo stihiji ali jo druž-
beno-politično obvladujemo.
Kakšna je resnična vloga za-
drug? Zakaj kmetje še ne ču-
tijo dovolj zadruge kot svo-
jo organizacijo?
Veliko dilem, dvomov in
zmot je glede nadaljnjega
razvoja samoupravljanja. Ni-
so redki celo komunisti, ki
trdijo, da je samoupravljanje
v krizi in da ga je treba za-
menjati z nekakšnim samo-
upravnim delničarstvom. V
resnici je kriza v tem, ker
marsikje oblik in metod de-
la samoupravnih organov ni-
smo prilagajali novi, bogatej-
ši vsebini. Kriza je v tem, da
nismo dvignili oblike samo-
upravljanja na višjo raven,
da jih nismo dovolj raciona-
lizirali. Marsikaj, kar smo
komaj začeh, smo sprejeli
kot nekaj dokončnega, name-
sto da bi spoznali, da gre za
proces nenehnega izpopolnje-
vanja in dograjevanja.
g MANJ KOT LANI AV-
ISTA — Letošnjega avgusta
k bila industrijska proizvod-
nja v Sloveniji za 1,6 odstot-
U manjša kot lanskega av-
^ta, bila pa je nekaj večja
|ot letos julija. Letošnji av-
just je edini mesec, ko je
jla proizvodnja manjša kot
fti mesec lani. Osemmeseč-
la proizvodnja pa je za 2,8
idstotka večja kot lani ta
Ijs. Jugoslovansko povprečje
p to obdobje znaša natanko
lOO odstotkov, kar pomeni,
Is je bila proizvodnja prav
plikšna kot v prvih osmih
jiesecih lani.
g LETOS OKROG 150 MI-
UJONOV DOLARJEV IZ
fljBIZMA — Predsednik tu-
ristične zveze Jugoslavije Al-
jert Jakopič je dejal novi-
aarjem, da vse kaže, da bo-
mo dobili letos iz turizma
okrog 150 milijonov dolarjev,
pri čemer pa niso vštete pro-
metne storitve. Zlasti dobro
iBžeta avgust in september,
to so bile turistične kapaci-
i« zasedene bolj kot druga
ieta.
■ SKUPŠČINA GOSPO-
DARSKE ZBORNICE SLO-
VENIJE — Te dni je bila v
Ljubljani skupščina republi-
ške gospodarske zbornice,
joa kateri so govorili pred-
/sem o izvajanju gospodar-
ske reforme ter o tem, kaj
bi bilo treba še storiti, da bi
jo dosledno uveljavili. Za
novega predsednika zbornice
so izvolili Leopolda Kreseta,
ti je bil prej predsednik go-
spodarskega zbora republiške
skupščine.
KRONIKA
H KONGRES TRAVMATO-
LOGOV IN ORTOPEDOV -
V Ljubljani je bil te dni
kongres jugoslovanskih trav-
matologov in ortopedov, na
katerem je bilo tudi veliko
znanstvenikov iz drugih dr-
žav. Vsega skupaj so prebra-
li na kongresu čez 60 stro-
kovnih referatov. Največjo
pozornost je zbudil referat
sovjetskega znanstvenika, ki
je povedal, da je sovjetskim
zdravnikom uspelo presadi-
ta kolenski sklep s hrustan-
cem vred. Četrtina takih ope-
racij se zdaj že posreči in
lahko operiranec potlej nogo
premika, kot da ni bil nikdar
bolan. Doslej so morali ob
tumorjih nogo odrezati.
B »JUNAK« JUNAŠKO RE-
ŽE VALOVE — Najmočnej-
ši vlačilec jugoslovanskega tr-
govinskega ladjevja »Junak«
se je lotil težavne naloge. Iz
kanadskega pristanišča Que-
beck bo privlekel v La Spezio
v Italiji dva tankerja. Takih
nalog se lotevajo samo druž-
be z najboljšo tehnično opre-
mo. Da so zaupali to nalogo
našemu podjetju, je to zanj
veliko priznanje in s tem tu-
di vsej jugoslovanski morna-
rici.
■ TITO JE BIL V SLA-
VONIJI — Predsednik repu-
Dlike Tito je pretekli teden
obiskal tudi Slavonijo. Ob
tej priložnosti je v Podgariču
prižgal večni ogenj na spo-
meniku revolucije in položil
venec na grobnico 1500 pa-
dlih. Na zborovanju je imel
govor, v katerem je posebej
poudaril, kako dragoceni sta
za našo prihodnost bratstvo
in enotnost jugoslovanskih na-
rodov.
NOTRANJA POLITIKA
ali premalo »vmešava« v za-
deve delovnih kolektivov. Je
razvoj privatnega sektorja
obrti res nekaj, kar je v na-
sprotju s temeljnimi načeli
socializma? Ali je zbornica
oblika integracije gospodar-
stva ali pa je še zmerom
bolj podaljšek države? Kak-
šen vpliv ima gospodarstvo
na bančno politiko in kako
je sploh z upravljanjem v
bančništvu?
Posebno področje, o kate-
rem bodo v javni razpravi in
potlej na plenumu morali
spregovoriti, je zaposlovanje.
Ali to vprašanje dovolj pove-
zujemo z vprašanjem visoke
produktivnosti in akimiulativ-
nosti? Kje je treba iskati
vzroke pogledov, ki niso v
duhu reforme, kot so zahte-
ve po prepovedi zaposlova-
nja žensk, katerih možje so
zaposleni? Odkod težnje po
zapiranju podjetij pred mla-
dimi strokovnjaki, čeprav je
po drugi strani jasno, da
brez strokovnjakov ne bo ne
modernizacije ne visoke pro-
duktivnosti?
Eno izmed pomembnih
idejnih vprašanj je tudi na-
ša vas. Reforma je sprožila
diferenciacijo tudi na vasi,
gre zdaj za to, ali jo prepu-
Ali je prav, da občino ob-
ravnavamo kot nekaj, kar je
zunaj družbeno-ekonomskih
odnosov, čeprav je to v re-
snici oblika integracije de-
lovnih ljudi? V občini delov-
ni človek uresničuje del svo-
jih interesov, od česar so od-
visne njegove življenjske raz-
mere in v končnih posledi-
cah tudi poslovni uspeh,
produktivnost njegove delov-
ne organizacije.
Našteli smo samo nekaj
vprašanj, da bi nam bil bolj
jasen namen devete seje cen-
tralnega komiteja. Gre skrat-
ka za dialog, v katerem se
bodo komunisti usposabljali
za še krepkejši idejno-pK)litič-
ni vpliv v procesu izvajanja
gospodarske in družbene re-
forme.
F. ŠETINC
KOmentar
Usklajevanje
pokojnin
v republiškem zavodu za
socialno zavarovanje so že
pripravili osnutek predlo-
ga, kako bi uskladili po-
kojnine po spremenjenem
102. členu temeljnega za-
kona o pokojninskem za-
varovanju. Po tem členu
so dobile namreč republi-
ške skupnosti socialnega
zavarovanja delavcev pra-
vico, da usklade pokojni-
ne v raznih obdob jih Jako,
da bi bile določene po eno-
tnejših merilih in da bi
tako odpravili nekatera
najbolj kričeča dosedama
nesorazmerja.
Osnutek predloga je to-
rej sestavljen, kar pome
ni, da o kakšnih konkret-
nih številkah še ni mogo-
če govoriti, saj se bodo
prav gotovo še spreminja-
le, preden ga bo skupšči-
na socialnega zavarovanja
sprejela. Nekaj pa vendar-
le lahko že zdaj rečemo,
namreč, na kakšnih stali-
ščih temelji predlog.
Izhodišče je j>ostavila že
skupščina republiške skup-
nosti, ko je sklenila, naj
bi zdaj usklajevali te po-
kojnine po splošnih pred-
pisih, saj so tu poglavitna
nesorazmerja. In drugič,
vse pokojnine izpred leta
1965 je treba preračunati
po enotnem merilu, in si-
cer tako, da bi znašala
polna pokojnina okrog 75
odstotkov povprečnega
osebnega dohodka, ki je
bil dosežen v Sloveniji le-
ta 1964. Pri tem je treba
seveda razlikovati pokoj-
nine po posameznih ob-
dobjih in naj bi upokojen-
ci, ki so bili upokojeni do
leta 1957, največ dobili, ne-
kaj manj tisti do leta 1960
in še manj tisti, ki so bili
upokojeni še kasneje, saj
je njihova sedanja pokoj-
ninska osnova višja.
S tem bo rešen eden iz-
med problemov v pokoj-
ninskem zavarovanju, ne
pa seveda vsi. Te bi ure-
jali kasneje. Vendar kaže
že sedaj reči, da razlike
ne bodo odpravljene pov-
sem, saj so tudi osebni do-
hodki, ki so podlaga za
določanje pokojnin, raz-
lični tako po poklicu kot
po podjetjih, proizvodnih
panogah itd.
Računajo, da bodo pred-
loge pripravili v takem ča-
su, da bodo začeli z izpla-
čevanjem pokojnin po no-
vem že z novim letom.
V. JARC
NEMIR V SJKKIMU. Spopad med indijskimi in kitajskimi
četami na meji med Sikkimom in Tibetom se prebivalcev
te himalajske kraljevine prav nič ne tiče; le račmi zanj
morajo plačevati. Na sliki vidimo civiliste, ki so iz vasi
ob meji pribežali v glavno mesto Sikkima Gangtok.
T edenski pregled
Začnimo tokrat kar doma. Državni sekretar za zunanje
^dere Marko Nikezič je odpotoval v Pariz, s čimer vrača
obisk francoskemu zimanjemu ministru Couve de MiuTrillu.
Njegovi pariški razgovori so ena od etap postopnega, a ne-
nehnega zbliževanja med našo državo in Francijo; obe de-
feli imata vsak dan več skupnih pogledov na najvažnejše
mednarodne probleme, ali pa so si ti pogledi zelo blizu:
Vietnam, Srednji vzhod, težnja k neodvisnosti od obeh
»upersil — ZDA in ZSSR — to so samo nekatere od mno-
gih stičišč, ki zbližujejo Francijo in Jugoslavijo, ki sta,
Mimogrede povedano, bili zaveznici v dveh vojnah. E5a
fre to zbliževanje po srečni poti, govori že okoliščina, da
ie predsednik de Gaulle sprejel povabilo, naj obišče našo
^žavo.
# Situacija na Srednjem vzhodu se odvija v znamenju
priprav na diplomatsko bitko, ki se bo bila v generalni
skupščini OZN. Eni in drugi strani —Arabcem in Izrael-
om — je po dosedanjih razpravah v generalni skupščini
zunaj nje lahko kristalno jasno dvoje: svet je soglasno
■Ji nedvoumno zavrnil obe skrajnosti: arabsko zahtevo po
^ičenju Izraela in izraelsko težnjo, da bi Izrael obdržal
ilel osvojenega arabskega ozemlja. V teh dveh mejah bo
'feba iskati rešitve, sprejemljive za obe strani, take rešit-
''e, ki bi vodile do trajnega miru v tem delu sveta. To ne
''o lahka naloga in tudi plodov prizadevanja v tej smeri
bo hitro obrodila.
9 Dramatične okvire je dobil položaj v Egiptu. O za
''oti, ki da so jo odkrili v Kairu, smo že pisali. Sedaj je
^ano nekaj podrobnosti o tej zaroti. Maršal Amer, ki je
bil pred arabskim porazom na Sinaju vrhovni komandant
Egiptovske vojske in podpredsednik ZAR, je po končani
^ojni skupaj z Naserjem in drugimi voditelji odstopil,
^ot je znimo, je Naser pozneje svoj odstop na podlagi
'JUdskega plebiscita preklical, Auer pa se je umaknil v
^^ojo rezidenco v predmestju Kaira. Pravijo, da je s sku-
pino olicirjev, ki so bili obtoženi zaradi poraza in odstav-
ljeni, koval zaroto, katere namen je bil, prisiliti Naserja,
da bi ga spet imenoval za vrhovnega poveljnika vojske in
da bi rehabilitiral odstavljene višje oficirje. Ko so zaroto
razkrili in zarotnike aretirali, je Amer napravil samomor.
Kakšne bodo posledice tega dejanja, bo pokazala prihod-
nost, kajti odstavitev Amerja je v bistvu obraCvm z voja-
ško kasto, ki pa je v Egiptu vse prej kot nevplivna.
® Da se je politična jasnost v Kairu ob tem dogodku
razcepila, je razvidno že po pisanju časopisov. Medtem ko
eni napadajo Amerja, mu drugi pišejo nekrolog in poudar-
jajo njegove človeške kvalitete in njegovo prijateljstvo z
Naserjem. Prav tako se razvija časopisna polemika okrog
vprašanja, »Kaj storiti«. Eni v časopisih zagovarjajo stali-
šče, da Arabcem ne ostane drugega, kot spet začeti vojno,
če se problem hitro in zadovoljivo ne uredi na političen
način, drugi pa trdijo, da so razmere za politično rešitev
srednjevzhodnega vprašanja ugodne, kot še nikoli doslej.
Vse to odkriva, da se egiptovska politična javnost močno
razhaja v bistvenih vpraš^ih in da to razhajanje morda
niti ni toliko pogojeno z zunanjimi elementi, marveč z
notranjepolitičnimi problemi, ki jih je poraz na Sinaju
zaostril do skrajnosti.
% V Siriji je prišlo do spremembe vlade; ob tej pri-
ložnosti se je pokazalo, da so bile brez podlage govorice,
da je predsednik republike odstavljen in v hišnem pripo-
ru, kajti ponovno je bil izvoljen za predsednika vladajoče
stranke baas. Novo je morda samo to, da je Sirija čisto
uradno nastopila zoper sklep, sprejet v Kartumu, da začno
arabske države spet prodajati nafto deželam, ki jih imajo
za »zaveznice Izraela«.
9 V Aziji je spet prišlo do novega zapleta, kakor da
ne bi zadoščala že vojna v Vietnamu, Na meji med Sik-
kimom, m.ajhno himalajsko kraljevino, ki je pod indijskim
protektoratom, in Kitajsko je prišlo do spopada med in-
dijskimi in kitajskimi četami. V incident je poseglo tudi
topništvo in letalstvo. Predsednica indijske vlade Indira
Gandi je izjavila, da tega spopada ne gre jemati resno: In-
dijci so na izpostavljenih mejnih položajih začeli postav-
ljati žič.ie ovire, Kitajci pa so to vzeli za izzvan je in ustrez-
no odgovorili. »Obžalujemo, da je kitajska stran naš ukrep
vzela kot izzivanje,« je rekla Indira Gandi.
9 O položaju na Kitajskem in o tamkajšnjem dogaja-
nju lahko sklepamo samo po zimanjih znamenjih. Kitajska
je pretekli teden zaprla mejo s portugalsko kolonijo Ma-
gao. Zakaj, ni znano; ukrep je toliko manj razimiljiv, ker
so Kitajci decembra lani prisilili portugalske oblasti v
Maoau, da so sprejeli prav vse njihove zahteve in sedaj
v Magau praktično vlada Kitajska preko portugalskih ob-
lasti. Iz Hongkonga pa poročajo, da so ^ nekaj tednih
prispele tjakaj prve pošiljke živil iz Kitajske: nekaj ted-
nov je bila ta britanska kolonija praktično odrezana od
Kitajske, bodi zaradi namem^ bojkota, bodi zato, ker
so vse pošiljke izropale skupine vojakov in oboroženih
civilistov, ki so se bojevali med seboj vzdolž proge, ki vodi
iz Kantona v Hongkong. Kakšno je stanje na kitajskem
podeželju pa bi mogli v določeni meri sklepati po pozivu,
ki ga je x>ekinški list 2en Min 2i Bao naslovil na vojsko:
»Zaščitite in rešite našo žetev«, je rečeno v pozivu.
9 Ker smo že začeli z dogodkom ki zadeva našo da>
žavo, naj s takim tudi končamo. Prejšnji teden sta se
sestJila turški in grški ministrski predsednik. Petnajst ur
sta govorila o Cipru, ne da bi se o čem sporazumela.
Medtem ko je turški tisk o tem sestanku pisal trezno, je
grški skušal speljati vodo na svoj mlin, rekoč, da je bil
sestanek »važen in zgodovinski« zato, ker obema državama
— Grčiji in Turčiji — grozi nevarnost od iste strani: Grči-
jo, da ogroža Jugoslavija, Turčijo pa Sovjetska zveza. Tur-
ki se za tako grško i)odtikanje ne mraiijo kaj prida, saj
se je predsednik turške vlade Demirel pravkar vrnU iz
Romunije, namenjen pa je na prijateljski obisk v Moskvo.
Taki komentarji grškega tiska odkrivajo, da je oficirska
vlada v Atenah prevzela nase nehvaležno in umazano na-
logo, ustvariti v tem delu Evrope občutek nestabilnosti in
»ogroženosti«, skratka stanje, kjer bi bilo mogoče v kalnem
ribariti, izvajati določene pritiske in iskati morebitne slar
be točke v sedanjem evropskem ravnotežju, katerega sreč-
na posledica sta relativni mir in stabilnost v Evropi.
ZUNANJA POLITIKA
TEDNIK — VESTNIK 15
JOSIP JURČIČ
22
DESETI BRAT
»Nič ne de« — odgovori zdravnik Vencelj, ki se je
bil menda tudi že naveličal zastonj stati. — »Tvoji psi
niso vredni, da jim jesti daješ. Zmerom so okoli člo-
veka, samo na sledu ne.«
»Ali nas je pa oni človek osleparil!« pravi stotnik.
»Preneumen je zato!« reče Vencelj.
»Saj so nekateri tudi za lov preneumni, bolj ko za
druge reči,« pravi Marijan in po strani nekako zanič-
Ijivo pogleda Lovreta.
Poslednjega je kri ssalila, hotel je tudi pikro odgo-
voriti, pa v tem hipu je počila puška precej visoko vrh
hriba.
»To je Zmuzne!« rece Vencelj.
»Slepa kura najprej zrno ujame,« pristavi stotnik.
Ne dolgo potem prisopiha Zmuzne preplašen in
krvavega lica, puško za seboj vlekoč.
»Tukaj nate vraga namalanega, — nikdar nisem
streljal, nikdar ne bom,« pravi šolmošter jezen ter
vrže puško ob tla.
»Kaj vam je, da ste krvavi po licu?« ga vpraša
Benjamin.
»Divja koza ga je brcnila,« pravi Marijan, smeje se.
»Da bi bila tebe in tvoj jezik!« — odgovori šolmo-
šter in hoče oditi.
»Počakajte no, nate, pa se obrišite in povejte, kaj
in kako ste streljali.«
»Kakor sem druge videl, kar živim! Ali udarila me
je puška s kopitom, da me bolj boli kakor zver, če
sem jo ravno v bedra zadel.«
»Kaj ste kozo videli?«
metna sodba, ki ji svet dvoboj pravi. Zastavil si je
tudi vprašjmje, kako bi ravnal, ko bi se mu res kaj
takega pripetilo, čutil je, da bi bil hudoben duh v
njem skoro pripraven. Ali pamet, sodnica za dilemo
da ah ne, je naravnat razločila za poslednje. Naj bi
tako ali tako reč iztekla, ona in svet bi bila zanj iz-
gubljena. In vendar je njo šele spoznal, svet se mu je
šele odpiral, kako bi ga mogel izgubiti zlahka prej, pre-
den je izpraznil namenjeno mu kupo — bodisi slad-
k^a veselja ali bridke toge. — Ko se je takih misH
zavedel, se je moral glasno zasmejati. Obenem pak je
čutil, da se je nekdo s palico njegove roke dotaknil
Bil je deseti brat
»No, no! Pečena mačka! Tako vesel? Pa tukaj? Kaj
si znašel morda, da so gori v le-tej reti (kaže na luno)
tudi neumni zaljubljenci, in to te je tako razveselilo,
da se ti je pečica potresla?«
»Nič takega nisem znašel, Martin! Kje sii pa bil? Ka-
ko da tod domov hodiš?«
»Ti, prijatelj, vprašal bi te jaz lehko, kje je moj
dom? Povpraševal bi te tudi lehko, kaj tukaj delaš. Ali
vsega tega nočem, ker sem vesel, da sem te enkrat sli-
šal, kako se smeješ. Prav je tako, vesel mora človek
biti in poskočen. Zato te rajši vidim, da si enkrat ve-
sel, kakor bi tri zime snega ne bilo in čevljev ne treba.
Sicer imaš vedno navado, da delaš obraz na kislo, ka-
kor tisti ubožni oče, ki zadnjo plesnivo skorjo med
svoje tri paglavce razdeli, sam pa luknjo tobaka po-
kadi, da si kruleči želodec potolaži. Pa to ni prav; člo-
vek naj se včasi kislo drži, kakor na praznik postavim.
»To je da, če sem jo streljal, prav od blizu. Dve sta
bili, eno sem tako, da ne pojde deset stopinj z mesta.
Ko bi me le tako ne bolelo!«
»Morda sem vam dal tako puško, da je bila že na-
bita in strel v cevi zarjavel, vi ste pa še v drugič na-
tlačili. Sicer moje puške ne udarjajo Pa se vam bo
že zacelilo, zmijete se pa bo dobro, zdaj pojmo gledat.
Ce je žival obstreljena, psom pokažemo sled m pred
večerom bomo obe imeli. Ali veste, da sta dve?«
»Dobro sem ju videl, kakor vas zdajle vidim, go-
spod graščak,« je dejal šolmošter Zmuzne in si lice
brisal.
Našli so res krvave sledi in nekaj odstreljene dla-
ke. Koj potem so psi izvohali v gošči onemoglo zver.
Bil je mladič. Možje so sklepali, da bi se lehko tudi
še druga dobila. Toda psi so bili danes tako leni, da
so vedno sled izgubljali. Tedaj se cela tovariši j a z
enim plenom napoti domov, ker se je že bližal večer.
Marijan ni hotel iti na Slemenice nazaj. Dejal je,
da hoče še po hosti pregledati. Preden pa je družbo
popustil, se je ozrl proti Lovretu in mu dejal tiho:
»Drevi, ko sonce zajde, pridi vrh Skal.«
Lovre pomigne. Vsi odidejo. Sonce je bilo že pre-
cej nizko. Lovre je tedaj začel misliti medpotoma, da
pač ni vredno hoditi domov in kmalu zopet isto E>ot
nazaj.
»Gospodje, jaz bi skoro tudi še veselje imel v ho-
sti ostati. Morda ravno mene čaka sreča,« je dejal
»Kakor vam je ljubo« — odgovori gospodar — »če
ostanete, bosta z Marijanom vsaj dva. vama bo krajši
kadar nima kaj bolj poštenega delati ko ta svet pre-
mišljati in njegove madeže.«^
Nastala je tema. Vsak čas je moral Marijan priti.
Zato je Lovre mislil, kako bi Martina zlepa odpravil.
»Lahko noč, Martme, če greš spat. Jutri kaj pridi,«
pravi.
»Je! Kure m otroci se Zdaj že žarijo, pošien člo-
vek pa ne mara za dve tri ure, če se pri dobrem možu
pomudi. Kaj ne moreva tu kakove razdreti, ki se t>o
nama modra zdela. Zakaj če se midva hočeva iz oči v
oči malo pohvaliti, lehko rečeva, da sva dva moža,
kakršnih matere ne pobirajo za plotovi in vode takih
ne prinese, ampak pravi materi sta naju rodili, ge bo
šei včasi dež, preden se bosta dva enaka zlegla in zva-
hla na dan. Ni vsaka ženica otovrej.«
»Pojdi tedaj v grad, če ne greš še spat. Tam je lepa
druščina, doboš lehko pijače!«
Martinek se čudno nasmehne. Spoznal je bil, da bi
ga prijatelj Kvas rad odpravil. Videlo se je, da je ho-
tel nekaj vprašati, pa premislil se je in rekel samo:
»Pijače bo deseti brat med gospodo dobil? Da, ko bi
bil kdo drugi, dobil bi je. Ali zdaj mu najrajši dade —
kakor ribniškim povabljencem, ko se je Urh Preka-
njeni z Marjeto"Režajlo ženil — tepkovca in pisker le-
snikovca. Drugod pa še zavdavice zanj nimajo. Bog te
obvaruj in naj se ti o sami ljubici-sanja.«
Rekši odide, komaj pa se toliko za grmovje zavije,
da ga ni mogel Kvas več videti, pošto ji in čaka.
čas. Drevi pa se podvizajte o pravem času domov ii^l
še Marijana pripeljite.«	I
»Pa varujte se prepirov!« zašepeta Vencelj ijj 1
zamežika.
Lovre ga debelo pogleda. Ali kaj ve ali sluti?
mogoče, to je menda govoril brez misli.
Krene jo brž, ko pride lovcem izpred oči, proti'
Skalam. Tu je bilo veliko porobje med vasjo in hosto,
Proti zahodu je viselo strmo pečevje, preraslo z leščev-
jem in trnjem, proti vzhodu pak je bila tjakaj do meje!
peščena zemlja, po kateri je redko med brinjem in ko-
tanjami rasla starikava resa
Tik roba se uleže Lovre na tla, prislonivši svojo ne^'
nabito puško ob kamen. Ravno se je mesec, velik in
bled, vzdigoval na vzhodu. Bolj sentimentalen zaljublje-
nec, kakor je bil Lovre Kvas, bi bil gotovo glasen mono-
log nanj govoril in ubogi svetilnici na nebu dajal oči,'
sluh in pamet, pozabivši, da luno pač malo skrbi za
nas črve, ki lazimo po tej zemlji in menimo, da prese-;
gamo vesoljnost! Kvasu pa je bila luna zdaj malo mar.'
Imel je druge reči v glavi	j
Dasi je skoro želel, da Marijana ne bi bilo le-sem,
ga Je vendar težko čakal, ker si ni mogel misliti, kako
se bosta pogovorila, sosebno na tako samotnem kra-
ju. Enkrat mu je priša misel, da bi se morda hotel
biti z njim. Ali ta misel se mu je zdela preneumna. Mo-
ral bi biti ta Marijan bolj romantičnega duha, da bi
mu kaj enakega na um prišlo. Ko bi bil vedel, da je
mladenič veliko tistih romanov bral, katere Cervantes'
v Don Kihotu šiba, zdelo bi se mu bilo še mogoče, a
tako mu še zaupal ni. da bi vedel, kaj je tista nespa-
PETNAJSTO POGLAVJE	j
Zrela hruška sama pade!
Nar. pregovor'
Martinek ni dolgo stal na svoji preži, ko je zagle-
da, da nekdo dohaja." Kdor ne bi bil imel tako ostrih
in dobrih oči kakor on, ne bi bil spoznal Marijana, kajJ
ti bilo je precej mra^o in vedno ga je zakrivalo
grmičje.
»Kaj imata pač ta dva tukaj opraviti?« godrnja de-'
seti brat ter se naglo zavije navzdol in potem počez.
Pripognjen in tiho prileze prek kamenja blizu do me-
sta, kjer sta bila mladeniča. Kvas je bil vstal in stal
Marijanu nasproti.	1
»Jaz bi samo enega človeka na svetu vedel, kate-
remu bi zdaj precej odgovoril na tako vprašanje,« je
slišal Martinek govoriti Kvasa.
»No, bom pa še jaz ob kratkem govoril« — pravi
Marijan. — »če se v štirinajstih dneh, ne, v enem tednu
ne odpraviš zlepa odtod za vselej, bom povedal to lju-
dem, ki jim je mar, da se Manica ne obesi na berača,,
ki je vzeti ne more. In če to nič ne pomaga, doboš od j
mene kroglo v glavo, in ko bi ne vem kaj bilo.«
Dasi je imel Lovre na take besede vzroka dovolj,
bet s čepom odbijati, se je premagoval in dejal mirno:
»Marijan! Jaz vam naravnost povem, da sem vas imel
za bolj blagega moža. Da mi nekove namene podtika-
te, kakor bi jaz deklico samo začasno goljuial, vam ne
morem zameriti, želim, da bi me bolj poznali, si-
cer --«
Po L L Idriessu Bradalamva niB Kar€tln4*m marju Rise Miha AUč
34, Vse se je v naglici pripravljalo na od-
hod v neznano. Ženske in otroci so tovorili
dolge bambusove cevi, napolnjene z vodo,
košare s plodovi vongai, s posušenimi go-
lobi in ribami, vojščaki pa so med pesmijo
in smehom znašali orožje v kanuje. Dan je
bil jasen, Koralno morje spokojno in modro
— kdo bi pač ver.^el, da tod tako pogosto
divjajo cikloni! Vihteč dragoceno sulico je
Cut-cut zidane volje koračil po obaU, kjer
so se Biskea ui njegovi bojevniki, sveže
poslikani in našarjeni s pisanim perjem, ži
vahno vkrcavali v čolne.
Bislvca je poklical dečke. Ločili jih bodo.
George iyOyIy je čvrsto objel malega
bratca. Kuža Portland je mahal z repom in
ju zmeden gleda! s svojimi rjavimi, zvesti-
mi očki. Šele ko je Cut^t jezen zavpil, Je
George zajokal in glas se mu Je trgal, ko Je
rekel: »Pazi na Bila, Jakec! Na svidenje.«
Nato Je planil k Mal-goorovemu kanuju, ne
da bi se enkrat samkrat obrnil. Jakec Je
stisnil ihtečega Bila k sebi in podal roko
Johnu.
»še se bomo videli!« se Je hrabro poslo-
vil John.
»Prav gotovo,« Je rekel Jakec, »p^ nase!«
Johnu so trznile ustnice. Hitro Je stekel
za Georgom.