— 282 —
Sodelovanje občinskih uradov pri zvrševanji gozdnega zakona.
(Dalje.)
Kako naj se odkazovanje in pridobivanje lesa vrši?
Odkazovanje lesa obstoji naj pri stoječih debelejših deblih v njihovem zaznamovanji z o d k a z o v a 1 n o sekiro, pri šibkejših deblih in drogih v natančnem označenji in primernem zaznamovanji onega, kar se sme posekati, pri kladji in dračji v odkazanji njegovem na mestu, in pri štorih in koreninah, kakor tudi pri drvih, ki se nabirajo, z zaznamovanjem kraja, kjer naj se les pridobiva. (§. 15. gozd. zak.).
— 283 —
7. Prepoved.
Kdaj in na kojega prošnjo ali posredovanje se sme s prepovedjo
postopati ?
Ako varstvo osob, državnega ali zasebnega imetja nujno zahteva posebno ravnanje z gozdi kot zaščitom proti plazom, utrganju skal, usipanju peska itd sme se prepoved uvesti po državi.
Prepoved obstoji iz natanjčnega ukaza in kolikor mogočega zagotovljenja o potrebnem posebnem ravnanji z gozdom. Kolikor se odškodnine vsled takih naredb zahtevajo, postopa naj se ž njimi po obstoječih zakonih.
Osobe, kojim se je zaupalo gospodarenje z gozdi, katere je zadela prepoved, se glede svoje službe s prisego zavežejo ter so za izvršitev posebnega ravnanja odgovorni. (§. 19. gozd. zak.).
Prepoved po političnem uradu se izreče naprošnjosrenje, sicer pri tem udeleženih osob in na objavo javnega uradnika, potem na podlagi posebne komisijonelne poizvedbe.
Kjer varovanje, spodrasti zahteva, mora se pridobivanje lesa v jeseni ah po zimi vršiti, l^adar sneg leži, in mora spravljanje lesa takoj slediti posekanju. Drugače se pa sme les pridobivati tudi spomladi in poleti, samo da se mora potem najpozneje pred nastopom spomladi spraviti iz gozda.
Lesovje, dokler je sočnato ali ima še listje, mora se izvzemši porunklje in vejevje takoj, lesovje pa, ki se je posekalo po od-palem listju, mora se vsaj do novega listja popolnoma ali vsaj v rajdah olušiti, preklati in obsekati.
Pri posekavanji v to namenjenih di'eves ne smejo se puščati štori previsokii Vsako poškodovanje sosednih dreves ali mladega lesovja mora se opuščati pri sekanji in spravljanji. Isto velja pri pridobivanji in spravljanji stelje, katera se mora najkasneje tri mesece potem, ko se je pograbila, spraviti iz gozda.
Na te določbe naj se opravičenci pri odkazovanji lesa in stelje opozorujejo. (§. 16 gozd. zak.).
— 284 —
K komisijonelni poizvedbi pokličejo naj, se predstojniki srenj, vse udeležene stranke kakor tudi potrebni zvedeiici.
Gozdne služnosti naj v gozdih, katere je zadela prepoved, izostanejo po potrebi popolnoma.
Kakor se gozdi prepovedo, tako se smejo tudi te prepovedi držaje se jednakega postopanja, kakor pri prepovedi, zoi)et oprostiti. (§. 20. gozd. zak.)
8. Razdelitev gozda.
Kake zakonite določbe so za to?
Občinski gozdi se po navadi ne smejo deliti. Ako bi pa v posebnih slučajih njihova razdelitev nujna potreba, ali ko bi v poseben prid bila, ki bi splošni skrbi za vzdrževanje gozdov ne nasprotovala, sme se v vsakem takem slučaji pri političnem uradu za dovoljenje prositi, in se sme to dovoljenje podeUti po deželni oblasti.
Glede druzih razdelitev gozdov razsojajo zakoni o razdelitvi in sestavi zemljišč.
Kojih nalog je nadzorovanje o gospodarstvu gozdov in kake naredhe so posebno še v tem obziru?
Politični uradi morajo gospodarenje gozdov v svojem okraji nadzorovati. Kot tehnični organi pomagajo jim pri tem gozdni komisarji in na Tirolskem poleg teh tudi gozdni pristavi.
Da se glede gospodarenja gozdov in lesov predpisane določbe v vsakem obziru natanjko spolnujejo, nastavljajo naj gospodarji dovolj velikih gozdov zvedene gospodarstvene nadzornike, kateri so se po vladi kot za to sposobni priznali. (§§. 22. in 23. gozd. zak.)
B. Spravljanje gozdnih pridelkov.
Na katere zakonite določbe morajo srenjska predstojništva glede spravljanja gozdnih pridelkov posebno paziti ?
Vsi gozdni pridelki naj se po stalnih ali drugače v to od-menjenih potih ali plazih, katere naj gozdni gospodar odkaže, iz
— 285 —
gozdov spravljajo. Gozdni gospodar sme zahtevati, da se lesovje pred spravljanjem iz gozdov po njem ali po njegovem gozdnem osobji markira, in da si opravičenci o pridelkih, kateri se jim imajo izročiti, nakaznice napraviti dajo, katere se morajo pri prejemu na zahtevauje pokazati, in da se po opravičencih njihov prejem potrdi.
Ako gozdni pridelki po pretočenem določenem času in daljnem obroku 14 dni še vedno v gozdu leže, sme gozdni gospodar ž njimi početi, kar hoče. (§. 17. gozd. zak.)
Gozdne pridelke, ki se drugače ne morejo ali pa vsaj le z neprimerno visokimi stroški iz gozda spraviti, mora vsakateri zemljiščini gospodar črez svoja zemljišča spraviti pustiti.
O tem, je-li potrebno gozdne pridelke črez tuja zemljišča spravljati, razsoja politični okrajni urad. (§. 24. gozd. zak.)
Občinski predstojnik mora tedaj stranke, ki se o tem ne morejo zjediniti, k zgorajšnjemu uradu poslati.
Jednako smejo se drče za les (plazovi) vsake vrste in druge priprave za spravljanje lesa črez javna zemljišča, pota in vode, črez tuja poslopja in skozi sela nadaljevati le s privoljenjem političnega urada, in mora občinski predstojnik dotična dela, dokler se ni to dovolilo, ustaviti.
Mej v §. 24. gozd. zak. navedena zemljišča, črez katera les spravljati mora gospodar dovoliti, spadajo tudi privatna pota. (Razsodba ministerstva za poljedelstvo od 24. aprila 1873, št. 4161.).
Pri določbi pota za spravljanje lesa črez tuja zemljišča (§. 24. gozd. zak.) smejo se v to porabiti že obstoječi transporti n. pr. pot v les. (Razsodba ministerstva za poljedelstvo od 29. decembra 1873, št. 11906.)
Proti razsodbam političnega urada glede spravljanja črez tuja zemljišča sme se rekurirati. Rekurz ima odložilno moč. (Razsodba ministerstva za poljedelstvo od 26. novembra 1870, št. 6561.)
Z občinskim predstojnikom, kateri spravljanje lesa iz občinskega gozda s preziranjera pota, po katerem bi se moral spravljati, zaukaže, mora se ravnati kakor z gozdnim zločincem. (Razsodba notranjega ministerstva od 3. septembra 1870, št. 10460.)
— 286 —
Za slučaj, da §. 24. gozdnega zakona v rabo stopi, mora politični urad tudi začasno odločiti glede odškodnine. (Razsodba upravnega sodišča od 28. februvarja 1878, št. 221.)
Na kaj mora srenjski predstojnik glede plavljenja drv paziti?
Vsako plavljenje, naj si bode že eraričnega, srenjskega ali privatnega lesa, potrebuje dovoljenja političnega urada in sicer, če zadeva plavljenje le jeden okraj, dotičnega političnega okrajnega glavarstva, če pa zadeva več okrajev, dotičnega deželnega urada.
Ako se plavljenje za več kot tri leta namerava, pridržano je dovoljenje ministerstvu.
V prošnjah za nova dovoljenja plavljenja ali za obnovitev že preteklih dovoljenj mora se čas plavljenja, mesto, kjer se začenja in do kam da bode segalo, kakor tudi vrste in množina v to namenjenega lesa kolikor mogoče natanjko popisati.
V prošnjah za dovoljenje sezidanja k plavljenju potrebnih poslopij morata se kraj in namen tega sezidanja navesti in s priloženimi risi in opisi nameravano sezidanje poslopij, njih razmera do cele okolice, kakor tudi do drugih poslopij in naprav stoječih ob vodi, na kateri se bode plavljenje vršilo, razložiti.
Take prošnje spremlja naj občinsko predstojništvo z ulogo, kakoršna je n. pr. naslednja:
Slavno C kr. okrajno glavarstvo!
Janez A. kupec z lesom v M. - u, je pri različnih strankah iz njihovih privatnih gozdov in njim za prodajo dovoljenega lesa vsega skupaj 2500 sežnjev nakupil ter namerava ta les na N. potoku, ko bode visokost vode za to ugodna, do shrambe za les v N.—u doplaviti. Podpisano občinsko predstojništvo s tem predloži prošnjo Janeza A.—a in je za nje dovoljenje s pristavkom, da se je Janez A. z ribiči, ki so v potoku N.—u opravičeni, glede odškodnine že pogodil.
N. dne ........
Srenjski predstojnik: J. J.
— 287 —
(Prošnjo za dovoljenje plavljenja mora srenjsko predstojništvo tudi v tem slučaji pri političnem uradu uložiti, če srenja sama plavljenje lesa namerava.) — — —
Srenjski predstojnik mora po političnem uradu poslane mu prošnje za nova dovoljenja plavljenja in sezidanja za to potrebnih poslopij takoj v srenji razglasiti, ako se mu je to zaukazalo.
Srenjski predstojnik mora dalje na to paziti, da dotični podjetniki po političnem uradu zaukazana jim varnostna zidanja, poslopja in vodne naprave izvršijo in povrnejo prouzročena poškodovanja, kolikor se morejo v to siliti po zakonu.
Občinskim predstojnikom je dalje nalog, da dotičnim predstojnikom pri zopetni zadobitvi odplavljenega lesa pomagajo. (§§. 26 od 43 gozd. zak.)
C. Gozdni požari.
Kake dolžnosti imajo srenje glede gozdnih požarov ?
Dolžnosti srenj glede gozdnih požarov nanašajo se 1) na njihovo zabranjenje, 2) na pogasitev nastalih požarov, in 3) na naredbe po ugašenem gozdnem požaru.
I. Zabranjenje gozdnih požarov.
V tem obziru morajo občine zapaljenje ognjev, kakor tudi rabo za požar nevarnih stvarij v gozdih in ob kraji gozdov nadzorovati in na to gledati, da se s potrebno previdnostjo postopa.
Vsakdo, kdor v gozdu ali ob kraji gozda zapuščen in ne-ugašen ogenj najde, dolžan je, da ga ugasi.
Ako kdo gozden požar zapazi, mora ga naznaniti prebivalcem najbližjega poslopja, ležečega na oni strani, kamor ga pot pelje. Ti so zavezani, da to najbližjemu srenjskemu predstojniku in gozdnemu posestniku ali njegovemu gozdnemu osobju objavijo.
Preziranja teh naredb morajo se kompetentnemu političnemu ali kazensko-sodnemu uradu naznaniti. (§§. 44 in 45 gozd. zak.)
— 288 —
2. Pogasitev gozdnih požarov.
V pogasitev nastalega gozdnega požara mora občinski predstojnik potrebno število mož s potrebnim gasilnim orodjem kakor cepini, motikami, sekirami, lopatami, lodricami (škafi) itd. skupaj spraviti, ter potem s temi ob jednem k požaru oditi, kjer mora tudi sam lastnoročno pomagati.
Pogasitev vodi navzočni najvišji gozdni uradnik, in ako nobenega tacega na mestu ni, srenjski predstojnik, v kojega občini je požar, ali pa njegov namestnik.
Onemu, ki vodi pogasitev, mora se brezpogojno ubogati. Ako več srenj v pogasitev dela, morajo njihovi pi-edstojniki kakor tudi ostali gozdniki red med gasilci vzdržati in na to gledati, da se vse naredbe izvrše. (§§. 46 in 47 gozdnega zak.)
3. Pravila po ugašenem požaru.
Po ugašenem požaru mora se pogorišče dva dni, po potrebi tudi več časa, nadzorovati, ter v ta namen dovolj mož skupaj spraviti.
Poškodovanja na tujem zemljišči vsled gasitve mora oni povrniti, na kojega korist se je gasitev vršila, razven, če se je poškodovani sam pred večjo škodo obvaroval. (§. 49 gozd. zak.)
Občinski (srenjski) predstojniki, ki ta sklic opuste, kakor tudi osobe, ki sklicu občinskega predstojnika brez zadostnega uzroka ne ubogajo, so kaznjivi. (§. 48. gozd. zak.)
D. Škode po mrčesih.
Kake dolžnosti ima občinsko predstojništvo glede zabrahitve poškodovanj gozdov po mrčesih ?
Ako se taka poškodovanja zapazijo, mora občinski predstojnik političnemu uradu to takoj naznaniti. K objavi takih poškodovanj je vsak gozdni gospodar pod kaznijo zavezan, in vsakdo opravičen.
Občina dolžna je pripomoči pri naredbab, katere je politični urad proti zabranitvi škode po mrčesih zapovedal. Stroške trpeti morajo gozdni gospodarji in sicer v primeri z vrednostjo njihovih dotičnih gozdov. (§§. 50 in 51 gozd. zak.)
Izdaje in m-eduje dr. Alf. Mosche. — Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.