Naši poslanci. Eo je vlada dobila od nemške večine v državnem zboru proračun, hotela je še imeti celo vrsto raznih zakonskih predlogov potrjenih. Ker pa so med njimi bili tudi predlogi, ki so bili naravnost pogubonosni za gospodarski in n&rodni napredek slovenskega Ijudatva, rekli 80 slovenski katoliški poslanci, da tega ne dovolijo, dokler ne dobijo povoljnih odškodnin oziroma zagotovil za svoje volilce, in so dnevni red zastavili z velikim Stevilom nnjnih predlogov. Zagroiili so torej t obatrukcijo. Vrhu tega so katoliški slovenaki poelanci smatrali za svojo dolžnost, da delajo sedanji vladi vse mogoče ovire, ker je sedania vlada Slovanom skrajno sovražna, kar je nanovo pokazala z zadnjimi imenovanji za sodišča in srednje šole. Podporo so našli naši poslanci pri čeških kmečkih poslancih, pri deških radikalnih poelancih in pomoč so jim v skrajni sili dali Poljaki iz poljake kmečke stranke ter Rnsini. Naši liberalci pa, ki tako radi kričijo proti vladi že pri vsakem najmanjšem imenovanju, so se akrili bojazljivo v kot, da, Iazili ro celo za vlado. Ploj, Roblek in Ježovnik niso našli korajže, da bi se odločno postavili po robu aedanji vladi. Ploj je bil eelo med onimi, ki so se najbolj protivili krepkemu nastopu naSih in čeških kmečkih poslancer. Pooblastilni zakon. Vlada je še hotela imeti v sadanjem zasedanjn, da ji poslanoi dovolijo sklepati za dobo šest let trgovinske pogodbe s tujimi državami. S tem zakonom bi imela vlada za Sest let neomejeno proetost, da sklepa z drugimi državami trgovinske pogodbe kakor jih hoče. Tudi na škodo kmečkega stanu. S tem lakonom bi si odprla vlada meje za živino iz Srbije, Bolgarije, prekomorskih dežel in polagoma tudi iz drogih držav. Saj je znano, da meščanake stranke z vao silo delajo na odprtje mej za živino in da jim je vlada tudi vaaki Saa na razpolsgo, ako bi v to dovolili kmečki pcslanci. Emečki poalanci pa v to ne dovolijo, ne da bi ae prej strogo določili pogoji, pod katerimi bi bili voljni razgovarjati se o novih trgovskih pogodbah. Slovenski in češ'vi kmedki poslanei bo segli celo rajši po najskrajnejšem državnozborniškem sredstvn za odpor, po obstrukciji, da bi zaprečili nakano vlade, vladne večine in sloveiiskih liberalnih poslanoev, ki so zopet hoteli brezpogojno izdati koriati kmečkega stana. Oni kmet, ki ne odobruje dobrega namena naših poslancev, naj pobere karoen in naj ga vrže v nje. Vemo, da takega kmeta na Štajcrakem ni, za bevkanje liberalnih listov pa se ne brigamo. Liberalai liati nimajo ljudstva za aeboj, to so pokazale zadnje deželnozborske volitve. Za njimi stoji le, žal, večina naSega nčiteljstva, a to nčiteljalvo je nasprotno težnjam slorenskega Ijadstva. Romanska trgovinska pogodba. Med prvimi državami, 8 katerimi je hotela vlada skleniti trgovinsko pogodbo, je bila Romanija. Eaj bi dobili mi iz Romanije? Živino, goved in svinje. Ali naj nvoz romanBke živine dopustijo naši poslanci brezpogajno, brez vsake odškodnine ? Ne, tega jim ne sme nihče pripisovati. Naši poslanci niso Ploji, Robleki in Ježovniki, ki poznajo kmeta samo ob času kakih volitev. Tttdi to pogodbo so zabranili naši poalanci z obstrukcijo in gotovo tadi z ozirom na ta predmet ne bo kmeta, ki bi mogel grajati naše poslanee in hvaliti liberalne. Odskodnlne. Predao bi se naši poalanci spnstili samo v pogovor 0 trgovinski pogodbi z Romanijo in o pooblastilnem zakona, morala bi jim vlada predrsem dvoje zagotoviti: 1. Za povzdigo živinoreje bi morala na leto žrtvovati no^ih šest milijonov kron. S tem denarjeoi bi se naj pospeševala prodaja živine, reja živine, izboljšanje travnikov, planin itd. . 2. Nad 80 milijonor kron bi morala dati država, da se natanovijo po deželah zavarovalniee za živino, za poškodbe po uimah in proti ognjn. Vlada je že pristala na prvo točko, o drugi se je izrazila aamo, da izdela tozadevea okvirni zakon za deželne zbore. Toda to je bilo uasim poslancem premalo. Emet bi z novimi pogodbami zgabil pri vsaki živini gotovo okoli 20 E, a z dovoljenjem sanLC^jprve točke bi dobil komaj 1 krono odakodnine za živino. Narodne zahtevo. Vlada je Italijanom hotela nstanoviti vsenčilišče. Naši poslanci pa so zahterali, da se Italijanom aamim ne sme dati vseučilišče, ampak tndi iatočaano Slovencem in Čehorn. i Jagoslovanski poslanoi 80 sklenili že v pror&čunskem odaeka j obstrairati jednoatransko izpolnitev itaiijanske želje, in znano je, da Ploj tega sklepa ni držal, ampak govoril le kratkih 10 minnt, dočim je slovenski katoliški poslanec Gostinčar izborno izvrševal dano mn nalogo. Proti odiranjn kmetoT. Še jedno zahtevo so stavili naši poalanci, natnreč naj vlada aa vaak način zabrani odiranje bosanskih kmetov po bosan&ki agrarni banki, za katero je dala dovoljenjo. ! PoSten po8lanec ne da odirati kmetov nikjer, tudi v Bosni | in Hercegovini ne. i Vlada tadi v to ni prirolila, naši po3lanci pa rsled tega niao odtegnili svojih nnjnih predlogov, in tako vlada ni mogla izvrševati srojih nakan ter je zakljačila rajši državni zbor.  Naši nasprotniki. To je resnioa o obstrnkciji. Ne prikrivamo, da je vlada predložila tadi par msjhnih koristnih predlogov, katerih se sedaj oklepajo naši liberalni poslanoi. Toda to ne gre, da bi se na eni strani delala škoda kmetu, na dmgi pa se mu metale drobtinice. Na oeli črti se mora vlada ozirati na kmeta, to je stališče naših kmetoy in to etališŽ6 branijo naši poalanci z obatrnkoijo. Liberalci pa so zopet kmeta izdali.