Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj X11. Ljubljani y sredo 15. februara 1854. Lis 113. Kert kmetovavca naj bolji prijate! Že večkrat in od vec straní so „Novice" za da tisto majhno škodo ravno on govarjale kerta, in so rekle, ki jo nareja na sonožetih le takrat, kadar trava na njih stoji in kertine nadležjejo kosca, obilno povraća z drugim dobickom. Naj huji sovraž niki kerta pa so tišti, ki menijo, da kert spodjeda travině korenine, — al ta misel je ravno tako kriva, kakor če bi kdo rekel, da člověk jé seno. Kert živi le od červov in druzega merčesa, trava in korenine nje niso za njegov gobček in ne za nje gov želodec. Ker pa kert rije in napravljaje ker tine 9 izruje, pa le na ti stem městu, zares mar siktero koreninico travi, rahljá zemljo, in ker meče mertvíco na dan, da se vředovití pod milim nebom, . da je velik dobiček za kmetovavca, če le to stori raztrosi kertine po travniku. Pri nekterih nemar nih kmetovavcih, kterim za nobeno obdelovanje travnikov mar ni, je zares kert edini obde 1 o v a v e c zanemarj enega z emlj i s a. Te nase misli od velike koristi kert ove zamo remo poterditi danes po bukvica!», ki so nědavnej prišle v Glocestru na Angležkem pod imenom Talpa" (kert) na svetio, in ktere sedaj po celi deželi slovijo tako, da vsak jih hoče imeti. Pisa telj te kn jižice nápovědu je vojsko matiki, plugu in o njegovih skušnjah je izgled dobrega brani, kmetovavca čudo prečudo: kert, ta mali podzemeljski delavec, kterega nespamet človeška brez milosti preganja. Že zdavnej so umni kmeto vavci prepričali se, da ta živalica ni tako skod ljiva, kakor se nekterim zdi, in da zamore — se vé da se morajo kertine pridno razgrabiti in po ravnati — zemlji celo korišten biti. Na to skusnjo so znajdli na Angležkem plug, ki pod zemljo orje in se plough-mole imenuje, ker tako rekoč pod zemljo rije kakor kert. Al nobenemu ni na misel prišlo, to pohlevno živalico povzdigniti v izgled za vse kmetijske zboljške. To je storil sedaj pisatel nmor\iAnili Vk 11 Ir i? i HP o 1 r\ CL ir Irlnitili In 1' ni a rCAirni»! • omenjenih bukvić T) Talpa 5 v kterih takole govori: „Namen oranja je zdrobiti zemljo, da se z gnojem in z zrakom lože zmeša in da se zatare rastlinje, ktero nima biti na njivi. Ravno to delata kert in kertica, zato naj bo cilj in konec vsega poljskega obdelovanja, da se zemlja cele njive predela v ker tin a. Kaj je storiti, da se ravno to, kar je ■PP treba kerta, da se zemlja to doseže? Posnemati je zdrobi v stupo". Tako dalje povzdiguje delavnost kerta ? 3° stori tudi na s en ozetili majhno škodo V 1 < I • 1 1 • v I , povraća z velikim dobickom. ki Beseda o pravém času mladenčem slovenskim * pričako Cas se priblizal je, kterega je marsikteri mládenec 8 trabom in trepetom , dragi čas nabere vojaških jaki moji po sloven- novineov. Sprejmite torej, skih kra jih, sledeče prijazni lažbe in poduka potřebujete , ker se za marsikterega pominovanje Vém da to lostni dan přibližuje, da bo očeta in mater, brate in sestre, in vse kar rad ima, zapustiti mogel, in se podal v ptuje daljne kraje, iz kterih bo morebiti še le čez dolgo let, morebiti cio nikoli več nazaj přišel. Da rojstni dom radi imate, da se z žalostjo ločite od domačije, da & težkim sercom svojega očeta, svojo ljubo mater zapustite, tega vam nobeden za zlo ne jemlje, zakaj zares malovre-den je člověk, kteri svoje domovine ne ljubi priserčno; al vender mislim, da strah pred vojaškim stanom je pri mnogih prenilen, in da ta strah večidel od tod pride, ker od tega stanů in od njega dolžnost nimajo pravih zapopadkov. Vojaški stan je zares težaven, dolžnosti njega so oštre; pa iz tega še ne izhaja, kakor da bi ta etan prestati, njega dolžnostspolniti, inkazinali štrafing se varovati nemogoče bilo; ampak le to, da je treba v njem natanko po predpisanih postavah se ravnati. Verjeli mi bote, preljubi moji rojaki, slovenski mladenci! kjer iz skušnje govorim, in vès ta stan po njega prijetnih in neprijetnih stranéh dobro poznam. Perva slovesnost za novinca vojaškega je prisega na vojno bandero. Ta prisega je kor vsaka druga, in gorje mu, kdor prelomi jo in ban ravno tako sveta, ka dero svoje popusti. Slišal sim že dostikrat prazni izgo- : Ta prisega ne veljá, ker ni prostovoljna, ampak vor prisiljena. Vprašam vas pa: ali vas ne veže vera k tej , da vsaka oblast je od Boga postav- ki vas uči pnsegi, Ijena , in da kdor se zoperstavlja tej oblasti se zoper-stavlja Bogu? Al ne veste, daje ni nesrečniši stvari na svetu, kakor je vojaški begún, ki je zapustil bandero svoje? Z velikim strahom po ovinkih, po gošavi in po germovji je přišel v svoj rojstni kraj; pa podnevi si ne upa v očetovo hišo, ponoči kakor tat po temi přileze; oče in mati se ga prestrašita, in komej je enmalo hrane dobil, pojdi v ze sliši preplašeno opominovanje svoje družine: n beži, skri se, da te ne zasačijo žandarji « Pre den se dan zaznamva, zapustí nesrečnež očetovo hišo, in beži v samoto; vsaka reč ga plaši; če tiček ponoči zaferfrà v germu přebujen, se pretrese begun in obledi, kjer misli, da za germom so osleduhi in preganjavei; vsaki germ, vsak suh štor se mu zdi. da je živ in ga caka, boji se svoje lastne sence. Ob nedeljah zvon farne cerkve vabi verne k službi Božji; ljudjé od vsih krajev skupej hite, begún pa se v svoji šamoti tisi. in še v hišo Božjo stopiti si ne upa, ker se izdajavcev boji. In to revno, to milovanja vredno življenje neterpi , dve ali tri leta, ampak celi čas življenja. Đeržite eno torej zvesto, ljubi moji rojaki, prisego cesarju in Bogu, da sami sebe ne pabnete v tolikšno nesrećo! (Konec sledí.) Domače šege Zenitvanske šege Slovencov tíoriške doline Kje dom je moj? ' Tam, kjer S oca v blagem kraju \ Vije se podobném raju ; Tam, kjer žlahne tertice Vencajo goricice. In to je slovenska krajna: Na Slovenskem dom je moj » A. Pirnat, 50 Od slavno znane sv. Gore do pustega Krasa in od Brez dveh reci ne smé možki celo ne v svate 9 bistromodre Soče do tistih gričev, ki v izhodu so jul- iti, namrec brez p laj sa ne in ne brez samokresa ekim goram v podnožje, se razprostira raju podobna go- le starašina ne potřebuje samokresa (pistole). Približaje riska dolina. ee nevestinemu domu, vstrelijo vsi h kratu, med tem n Novice" so nam prinesle že toliko lepega in pod- ko so popřej le bolj poredkoma, zdaj eden, zdaj drugi, m m • * « « % «i« • â i 1 • t i «TV # V V A m _____ ucnes:a iz slovenskih in neslovenskih krajev, da moram streljali. Dvoriscne vrata najdejo zaperta. Nevestini tudi jez povedati kaj od seg in navad goriskih Sio- starasina, slisati tak hrup, skoči na dvorišče in začne popraševati: kaj pomeni tako streljanje, tako vriskanje ? vencov. Ako iz grada goriškega ali za njim ležeče Ka- Vunanji starasina mu odgovori, da so ranili tico, ktera stanjevice (samostana frančiškanskega), od ktere nekdo ima znamnje na glavi, in da se je ondi notri skrila ter pise, da v Gorico priti in Kostanjevice ne obiskati, je ga prosi naj jo iskat gré. Tíi se vname hudo iu ostro toliko kot v Rim iti in papeza ne viditi, se oziras po besedovanje in prepiranje; vendar se pa notranji starasina vdá, jih na dvorišče spustí in gré v sôbo, kjer so nevestini svatje skriti. Nar popřed kako staro žensko ti krasni dolini krog in krog, vidil bos kakih 13 slovenskih vaši in samostalnih cerkva brez kapel 15 tr ce ti morebiti prenizka lega ali predstojeći griči ne skri vajo nekterih. sprehod. Tu sèro, ljubi bravée, te povabim na Ituharico ali otroka, ali če čas pripusti, da se kdo njega vùn pripelje in praša in praša: „jeli je ta?" ose mi i Mu odgovorijo: „tudi to vzamemo za Ijabo in za dobro f Ker je ravno pust, po mislih naših Slovencov, zvun pa ona ni." Pred zadnjo, potem ko je že vse, staro in ali 3 tednov o sv. Martinu, edini čas v letu seže- mlado, lepo in gerdo víiq izpeljal, pokaže „tovar- 5 me popisati mika naše ženitninske se ire niti Be stare narodske navade leta do leta bolj. ceravno v • zgubljujejo in zanemarjajo od SICO rijo u OdgOVO * n (družico). „Ta ji je skor podobna", mu pa le znamnja nima". Starasina pa, rekoč da je ^ _ __H. — ÉĚ M V ze vse preiskal, noce nic več vediti in iskati, Ženinov ni 9 Vgodne priloznosti, da ženin najde nevesto, menda starasina toliko lepši prosi, kolikor bolj se uni ustavlja, tudi svatje in sosebno pervi godec založijo svoje prošnje, dokler terdovratnega moža ne omečijo, da jim se en- kot so sJoveci goriski s o m n j i * in Bog hotel! da bi bil ta edini následek tistega vrojenega nagnjenja k plesu, ki ga se letosoja grojzdna bolezin in lakota krat, pa zadnjikrat poiskati obljubi. Gré in pripelje zadušiti in zatreti ne more, kakor se ob nedeljah lahko vsakteri —A—,nA *" """"" ' uovico". To zaznamnjano tico z enim glasom za svojo a prepriča Kjer je lue, je tudi senca: nar ljubsi in boljsi spoznajo in berž se z groz Ko sta fant in deklina svoje serene zadeve med nim veseljem nevestinim prijatlom pridružijo. Hišni go sabo poravnala, in ta sklep starišim po volji je, se podá spodar jim začne po versti napivati. Dolgo pa vender prihoduja nevesta nekaj časa pred ženitvijo s svojimi se ne srnejo muditi, kjer je ednajsta že odbila in u starisi ali tudi bližnjo žlahto k ženinu na „razgled Pri kozarcu vina in spodobni južni se o potrebnih rečéh ravno jih (danes veliki zvon) k poroki vabi. (Dalje sledi.) pogovorijo > to je za roka. Ženitovanje se ne odlaša dolgo in morebiti ze tudi odloci dan. Kakor letni čas tako sta tudi dva doeva v 5 Ozir po svetu tednu, sred a in pondeljek ženitovanju pesvečena Rusovsko-turska vojska. Teržaški časnik v 30. listu razjasnuje klopčič ru- sovsko-turških razpertij takole: Kar menda svet stoji, se ni še razodevala člove-h kosilu, obstoječem pri gospodi iz navadnih opoldanskih ska slabost tako očitno, kakor dan današnji. Posvetni le. o posebnih okolišinah odstopi kdo od stare navade. Ko pride dan poroke, se zaćnejo okoli devete ure shajati svatje, vsak par, kamor je povabljen. Med deveto in deseto se vsedejo k zajterku, ali prav za prav jedi biti med kterimi je mogla nekdaj tudi » polenta u »1/ napuh tistih, ki se modre in pametne imenujejo. kaj je! 5 veudar je poglavitna šega late jedó. ta, da pečenko brez sa- Po 40 letih mirú kaže stara Earopa skor toliko zmote pravem času se napravi „novic" (ženin) in slabotě v sebi, kakor nekdaj g-erske svobodné der- g svojimi svati in godci, kterim ta dan edino le » to zave pod gospodstvom macedonskim.Nimamo moči za vojsko, varš (drug) zaukazuje, po „uovico" (tako pri nas pa tudi ne moči terdno ohraniti mir. Nobeden ne stori pravijo nevesti). tega i kar bi rad storii, pa nobeden tudi noče tega » kar Tukaj mi se priložno zdi od g ode o v kaj pove Muzika je pri starem ostala iz basa, škanta (vio dati. line) in salterije v*/ V V ; prav imenitno je moralo biti že-nitvanje, kjer so imeli dvoje škantov. Zdaj je to vse drugači: velik korak so v tem naši Slovenci naprej storili. MeMna muzika: vojaške popotnice, bolcarji in polke rno-rajo namestovati nekdanjo prosto pa narodsko godbo, da- dela. Cela Europa bi imela rada mir, in vendar se delà tako, da se mora vojska vneti. Vsi svobodoljubni, vsi puntarji in pa "Srsi miroljubni ex officio so zoper Rusa in vpijejo, naj bi se mu ne dopustilo, da bi izpeljal svoje ošabne namene, iu vendar vsi molijo z enim gla- som „Bog nas obvari vojske in slabe kupčije!" Vsi siravno kak star zastopnik uarodskih seg s širokim klobukom tužno glavo maja in to sedanjo norost pomilova je zdihuje: „o mojem času je vse to lepše bilo"! Pa skor sim pozabil, da sim ženina po navesto poslal. imenituiši franeozki mestnjani in vsi tergovci v Londonu so za sultana; al ko Namik-paša, poslan od sultana, HÉHMBHflHHÍIHHl^Hil^H 5 poterka na njih vrata: naj bi Turčii posodiii dnarja nobenega domá. Vsi hočejo z Rusom mir imeti, in vendar pošiljajo barke nad-nj in spremljajo pod zavetjem svojim armado njegovega sovražmka. Vsi hočejo Rusa Somnje imenuje naše slovensko ljudstvo plese, ki se na- nazaj zapoditi, al nobeden si ne upa, mu ostro veleti : pravljajo o priložnostih cerkvenih slovesnost. Goričanje in Lahi sploh jim „terg". pravijo „sagra u Somnjem pa V t nasi »pravijo 0 takih pomenskih premembah bi bilo kaj vec » nazaj!" ali „stoj!" voriti. „Lahe" imenujemo mi Furlane, go- in razloček delamo Europe, dar živo kakor izgled Turkov, Nič ne osramotuje hujsi mogućne kteri, čeravno slabi, ven- čutijo svojo pravico, in jo, naj pride kar hoče, med Lahi in Talijani, ki se še le za Vidmom zaćnejo, hočejo braniti do zadnje kaplje kerví. Nič ni za diplo-uni pa berž unkraj Soce od slovenskih Berd proti matično modrost Europe bolj osramotivnega, kakor izgled mo rj u Slovenska „polenta" je sploh bolj melika kot pri Lahih, invne jedó suhe, kakor oni. ki jim kruh nadomestuje. Še razveseljuje zadnji trubadur goste po goriskih kerčmah Francozov, kteri, čeravno jim je vojska zoperna 5 ven dar eno stopnjo za drugo delajo razrušiti mir sveta. Nič ne žali občutkov pravice tako, kakor obuašanje Rusa s svojo salterij o. Pis. ki > iju uutuiivuv plavite tanu, nanui uuuanaujv Avuoa, ko je vès svet miren, s silo pridere v hišo sosecd, vzame zastavo in razterga ravno tište pogodbe je sam pisal. 9 ki jih Nic ne kaze tako ocitno zgube postěno Novičar iz austrianskih krajev 9 kakor vedenje sti poganjajo, prenehoma spodkopujejo Angležev, ki se na Danaji za mir lz zlatnega Praga 1 svec. v Londonu, Parizu in Carigradu pa ga ne oakljucbi přiměřilo se je i da v se in pri vsem ne blodi nobe den bolj od pravice, kakor Rusi; nobeden ne hvali bolj listi lanskih ..No 55 in lanskega „Ne Po nepovoljni le pozno so mi došli v kterih se je o P v « m S svoje diplomacije, kakor Franeoz 9 nobeden ni veči hina- Stanko V Kak sem se radoval čitati v 93. listu vec poštenja kakor anglezki časnikarji. Duh Byzan » No kar je sorodna dus g a govorila v tizma se je oživěl spet v stari Earopi, politika je delih rajnega rnojstra! Al groza in tega ste mi preši zvijača postala, in serčen biti, se pravi daodanašnji le nile serce, ko sem citai, kako je někdo v 47. listu da pravico voditi za nos. Novi césar Napoleon je hotel svetu pokazati, v njem je vstal spet varh in branitelj katoliške cerkve v sveti deželi, in gospod Lavelette je napravil sultana, rajnega skega „Nevena" prederznil se, oskrunje?ati dra vv. . «■ v zapuscino preslavnega pesnika zderžati da bi ne pregovoril našega! Ne moram se resne besede na grobu da je podpisal pismo v prid katoličanom v Palestini. To Reklo se je, da se bi z izdanjem Vrazovih dél v n e zvedši je hotel car rusovski pokazati, u« mu. r«.»» «v- ------—------------------- -- — ------- rovercov je še na svetu, in da se ne ugane Napoleonu, stvo naše, ako bise taka delà ne razprodala! Al, hvala da tudi varh sta- splácali s troski". Zares žalostno bi bilo to za slov primoral je sultana, da je preklical pismo, ki ga je Bogu, da smem reči 9 da temu ni tako. AkoVrazova i maio pred podpisal Napoleonu. Cesar francozki se je delà ne kupuje Horvat, kteri je pervi dolzan jih ku že namerjal Rusu pokazati pravico, in zatega voljo je povati, jih bo kupoval Slo ven ec, jih bo kupoval S e r b jadralo že brodovje iz Toulona, — al Rus je rekel: jih bo kupoval marljivi brat naš Ceh, jih bota kupovala „praznega strašila se ne bojim", in Angleži so rekli: Poljak in Rus na severju slovanském. Gosp. proti v- za hožji grob nam ni mar". AI med jedjo začne do- nik v „Nevenu" lánském se je jako opekel, ko je pre- stikrat člověka še le jed mikatiu ; knez Menčikov pride derzno to besedo izgovoril, ktero dezaovira vsaki v eri i kakor da bi bil z nebes pádel, nad Sultana, terja vsako Horvat. Kar se mene tiče, bodem neprenehoma terdil uro več od njega, tako, da je nazaduje terjatev toliksna dokler mi serce bije za moj slovanski rod v obce in za 37 9 bila da Angleži sultanu svetovajo: 9 55 ne daj vec!" jugoslavenski horvatski napose, da so besede te pro Zdaj pa so Rusi přijeli Turka, in so šli z ar- tivnikove gola i z mi slij a, iz zraka vgrabljena ! mado čez Prut; Angleži so poslali svoje barke v zatók AI cujmo 9 kaj v poterjenje izgovora svojega gosp Besike, in tudi Napoleon je poslal svoje brodovje ž njimi. protivnik pretvezuje: „v Vrazovem rokopisu je malo ne- tiskanega in popolnega (!), en člověk bi celo Do tehmal so hodili Francozi naprej, Angleži pa ne za njimi; zdaj so stopili Angleži naprej in Napoleona so leto (!) dosto opraviti irnel, da bi te ulomke (!) ne-vzeli seboj: to se pravi pri njih „serčna zveza". Več- 1 koliko vredil, ker je nekoliko začetega, malo nastav V liVII W M 1/ J « I^V/ U V |/l M f I ř J w ví vuv^ jlí ▼ VMM • * ww --------------- 7 --4/ —------------- o 7 krat si je Napoleon prizadeval toiažiti in zaderževati lj enega (!!) in nič doveršenega (!!!) siio alí se celo izrnuzniti iz tega tovarštva > al kdor Odkritoserčen, kakor sem, vprašam očitno: kako je se je vjel na anglezki ternek, se ne spravi lahko več z mogoce izreci tako neresnico, in kako je mogoce, tak o njega. Angleži so poslali poslanca na Dunaj in v Cari- neresnico sipati med svet? To mi je, ker poznam za grad: kar v Carigradu. • V je eden na Dunaji sozidal, je podiral drugi Lord Redcliffe je hotel cara Nikolaja po-nižati, car je hotel Europi pokazati svojo mogočnost, in rusovski minister Nesselrode je govoril, kar ga nobeden prašal ni. Zato so puscino Staňkovo, zagonetka navék nerazrešljiva. Pro si m druge napravili Angleži sultana > svoje rojake: naj bi tudi oni svojo jakost na zastavici ti poskušali! Da pa svet soditi zamore med menoj in med zgoda je voj- raj navedeno kritiko (?) gosp. protivnika, prosim javno sko napovedal caru rusovskemu. Zastonj si prizadevajo in svečano v imenu dobra nase literature vse ar ospode druge vlade s cesarjem francozkim vred pomiriti sedaj v Zagrebu, kteri so Vrazova delà vidili in morda Rusa in Turka, tudi Angleži so jih pred svetom podpi- tudi pregledali, osobito pa gospođe, v kterih rokah je rali v tem prizadetju, lord Redcliffe pa je skrivaj rav- cela zapuščina Vrazova: naj bi vsa delà natanko, do nal drugač. Nehotoma je pripregel tudi Napoleon svoje naj zadnje pesmice, po naslovu pesmotvora, po za- veličini, po vred- barke angležkim, ko so jadrale pred Carigrad. Ko so rusovske barke prestregle pri Sinopi turske, je bilo to ^hhh i^^H^Bp ■ 'MH popadku, po obsegu, doverše nosti to je i nosti > po ali nedoveršenosti točno Angležem izgovora dovelj, potisniti barke svoje na černo popisali, in tako moj popis ki ga čem naznauiti, dopol morje, in ker se je césar Napoleon obotavljal tudi svoje nili in doversili, ker nisem vsih pesem, pa tudi ne vsih jim pridružiti, se je Palmerston kujati zacel in je iz mi- vecjih stvari popolnoma si zapisal. Popis ta, ako bode potolažiti g a, je dovolil tudj Na nisterstva odstopil, poleon odhod francozkih bark na černo morje morata biti na černem morju, pustita zakliče zdaj Rus. „Tega pa že ne točen, za gotovo rečem, bode slava našega Stanka 9 )9 Če že zora njegove dike, ker bode iz njega vsakdo spoznal: ga scer pri míru koliko in kaj je naš pesnik dělal. (Dalje sledí.) 9 odg ovorijo Angleži, lz Dolenskega. Ni davnej, kar so žandarji v Ko černo morje mora nase biti, in Francozi nam morajo stanjevskem kantonu zasacili radovoljni pomagati". nekega skricmana 9 ki je 55 Pa kaj bo s sveto deželo?" od kmetov, djavsi, da je „Einnehmer", gruntno odškod- praša tista pešica ljudí, zavoljo kterih je prav za prav níno pobiral; pri nekterih je bil zadovoljio, da so mu le francozki césar to vojsko pervi sprožil. J?Na ti ni zdaj polovico ali tudi manj plaćali. Pri vsem tem si je bil nič ležeče", je odgovor; taka je že v marsikteri voj- nabral nekakíh 100 gold. — Je vendar sleparjev vsake ski bila, da med vojsko se je pozabil vzrok vojske, baže na svetu! In tako so zgolj nevošljivost, sebičnost in oholost v 8 mescih delo poderle, ki ga dva punta razrušiti nista Lepstanski. lz Krajna. ^e dní so zaperli pri nas neko go ljutico 9 ki je kmete sleparila, da vé gospode v kanceli mogla. in ako bi se utegnil ohraníti vkljab vsem tem zmesnja- Mir Europe visí zdaj na tanki nitki pajčevine, jah podkupiti; kdor ima kakšno posebno prošnjo pri so vam 9 se čioveška modrost bahati ne more, da ga je ona ©hranila !•• Ker so „Novice" brez ozira enostranskega zmiraj brambi resnice odperte , je dolžnost njih, vzeti nazoce razodetje v liste svojeg vendar jim gosp. dopisatelj ne bo vzel za zlo, ako so, der-žece se pravila „non multa sed multum", okrajšale preobsirni sostávek. Vred. 52 díi 9 ali če želí kakega fanta vajašine oprostiti, naj pride vlada, ktera se zmiraj bolj za vojsko pripravlja f je pí le k nji: ona ima skrivne pota do vsih, se ve, da jim sala I. dan t. m. svojemu poročniku v Petrohrad: mora le kaj stisniti v roko. Neumni ljudje so babeli naj reče caru, da zamore vojne barke angležko-fran-verjeli in v različnih okoljšinah ji dajali po 5, 10, 15 cozke berž iz černega morja odpraviti, kakor hitro in se a in še več goldinarjev. Te dní so jo zasačili na neki taki odpravi svojo armado iz Moldave in Valahije, eleparíi, v kteri je 5 fl. vzela za pretvézo, nekega vrad- turskim pooblastencom pomeni zastran pomirjenja, ki se Angležka vlada nika podkupiti. Vemo, da ta prigodba ni perva te ima predložiti zedinjenim 4 vladam. baže i in le čuditi se je, da se kmetje še niso spameto je 11 dan t. m. poslala en oddelk armade v Malto. vali in da se dajo se zmiraj pehariti od tacih sleparij! Po nekterih novicah ni dal serbski knez oklicati ti- Pri rekrutiringah je clo navadno, da kmetje dajejo to- stega imenitnega turškega fermana, po druzih je bil v larčike takim agentom, ki jih zapijó, in če je fant ven- dvorani knezovi oklican vpričo ministrov in 30 deržavnib dar pri soldatih ostal, se izgovarjajo: „da na nobeno častnikov, in bo sedaj še le predložen starašinstvu v posvet. • V • 1 «1 V 1« ti.// V « É « r> vizo ni bilo mogoce njegov za vso moč prizadeval za-nj ËâMÉMHËÎ ■■■ÉMtai sfrajatia, čeravno si je gospod Bog daj norcem pamet! Da jih pa cigani in ciganke za denár sleparijo, v • jim privosimo iz serca. Novičar iz mnogih krajev Dunajski vradní časnik naznanja, da Njih veličan Btvo želé, da se spomín na 18 d keg na nobeno obhaj b r u a r a Voj vod eodijska osnova dotočena; razdelj Tudi a f e bsk Prošnja za stran slovenskega be sednjaka. Ker je sedaj vse lepo dogotovljeno, da pride toliko zaželjeni in toliko potrebni slovenski besednjak, kar je mogoce, popoln na dan, prosimo domoljube po vsih si o venskih krajih: naj nam pošiljajo, če imajo kaj na branih še manj hali celô poznanih d iu temeški Banat je nova političnoga je ta kronovina po ti osnovi v 5. kresij ki padaj v okraj Za mači h (ne iznova skovanih) besed, zakaj sila veliko dobrega blaga je še skritega po raznih kotih naše domovine. Posebno ljube nam bojo tudi besede mnogo- ucence j s k e šole v Gr a d so dovolili césar za 6 štípendij 500 Stroški za potrebe c. k. so kodelskega orodja. Prepričali smo se v kmetijstvaa, da v n dnij po celem cesarstvu za leto 1854 so dijskih vra dotočeni na 18 mil. in 35.967 k nisterstvo notranjih oprav je ukazalo, da o živinskih kugah se ima mertva živina natanko ogledati, da se berž iz verstnega ro natiskovanju gosp. Zalokar j njem je velik velik zaklad dobrih domačih besed za razne kmetijske reci: naj bi častiti gosp. fajmošter or ga pravil za mineralogijo in zoologijo blagovolili napraviti besednjaček tacih besed, kak bo gosp. Dežman na 9 začetka popolnoma spozná bolezin. Ko se je po od m J pa za zdravilstvo itd. Da se pa gospodu vredniku polajsa vredovanje, pro- n e m š k o m s k o - slovenski del ima simo : naj se taki besednjačiki pravljajo po becednem d ker hodu rusovskega poslanca grofa Orlova zvedilo, da se austrianska in pruska vlada ne vstopite ne na tursko ne na rusovsko stran, se je popolnoma potlačeni up mirne pervi v natis priti. Da pa gospodje pripomoćniki pola- sprave spet nekoliko oživil, in v znamnje tega je pa- r> 90'/, 80 71 V, 55'/, 6 fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. m m % H 457 Oblig. 5% od leta 1851 B 113 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 88 Zajemi od leta 1834 ! T) 1839 223 130 '/ n v T) V) r> T) 2 V) Windisgrac. Waldštein. v w 20 v Kegleviceve Cesarski cekini. r> r> v 20„ » 80 % fl 27 '/ / -2 n *>o 1/ /•« r> 107, „ . 5 fl. 57 Napoleondor (20frankovJ 9 fl. 54 Suverendor.......17 fl. 30 Nadavk f agio) srebra : ^ ^ na 100 fl. . 25 3/4 fl Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.