r /rdeiegatsM oDvesievaicc Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale r Pred najširšo razpravo: 0 POBUDI TOVARIŠA TITA Leto 1981 začenjamo s široko družbenopolitično aktivnostjo, v kateri bomo ob nenehni prisotnosti pobude tovariša Tita o kolektivnem vodenju in o kolektivni odgovornosti temeljito spregovorili o vsebini osnutkov ustanovnih dopolnil, občinskega statuta, statutov samoupravnih interesnih skupnosti, statutov krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Ob teh dokumentih moramo v razpravi istočasno oceniti tudi delovanje naših samoupravnih in delegatskih mehanizmov - od temeljnih oblik organiziranosti stanovalcev v hiši, ulici ali vasi, prek organiziranosti delavcev v delovnih okoljih vse do delegatskih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in najširše družbenopolitične skupnosti. Preveriti in oceniti moramo, kako v praksi deluje delegatski sistem, kako uresničujemo že sprejete sklepe, dogovore, sporazume in množico drugih dogovorjenih norm in stališč pri graditvi našega samoupravnega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. Taka družbenopolitična aktivnost mora biti v prvem letu uresničevanja novega stabilizacijskega srednjeročnega načrta tudi zagon za vse tiste aktivnosti, ki jih bomo morali čez leto dni opraviti za tretje volitve delegatskih skupščin, ki bodo spomladi prihodnjega leta. KAKO SE ORGANIZIRATI ZA JAVNO RAZPRAVO? Osnutki ustavnih dopolnil so bili objavljeni v „Občinskem poročevalcu" in dnevnem časopisju že v preteklem letu, v tej številki »Občinskega poročevalca" pa je objavljen osnutek spremembe in dopolnitev statuta občine Domžale. Vsa vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij so osnutke že obravnavale in svoja stališča ter usmeritve za javno razpravo posredovala temeljnim družbenopolitičnim organizacijam. V skladu s sklepi predsedstva Občinske konference SZDL naj bo razprava, v katero je potrebno vključiti vse delovne ljudi in občane, vsebinska ter povezana z aktualnimi družbenopolitičnimi in družbenoekonomskimi vprašanji v posameznih sredinah. Zavedati se moramo, da ne gre le za normativne in formalne spremembe, ampak da gre za celovito, v prvi vrsti družbenopolitično akcijo, v kateri moramo z vso odgovornostjo zagotoviti uresničitev pobude tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti. To pomeni zelo odgovorno in avtoritativno zahtevo po nadaljnji demokratizaciji celote družbenopolitičnih odnosov in procesov oblikovanja ter sprejemanja družbenih odločitev na samoupravnih temeljih in seveda znotraj delegatske demokracije in znotraj delegatskega sistema. Pobudo tovariša Tita moramo razumeti predvsem kot zahtevo po krepitvi samo-unravnega položaja delavcev. III KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE 1981 V javni razpravi bi bilo potrebno tudi oceniti, kako so se uveljavile posamezne institucije in kako so učinkovite pri uresničevanju svoje ustavne vloge. Javno razpravo je potrebno izkoristiti tudi za temeljito in kritično ocenitev veljavnih normativnih aktov (statutov, poslovnikov, itd.) kot tudi prakse z vidikov, ki so v predlaganih amandmajih posebej podčrtani. Gre za zagotavljanje: — javnosti dela, — celovitega vpogleda v delo izvoljenih organov in funkcionarjev, — osebne in skupne odgovornosti, -določil družbenega dogovora o kadrovski politiki, — pogojev za delo družbenega nadzora, — primernih metod dela, — odprtosti za pobude delovnih ljudi in občanov, Domžale, 24. januar 1981 - Št DELEGATSKE ZADREG E Nemalokrat se nam v našem delegatskem življenju dogaja, da pride do pojava, ki mu preprosto rečemo ne sklepčnost. Ta pojav, ki je pravzaprav sinonim za neodgo vornost onih, ki so delegati, se je razširi/ v vseh oko/jih, kjer naj bi de/ovni ljudje in občani sestankova/i oz. od/o čali. Kadar do nesklepčnosti pride v okoljih, za katere b rekli, da so samoupravno slabo osveščena, ali pa ne gre za razpravo in odločanje o pomembnih stvareh, tedaj zadeva nima hujše narave. Če pa do tega pride v tistih delegatskih okoljih, kjer delegati odločajo o pomembnih družbenih zadevah, o naši prihodnosti, o vprašanju družbene (gospodarske) reprodukcije, tam kjer bi morala biti delegatska raven izjemno osveščena in za delegatsko delo motivirana, tedaj je zadeva mnogo hujša. Tedaj se z nesklepčnostjo onemogočajo ne le vzvodi za podružbljeno odločanje zlorabljajo in onemogočajo se tiste osnovne pridobitve našega delegatskega sistema, ki smo jih z velikimi črkami zapisali v našo ustavo. Ker zaradi nesklepčnosti delovni ljudje in občani tako ne morejo vtkati svoje volje in svojih besed v odločanje, leto ostaja slej ko prej izven njihovih opredelitev. Logična posledica tega je stagniranje v uresničevanju delegatskih razmerij, v upadanju volje in pripravljenosti sodelovati v delegatskem življenju, pa tudi v opuščanju že privzetih navad in ravnanj delegatskega dela. Vse to prinaša s sabo nesklepčnost, ki se med nami, zlasti v delu delegacij za samoupravne interesne skupnosti, zelo razrašča. Do kdaj še? Brojan — rednega poročanja o delu, — uresničevanja načel o rotaciji, reelekciji, — deakumulacij funkcij itd. Nosilec razprave v krajevnih skupnostih je krajevna konferenca SZDL, v organizacijah združenega dela pa sindikat. Razpravo o ustavnih dopolnili moramo končati do 31. januarja, vseh drugih dokumentih pa j« bomo lahko nadaljevali še v me secu februarju in marcu. Občinska konferenca SZD1 PRED SPREMEMBAMI IN DOPOLNITVAMI STATUTA OBČINE DOMŽALE doslednejše uveljavljanje načel kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. V prvem in drugem členu osnutka Sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale predvidevamo spremembe, ki pomenijo statutarno ureditev trajanja mandata funkcionarjev skupščine občine v okvirih, ki jih določa osnutek amandmaja II k ustavi SRS. Za prilagajanje delovanja političnega sistema in razvoja samoupravnih odnosov je pomembno prizadevanje, da se v organih našega političnega sistema dosledno uresniči kolektivno delo, odločanje in odgovornost. Normativno podlago za realizacijo tega političnega izhodišča, ki temelji na Titovi pobudi, dani na VII/.kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ureja amandma II takole: — mandatna doba funkcionarjev traja do 4 leta — funkcionarji so za isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zaporedoma — v okviru teh omejitev določajo dolžino trajanja mandatne dobe in omejitve ponovne izvolitve za posamezne funkcionarje ustava oziroma statut, zakon ali poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti. Spremembe statuta predvidevajo naslednje možnosti za trajanje mandatne dobe funkcionarjev skupščine: 1. Mandatna doba traja eno leto — za to rešitev govorijo naslednji razlogi: — omogoča realizacijo izhodišča o skrajševanju mandatov predsednikov organov družbenopolitičnih skupnosti — povzema rešitev, ki je predlagana za ureditev trajanja mandatne dobe funkcionarjev skupščine SRS — povzema rešitev, ki jo za določanje mandatne dobe predsednikov predlaga Zvezni svet za vprašanje družbene ureditve. 2. Mandatna doba traja dve leti — za to rešitev govorijo naslednji razlogi: — omogoča realizacijo izhodišča o skrajševanju mandatov predsednikov organov družbenopolitičnih skupnosti — dvoletna mandatna doba omogoča vmesno oceno dela funkcionarjev in zagotavlja kontinuiteto vodenja — naloge predsednika skupščine občine, pa tudi članov predsedstva na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zahtevajo poglobljeno povezovanje problematike in kontinuiteto dela na tem področju — predsedstvo skupščine občine se je že doslej uveljavljalo kot metoda dela za usklajevanje dela zborov skupščine, skrbelo je za funkcioniranje delegatskega sistema in razvijalo sodelovanje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami. To vlogo je potrebno še okrepiti. Ker amandma II v ustavi SRS določa, da dolžino mandatne dobe in omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja funkcionarjev lahko določa tudi poslovnik skupščine, bi bilo možno izpustiti določbe o dolžini mandatne dobe iz statuta in ta vprašanja urediti v poslovniku skupščine občine. Prednost rešitve, da se mandatna doba funkcionarjev uredi v poslovniku je v tem, da je mogoče na podlagi praktičnih izkušenj hitreje spremeniti določbe, ki se v praksi pokažejo kot neustrezne, saj ni potrebno izvesti dolgotrajnega in zahtevnega postopka za spremembo statuta. V tretjem in ostalih členih osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale je predlagana sprememba v smislu določil amandmaja II in amandmaja V v ustavi SRS in sicer tako, da ista oseba ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljena za predsednika Izvršnega sveta, medtem ko se članom Izvršnega sveta in drugim funkcionarjem skladno s citiranimi amandmaji omejuje izvolitev za funkcionarja več kot dva-krat zaporedoma, kar je bilo do sedaj možno v nekaterih primerih oziroma je bila skladno z zakonom o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SRS ter republiških upravnih organih dopuščena samo reelekcija, ne pa tudi rotacija. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE DOMŽALE 1. člen Četrti odstavek 248. člena statuta občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: statut) se spremeni ter se glasi: „Predsednik in eden ali več podpredsednikov se voli za eno leto in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na to dolžnost. " Varianta I.: „Predsednik in eden ali več podpredsednikov se voli za dve leti in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na to dolžnost. " 2. člen 252. člen statuta se dopolni z novim odstavkom, tako da se nov, drugi odstavek glasi: „Predsednik ali podpredsednik vsakega zbora se voli za eno leto in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na to dolžnost. " Varianta I. „Predsednik ali podpredsednik vsakega zbora se voli za dve leti in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na to dolžnost. " 3. člen Četrti odstavek 270. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale se spremeni in se glasi: „Za predsednika Izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma." 4. člen Tretji odstavek 289/9. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale se spremeni tako, da se zadnji stavek črta. 5. člen Drugi odstavek 289/10. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale se dopolni tako, da se konec odstavka nadaljuje z novim stavkom, ki se glasi: „Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma imenovana na isto funkcijo." 6. člen Četrti odstavek 289/13.člena sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale se dopolni tako, da se konec odstavka nadaljuje s stavkom, ki se glasi: „Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma imenovana na isto funkcijo." 7. člen Spremembe in dopolnitve statuta občine Domžale začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. ZA CELOVIT IN ODPRT SISTEM MEDSEBOJNEGA ' OBVEŠČANJA I KJE SI, DELEGATSKO INFORMIRANJE? Občinski sindikalni sbet Domžale oz. komisija za i obveščanje in propagando pri njem je skupaj s Klubom 1 samoupravijalcev pripravil seminar oz. posvet z uredniki { tovarniških glasil in zadolženimi za obveščanje v osnovnih '■ organizacijah sindikata. Žal se posveta, ki so ga spremljali 1 zelo konkretni dogovori in ugotovitve, ni udeležilo precej vabljenih, o čemer bi bilo nujno spregovoriti v sredinah, ; od koder sami izhajajo. I Po uvodu, ki gaje podala sekre->'trka občinskega sindikalnega i/veta tov. Marija Pukl je vodja MnOIC c^ntn. tov. Matiaž Broian spregovoril o obveščanju v naši občini, največ pozornosti pa je posvetil vprašanju delegatskih informacii^UgotovHenoi bilo, da so naši delovni ljudje in občani dovolj informirani o splošnih dogodkih, manjka pa jim informacij za njihovo odločanje. Prav tako je opozoril na problem motiviranja delavcev, da bi informacije prebirali, sodelovali pri njihovem oblikovanju in jih uporabljali pri svojem vsakdanjem delu, kajti še vse premalo se zavedamo, daje informiranje pomemben člen, ki se vključuje v celotno združeno delo. Izdajati moramo taka glasila oz. informacije, ki jih bodo delavci radi jemali v roke in zanje tudi radi dopisovali. Zavedati se je namreč potrebno, da je časopis v združenem delu največkrat edini, ki za obveščenost delavcev lahko vse stori in da prav iz njega delavec lahko dobi največ informacij za svoje delegatsko odločanje. Zato morajo v časopisih vedno najti mesto podatki o ustvarjanju, delitvi dohodka, planu in realizaciji, podatki o zaposlovanju in likvidnosti, pri tem pa morajo biti vsi podatki točni in prikazani na način, ki bo razumljiv slehernemu delavcu. KAKO UREJATI GLASILA? V drugem delu je o vprašanju urejanja glasil v združenem delu spregovoril tov. Vladimir Jerman sicer strokovni sodelavec Republiškega odbora ZSS za informiranje in politično propagando, svoje izvajanje pa je združil z vrsto napotkov za konkretno urejanje glasil in nas obenem opozoril na pomanjkljivosti, ki se v njih pojavljajo. To so pogosto dolgi in nezanimivi naslovi, dolgi članki, ki bi bili podnaslovi, večkrat smo prehitro zadovoljni z ustreznim jezikom, manjka nam zanimivosti in duhovitosti, vse prevečkrat se zadovoljimo s suhoparnimi članki, ki bi bih* mnogo prijetnejši in ki bi dosti prej pritegnili bralca, če bi bih' tako ali drugače ilustrirani ali napisani na drug ustreznejši način. Ob koncu nas je seznanil tudi z akcijskim dogovorom o obveščanju v združenem delu, ki nam je služil kot osnova za zaključke. 1000 delavcev — sodelavcev — uspešna akcija V razpravi, ki je sledila, in je bila zelo zanimiva, smo ocenili akcijo „1000 delavcev - sodelavcev, ki je v naši občini potekala zelo uspešno ter skušali reševati nekatere konkretne probleme, o katerih so spregovorili udeleženci posveta. NAŠI SKLEPI Ob koncu smo sprejeli vrsto zaključkov, ki predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj obveščanja v osnovnih organizacijah sindikata v naši občini: -organizacije združenega dela oz. osnovne organizacre sindikata v njih morajo oblikovati celovit in odprt sistem medse oojnega obveščanja, ki se kot pomemben člen vključuje v celotno združeno deio. Odprt sistem medsebojnega obveščanja v OZD je med temeljnimi sestavinami samoupravljanja, zato morajo sindikati posvetiti posebno pozornost odprtosti virov informacij in nemoteni poti za povratno informacijo delavcev, — vsakemu delavcu je treba zagotoviti minimalne informacije, ki so mu potrebne za samoupravljanje, medsebojnega obveščanja v združenem delu naj zagotavljajo odbori za obveščanje, zato jih je potrebno, tam, kjer jih še ni, takoj ustanoviti in poskrbeti za njihovo nemoteno delo, — urediti je potrebno status uredniških odborov, ki so za svoje delo odgovorni odboru za obveščanje in prek njega izdajatelju tj. v združenem delu organizaciji Zveze sindikatov, prav tako naj bi v vseh sredinah, kjer so možnosti, glasil pa še ni, začeli izdajati glasila ali biltene, — nadaljevati je treba z dosežki akcije „1000 delavcev - sodelavcev in sicer z namenom: -izboljšati kvaliteto informiranja in vsebine glasil, -približati informiranje delavcem, ki so sicer dobro splošno obveščeni, manjka pa jim informacij, ki so potrebne in pomembne za njihovo odločanje v delegatskih sredinah, — pridobiti še več dopisnikov iz vrst neposrednih proizvajalcev, -načrtno spremljati in sproti ocenjevati informiranje, — načrtno usposabljati vse nosilce informiranja, — zagotoviti ustrezen status urednikov in registrirati glasila, kjer še niso, — delavce je potrebno motivirati, da bodo zainteresirani za informiranje, — posebno pozornost je treba posvetiti obveščanju v manjših kolektivih in povsod tam, kjer so pravice delavcev do obveščenosti okrnjene ali zanemarjene, — sodelovati pri razpravi in obravnavi predloga novega zakona o javnem obveščanju, — pošiljati vsa glasila Odboru za obveščanje in propagando pri Republiškem svetu ZSS. E Pred 3. kongresom samoupravljalcev i ZDRUŽENO DELO | V BOJU ZA SOCIALISTIČNO! SAMOUPRAVLJANJE j IN DRUŽBENOEKONOMSKI! RAZVOJ i Začenjamo s stalno rubriko v našem poročevalcu, v kateri \ želimo čim širši krog bralcev sproti seznanjati s pripravami na 3. ■ kongres samoupravljalcev Jugoslavije v naši občini. Delovne ljudi in j občane bomo seznanjali o delu koordinacijskega odbora, ki bo • vodil in usmerjal celotno aktivnost, hkrati pa si želimo čimveč i prispevkov iz de/ovnih organizacij in krajevnih skupnosti, v katerih \ bi pisali o pripravah na kongres v posameznih sredinah. Koordina- j cijski odbor, ki deluje pri Občinskem sindikalnem svetu, je organi- : ziran po delegatskem principu. Sestavljajo pa ga predstavniki na- j slednjih organizacij in organov: predsedstvo S Ob izvršni svet OKZKS Občinski sindikalni svet OK SZDL OK ZSMS ZZBNOV Klub samoupravljalcev Vavpetič Milica Zemljišč Almira Jerman Marica, Mezgec Mitja Birk Miroslav, Ogrinc Martin Ivkovič Marija, Ukmar Miro Kisilak Bojan Štiftar Franc Radmelič Raiko skega odbora je bil izvoljen Birk Miroslav, obenem so člani odbora sprejeli okvirni program dela, ki vsebuje aktivnosti iz vseh treh tem kongresa. Na osnovi usmeritev, ki so bile objavljene v sindikalnem poročevalcu in Komunistu so člani odbora menili, da so vse teme enakovredne, vsaka OZD ali KS pa naj večjo pozornost posveti tistim vprašanjem, ki so zanje bolj aktualna, torej takšna, da jih je potrebno razreševati in izboljšati. Nosilci razprav in organizatorji priprav morajo biti družbenopolitične organizacije, v aktivnosti pa je potrebno vključiti vse delavce in občane. Smatramo, da je pravi čas, da „počistimo" čim več nepravilnosti v naši vsakdanji praksi. Da to moramo storiti se zavedamo malo-dane vsi in zakaj ne bi to naredili prav v obdobju do kongresa. Da bodo priprave potekale čimbolj uspešno predlagamo, da v DO in KS ustanovimo delovne skupine, v katere bodo vključeni tisti prizadevni delavci, ki se vseskozi bojujejo za izgradnjo čimboljšega delovne skupine potrebno vključiti predstavnike vseh DPO, samoupravnih organov in strokovnih služb. Osnova za delo je dana v Komunistu 9. januarja 1981, gradivo pa bo objavljeno tudi v naslednji številki Sindikalnega poročevalca. Koordinacijski odbor je bil mnenja, da bi v okviru aktivnosti bilo umestno izpostaviti še zlasti naslednja področja: 1. Delitev po delu in rezultatih dela 2. Vloga ženske v združenem delu - kot proizvajalke in samo-upravljalke 3. Kako smo uresničevali delegatski sistem in kako naprej 4. Vključevanje mladincev v samoupravni sistem. Zavedati se moramo, da bo kongres samoupravljalcev Jugoslavije izpolnil postavljene smotre, če bomo za njegovo pripravo in delo predvsem pa za uresničitev njegovih opredelitev mobilizirali ves delavski razred. P. M. OBVESTILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR O IZVRŠENIH KOMUNALNIH DELIH V OBDOBJU 1976-1980 mi NAGEGA DELA V iztekajočem srednjeročnem planu razvoja krajevne skupnosti smo največ pozornosti namenili izgradnji kanalizacije. Dogradili smo naslednje objekte: — glavni kanal od začetka na Podrečju do Radomelj; — zbirni A kanal v Radomljah; — del zbirnega C kanala od Heliosa na Količevem do priključka na glavni kanal; — zbirni E kanal od Oljarne do priključka na glavni kanal. V gradnji pa so: — zbirni D kanal na Porečju; — zbirni B kanal od Papirniške ulice do priključka na glavni kanal; — dokončna izgradnja zbirnega C kanala od Količevega do priključka na glavni kanal. V omenjena dela smo skupaj s krajevno skupnostjo Radomlje investirali 40.223.413,50 din: - 15.388.511,00 din sta krajevni skupnosti pridobili z referendumom; - 24.834.902,50 din je prispevala SKIS Domžale. Krajevna skupnost Vir je na podlagi izgla-sovanega referenduma do 8. XII. 1980. leta zbrala 13.323.831,10 din. Vsi pa še niso poravnali svojih obveznosti, ki so jih samoupravno podpisali v sporazumu, oziroma, ki so jih izglasovali na referendumu. Koncem novembra dolgujejo še: — delovne organizacije 4.720.000,00 din - zasebni delodajalci 105.000,00 din -občani 166.000,00 din. Pričakujemo, da bodo ti dolgovi kmalu poravnani. Ugotavljamo, da smo v zvezi s kanalizacijo uresničili velik del nalog, sprejetih leta 1976, ko smo sprejemali srednjeročni plan. Vsa začeta dela, ki bi morala biti končana v letu 1980, ne bodo izvršena. Vzrok ™ kasnitev ie no- manjkanje cevi in objektivne zamude pri najemanju kreditov. V tem letu predvidevamo nadoknaditi zamujeno gradnjo in zaradi tega realizacija načrta, ki je zastavljen za leto 1981, ne bo trpela. Predvidevamo pa naslednja dela: - dokončanje zbirnega kanala od Oljarne po Rožni ulici in Ko-liški cesti; — gradnja sekundarnega kanala po Litijski cesti do Podrečja. Gradnja drugih sekundarnih kanalov še ni planirana, ker načrt zavisi od gradnje v krajevni skupnosti Radomlje, saj je projekt naše krajevne skupnosti in krajevne skupnosti Radomlje skupen. Veliko pozornosti smo v preteklem obdobju usmerili v ureditev pločnika in kolesarskih stez ob cesti, ki povezuje osrednjo Slovenijo s severovzhodnim delom. S tem smo posodobili prometno zvezo in hkrati poskrbeli za primerno varnost naših občanov. Ob omenjeni cesti sta že urejeni avtobusni postajališči. Vrsto 1»t tmn ci asf-U;-,f i Doba. To nam je uspelo predlanskim. Uspelo nam je urediti tudi križišče na Koliški cesti ob To-sami. V številnih ulicah smo obnovili in uredili javno razsvetljavo: tako v Čufarjevi, Dvoržakovi in Bevkovi ulici, na Količevem in Koliški cesti ter na Šaranovičevi cesti. Velikega pomena je pridobitev trafo-postaje v Robbovi ulici in ureditev nizkonapetostnega omrežja na severnem delu Vira. Občani so dolga leta opozarjali na težave?, ki jih je povzročala neustrezna transformatorska postaja. S svojim delom in lastnimi sredstvi so mnogo pripomogli k rešitvi tega problema. Na Viru smo v tem času pridobili bančno ekspozituro in pošto, Danes bi si težko predstavljali življenje brez teh dveh objektov. Precej drugače smo si predstavljali PTT omrežje. V tem zelo zaostajamo, saj smo si pridobili le medkrajevno telefonsko govorilnico in napeljali nekaj novih telefonskih priključkov. Mnogi že leta in leta čakajo na telefon. Krajevna skupnot je pri tem nemočna, saj smo odvisni od razvoja PTT v celi domžalski občini, pravzaprav v celi Sloveniji. Izvajalci torej niso mogli upoštevali vseh naših želja in potreb. Pravijo, da je osnovni vzrok zaostanka pomanjkanje prostora za izgraditev ATC v Domžalah. Zgrajene imamo že glavne telefonske instalacije. Ko bo zgrajena avtomatska telefonska centrala, se seveda vendarle lahko nadejamo novih priključkov. Zelo smo se potrudili pri preureditvi prostorov v Krajevni skupnosti. Delavski dom ima sodobno opremljen oder, na katerem so se z uprizoritvijo predstavila prenekate-ra društva in gledališča. Dvorano smo večkrat spremenili v razstavni prostor. Veliko zanimanja vseh občanov sta pritegnili predvsem dve razstavi: razstava tehničnokulturnih izdelkov in razstava z naslovom TITO LJUBITELJ NARAVE IN LOVA V SLOVENIJI TER NA OBISKU V odrom so opremljeni tako, da se uporabljajo za garderobo, za razne športne dejavnosti in tudi za ples. Iz balkonskih prostorov smo uredili dve sejni sobi. Svoje prostore si je pričelo graditi tudi naše gasilsko društvo. Pohvaliti moramo prizadevne člane, ki so s prostovoljnim delom pomagali zgraditi stavbo do druge plošče. Dobro se zavedamo, da je skrajni čas za gradnjo športnega parka. Park bi pritegnil mlajše in starejše ljudi, da bi v takšni ali drugačni obliki športne rekreacije krepili svoje zdravje. Mnogo mladih otrok bi lahko uspešno razvijalo svoje sposobnosti in interese v okviru dejavnosti športnega društva. Za enkrat nam je uspelo pridobiti le idejne projekte. Pohvaliti moramo tiste krajane, ki so na Količevem zgradili balinišče in uredili začasno nogometno igrišče na Viru. Prizadevali smo si, da bi bilo naše okolje lepo in zdravo. Park ob Kamniški Bistrici bi moral biti že narejen, a primanjkuje humusa in denarja, zato načrta nismo mogli uresničiti. Nujno pa bo v kratkem urediti še druge zelene površine, ki bodo naš kraj naredile prijetnejši in zrak čistejši. Omeniti velja tudi razširitev pokopališča v Dobu, saj smo v ta dela vložili mnogo sredstev. Poleg omenjenega si je krajevna skupnost prizadevala, da je Rača regulirana in da sta obnovljena mostova preko nje. Nevarnosti, da bi ta voda poplavljala, ni več. Velik pomen za krajevno skupnost ima plinovod, ki poteka po našem ozemlju in bo v prihodnosti predstavljal pomemben vir energije proizvodnemu delu in gospodinjstvom. Omenili smo le nekatere tiste naložbe, ki so za naš kraj največjega pomena. Moramo priznati, da so družbenopolitični delavci krajevnih samoupravnih organov imeli veliko dela, ko so s svojimi idejami, stališči in predlogi spremljali, z delom pa krojili razvoj in podobo našega kraja. g ^ novanjska skupnost" občine Domžale, se bodo po tej prednostni listi dodeljevala v letu 1981. Zap. Št. Št.druž. 6t_ Priimek in ime - Naslov tQ&^ J1(mov Zaposlitev SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST: KDO BO DOBIL STANOVANJE? Na podlagi 21. in 26. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale in v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju stanovanj splošnega stanovanjskega fonda, s katerim razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 5/80), je Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na svoji 32. redni seji dne 5. 12. 1980 sprejel in potrdil prednostno listo pričakovalcev za starejša stanovanja: 1. Sabljakovič Sulejman, Domžale, Vodnikova 12 2. Verbančič Bilva, Radomlje, Škrjančevo 2 3. Blatnik Slavka/ Domžale, Ješetova 4 4. Hribar Marija, Moravče, Goričica 7 5. Štiren Katarina/ Lukovica, Obrše 2 6. Arsič Slobodan 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 65 18 47 46 46 41 41 Domžale, Depala vae 49 Eauter Edi^ Lukovica, Lukovica 62 Čauševič Hasan^ MengeS, Trzin, Habatova 16 40 ArnuS Elizabeta^ Domžale, Miševa 16 Dolšek Justina,, Moravče, Partizanska 1 Capuder Franc^ Moravče, Vegova 14 Sijamhodžič Branka/ Domžale, Perkova 2 Durmiši Majda^ Radomlje, Pelechova 35 Šoštar Nada, Blagovica, Podsmrečje 8 Btankovič Ružica( Radomlje, Ul.Pirš Jožeta Luke 16 38 30 30 29 29 28 27 27 25 25 25 Majetič Mustafa, Radomlje, Pelechova 35 Ogrinčič Stojan Radomlje, Pelechova 35 Oražčanin Hasim Radomlje, Pelechova 35 Radič Ivanka, Radomlje, Pelechova 35 Guberinič Drago, Domžale, Pot za Bistrico 65 23 Blejc Anica, MengeS, Kidričeva 14 22 Slavev Djerasim, Domžale, Vodopivčeva l/a 21 Petek Metka , MengeS, TomSičeva 36 21 Mili« Mladen Radomlje, Zg. JarSe 21/b 20 Grabnar Vanda Domžale, Blejčeva 2 18 6 Komunalno podj.Domžale 3 Dom upokojencev Domž. 4 Tosama Domžale 3 Tosama Domžale 3 invalidska upokoj. 3 Mizarstvo Knnfeljc 3 Papirnica Količe-v 4 DVZ Ponikve 3 Tosama Domžale 2 Rašica Moravče 3 Napredek Domžale 2 Slovenijales Radomlje 5 Induplati Jarše 1 Frizerstvo Filipič 2 Induplati Jarše 3 Induplati Jarše 3 Induplati Jarše 3 Induplati Jarše 3 Induplati Jarše 3 Induplati Jarše 5 Melodija Mengeš 4 Viator Ljubljana 3 Melodija Mengeš 3 Emona-Blagovni center 3 Toko Domžale Predsednik Izvršnega odbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale Janko KRALJ, l.r. OBVESTILO Avto šola pri AMD Domžale prireja v društvenih prostorih v Krakovski ulici 18 Domžale redne tečaje za voznike motornih vozil. Sprejemamo tudi kandidate za poučevanje praktične vožnje izven tečajev. Uradne ure za stranke so vsak dan od 15. do 19. ure. Se priporoča AMD Domžale