ANTON BEG: Vzgoja dornovinske ljubezni. Povdarjati je treba, da je domovin- ska ljubezeft pri bratih Srbih globoko fikoreainjena. To nam izpričuje zgodovi- jtia — posebno zadnja najtrpkejša doba jUnaškega naroda za časa nemško-av- strijske 'livazije 1 1915. Kako l.ubi in spo- •»tuje Srbia domovino — o tem nam lahko 'Priča sin aaroda, ki je pretrpel zanjo °?romae žrtve ia vendar ai klonil du- honi. Videl je dornovino ponižano in raz- ?aljeno, a ni izgubil vere v njeno vstajenje }n prcrojenje  Pri nas je bilo in je še drugače. Do^ovinska ljubezen ^e ni razvila y oni merivkot pri južnih bratih, ker so bile zastrte °ci in vezane roke dolga stoletja. Novo ^neracijo je treba vzgojiti v novem, silJ.em duhu ljubezni do skupne domovine. Iri kako? . Kakor se splošaa vzgoja vrši pred ^olsko dobo v domači hiši, v materinem ^rilju, tako bi se morala vršiti tudi na D°!iu doaiovinske ljubezni. Prvi začetki ^" ljubezen do staršev. bratcev ia se- stric, do domače hiše, domačih vrtov, polja, njiv, travnikov ia gozdov — ljubezen do narave in krvnih sorodaikov, s katerimi prihaja otrok v dotiko. Mnogo odločujoč je ta, kakor pozneje, vzgled vzgojiteljev — v prvi vrsti staršev. ln ti grešijo v tem pogledu žalibog v Sloveniji v veliki meri — kar aaj potem popravlja šolska vzgoja. — Niso se še otresli hlapčevskega duiia, ki ,im je bil ukoreainjen — ne pojaiuie.i j še \ elike in svete besede — svoboda — oziroma jo napačno tolmačijo — in brezdomovinski elementj uporab_jajo ta žalosten štadij našerra dela naroda v različne hujskaške, podle strankarske namene. Starcjša ge- ncraclia bo najbržc izmrla z napol zaprti- mi in preplašenimi očmi — tem večjo lju- bezen pa je treba posvečati mladini — kajti samo ljubezen rodi protiljubezen! Ko stopi otrok v šolo se mu odpre nov svet, ki naj goji poleg drugih učeno- sti. ki vplivajo na razum in voljo otroka, tudi na njegovo srce in dušo — in ta je zopet torišče domovinske ljubezni. Pri vsaki priliki — pri vsakem predmetu sku- šaj uveljaviti domovinski moment! — O kralju, kako ga moramo ljubiti in spošto- vati, ker je predstavnik naroda in skupne domovine. Povej povestico — kakor lju- bimo mater in očeta, ki nam dajeia kruh ia obleko — tako treba ljubiti doinovino. ki nas preskrbuje z vseai. kar potrebuje mo in nas varuje sovražnikov. Naša junaška voiska! Kako stražijo naši vojaki, da ne pride sovražnik — kako aaš kralj skrbi za otroke, da hodijo v šolo in se kaj naučijo. Ni se nam treba učiti v tujetn nemškem jeziku, ampak v naši lepi slovenski govorici, katero nas je učila mati naša. — Pri računstvu uporabljaj štetje našili vojakov — računajte velikosti oosaiaezaili delov našc doinovine — štcvilu prebivalstva — kaj vse izvažamo — za kakšnc vsote! Vedno povdarjaj. kakn velika, lepa in bogata je naša domovina! Pri zgodovinskem pouku se ozfraj na junaško zgodovino Srbov, s^aostojno proteklost Hrvatov — ajih slavaiii in velikih mož. Ne zabimo se pomudiu pn najnovejši zgodovini srbskih bratov od 1. 1915. do 1919. Kaj so pretrpeli na umiku skoži svojo domovino v Albanske gore in dalje na otok Krf in v Solun. Kako so se izčrpani do aiozga zopet zgrinjali z ljubeznijo in ponosom okoli svojega sivolasega kralja, da si zopet osvobode ugrabljeno domoviKako so žrtvovali svoje zadnje sile. da so predrli nemško-avstrijsko - bolgarsko fronto in si zopet priborili svojo opusto- seno očetnjavo. Kako smo se združili z brati Srbi \ cuo kraljcvino itd. Na aižji stopaji pripovedke o kralju Matjažu, o kraljeviču Marku itd. Pri zemljepisju po-  lagaj aajvcčjo važnost na skupno domovino. Nataačao naj spoznajo ajene meje in  velikost. Njene reke, gorovja, dežele itd.  Ne zabi Kosovega. Gospe Svete ia drugih pomembnih krajev, -kjer so se vršili za  nas važni zgodovinski dogodki. Zgodovina in zemljepisje sta najvaž-  aejša pvedmeta za gojitev domovinske  Ijubezni.  Na višji stopnji seznaajaj šol. mladino z možmi našega naroda, ki so navduševali narod in gojili domoljubje. Najvažnej-  si bi bili Gregorčič (Soči, V pepelničai noči(, Aškerc, Cankar, Župančič, Prerado.vič in dr. Nauče naj se deklamovati njih bisere z velikifa ognjem in pravim pojmovanjem. Ne zabi naj se naših zasužnjenih bratov na Krasu, ob Soči ln kršni Istri pod zemlje lačnimi Italijani. Ravnotako tužnega Korotana pod oholirai Nemci. Zbirajmo ob ugodnih prilikah za narodno obrambna in iredentistična društva in pojasnjujtno njih delovanje, pometi in cilje. Zapojmo ognjevite, narod navdušujoče pesmi, da bodo te zapeli otroci tudi  izven šole — na paši — na polju in v go- zdu! Slovenec sem ... Naprej zastava Slave ... Bože pravde ... Lepa naša domovina ... Nazaj... Rado ide Srbia u vo'jnike itd. Pri telovadbi iih navaja] k vojašk disciplini, da bodo enkrat mjzanesljivejM borci domovine — kajti čakajo nas še Kras, Istra, Trst, Reka in slovenski Koro.au! Da pa more učitelj širiti domovinsko Ijubezea med mladino, mora biti sam prežet z isto ljubeznijo in nadstrankarski propagator ideje troimene nerazdružljive domovme. Vsaj v šoli morajo pasti stene mnogobrojnih političnih straak, ki so itak največkrat liote ali nehote sovražnice domovine in njenega razvoja. Da pa ne bo šlo ia tudi ne gre povsod tako gladko, to je samoobsebi umevno. Krajevae razmere, žalostne politične borbe, napačna, mlačna ali celo sovražna tozadevna vzgoja staršev ovira ali celo onemogočuje delo učitelja. Vendar je treba pomisliti še enkrat, da nikoli v zgodovini ni .šlo vse gladko pot — sadovi te vzgoje bodo rodili vsaj v megleni bodočaosti gotove obilae sadove.