Kdor preveč gleda, kateri veter piha, ne bo sejal ne sadil. Francoski pregovor naš tednik Številka 16 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 21. april 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST MePZ „Danica“ na avstrijski televiziji. Mešani pevski zbor „Dancia“ iz Št. Primoža bo nastopil v oddaji „Praznik svobode“ (Heldenplatz, Dunaj). Oddajo bodo prenašali v živo prihodnjo sredo ob 20.15 uri (ORF 2). Ne zamudite tega termina! Slovenija: parlamentarci vseh strank za skupno zastopstvo kor. Slovencev - ■ - =■ Strani 2/3 POLITIKA Napad dr. Antonija (SPÖ) na Peterleta v slogu Heimatdiensta. Stran 3 REPORTAŽA Bogoslovci, ki študirajo v Salzburgu, med njimi tudi koroški Slovenci, ne vzdržijo več v Salzburgu. Stran 7 KULTURA Smrt Radovana Gobca, ki je del otroških let preživel v Šmihelu nad Pliberkom. Stran 11 Pomla- danska utrujenost za Srienčevo družino očitno ni tema, ker otroci že skrbijo za to, da družina ne pride do mirovanja. Kljub temu pa se Srien-čevi nič manj kakor drugi ne veselijo prebujanja narave in uživajo pri sprehodih na planine lepote skritih lepih domačih krajev, kjer najdejo otok miru, ki je hkrati tudi vrelec novih energij. ŠPORT Šah - Izreden uspeh mlade šahistke SŠZ. Dunja Lukan državna prvakinja. Stran 14 Poziv k uresničitvi narodnostne zbornice Državna poslanka Ridi Steibl, v avstrijski stopstvo manjšin v političnem, gospodarskem, ÖVP pristojna za narodne skupnosti, zahteva kulturnem in socialnem oziru,“ tako državna „novo manjšinsko politiko v Avstriji“. Kot kon- poslanka Steibl. Hkrati poudarja: „Če bi se kreten primer za novo manjšinsko politiko Avstrija odločila za novo manjšinsko politiko, bi omejuje uresničitev narodnostne zbornice na to prispevalo tudi k njenemu večjemu ugledu v zvezni ravni. „Ta naj bi služila kot interesno za- Evropi.“ 2 Politika Politika 3 JOŽE WAKOUNIG Komentar NAŠEGA TEDNIKA Vsak po svoji vesti Marsikdo je že pobaral, zakaj sploh te volitve. Ali ni zadostovalo, da imamo koroški Slovenci dve osrednji politični organizaciji. Narodni svet in Zvezo slovenskih organizacij, pa še Enotno listo kot politično stranko, in seveda obe osrednji kulturni organizaciji, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo? Zakaj zdaj vnašati nemir s tem, da se voli neki novi Narodni svet, da se ustvari neka vsesplošna gonja za te volitve? Saj ne bo prineslo ničesar, le razdore bo poglobilo in nasprotja okrepilo. Tako seveda se ta stvar tudi lahko vidi in gleda. A ni treba, da vse novo gledamo samo iz mračnega kota. Nove volitve prinašajo nove osebe. Od vsega začetka nič ni gotovo, kako bo. Komur se zahoče, lahko kandidira. Mora pač upoštevati pravila demokratične igre, demokratične tekme torej. Koroški Slovenci bomo imeli, kar si bomo dali in ustvarili sami, nihče nam ne bo podaril ničesar. Ta osnovna zavest mora prevevati celotno naše nastopanje. Politični osebek, politični subjekt bomo le toliko, kolikor bomo to sami hoteli biti, kolikor si bomo to izbojevali, ustvarili sami. Ko bi za vedno obveljalo tisto „Oh, saj je dobro in v redu tako, kakor je vseskozi bilo“, danes še pisati in brati ne bi znali. Proste in tajne volitve so eden temeljnih uspehov boja za demokratične pravice. V demokraciji pa je spet tako, da soodloča le tisti, ki te pravice tudi izrablja. Odločajo tisti, ki grejo volit. Volit pa lahko gre tisti, čigar ime je zapisa- no v seznamu volivcev. Kdor želi, da bo mogel voliti svoje kandidate oz. kandidatinje za novi Narodni svet koroških Slovencev, se bo moral oz. morala dati vpisati v seznam volilvcev oz. volivk. S tem vsakdo dokaže tudi voljo, da soodloča o prihodnosti naše slovenske srenje na Koroškem. Demokracija je tekmovanje. Za vsako tekmo je potrebnih več oseb, vsaj dve. Tudi znotraj ustanov je potrebna tekma misli, načrtov, gledanj in seveda oseb, ki vse to skušajo uresničevati in izvajati. Enoumje je značilno za totalitarne vladavine in njih ustanove. Več glav več ve. Zato je nujno, da kar se da veliko ljudi skuša nastopiti v tej tekmi za razmah in utrditev demokratičnosti v naših slovenskih vrstah na Koroškem. Ni vzroka, da bi se skrili za barikade in obzidja, da bi se s ploti zagradili in zaprli v kujavost. Samozavestno in z optimizmom glejmo v prihodnost! Seveda bomo s temi volitvami nekaj tvegali. Tveganje je značilo za vsak nastop pri kakršnih koli volitvah, je značilno za vsak nov korak. Najmanj se je treba bati zamere znotraj naše skupnosti. Kdor bo šel volit, bo šel, kdor ne, pač ne. Vsak bo imel vzroke za to, kako se bo odločil. Potrebna bojo seveda prigovarjanja in prepričevanja. Primerno pač je, da se ta moč besede in govora uporabi za poziv, da gremo volit in da tako skušamo oblikovati smer, kakršno želimo. Volil in s tem odločil bo tako pa tako vsak po svoji vesti. Ko bi za vedno obveljalo tisto „Oh, saj je dobro in v redu tako, kakor je vseskozi bilo“, danes še pisati in brati ne bi znali. Slovenija: parlamttarci za skupno zastopstvo Stališče parlamentarne DS za problematiko slovenskih manjšin je bilo soglasno, reakcija dr. Sturma pa je bila: „In tudi če bo imela ZSO samo pet članov, smo proti skupnemu zastopstvu!“ Delovna skupina za problematiko slovenskih manjšin v okviru slovenskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko je imela pretekli četrtek, 13. aprila, v Ljubljani sestanek, čigar edina točka dnevnega reda je bilo vprašanje skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev. S koroške stani sta se sestanka udeležila predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Dr. Grilc je članom Delovne skupine (v njej so zastopane vse merodajne slovenske parlamentarne stranke) obrazložil, kako bodo potekale volitve novega NSKS in poudaril, da imajo v njem vsi koroški Slovenci možnost sodelovati. Dr. Sturm je izrazil prepričanje, da „poenotenje vodi k enoumju in da enotne organizacije ni možno ustanoviti“. Po njegovem mnenju je potrebno, da Slovenija definira svoj nacionalni interes, manjšina pa se bo v skladu s tem odločila za svojo opredeljenost. Hkrati je zagovarjal stališče, da Slovenija v zadevi koroških Slovencev ne more biti arbiter (razsodišče). Zelo razveseljivo je bilo stališče vseh članov Delovne skupine. Menili so, da je treba vzpostaviti skupno zastopstvo, ki bo politično in ideološko pluralno. Poudarili so, da je pomembno sodelovanje in da „ne govorijo o enotnem, ampak o skupnem zastopstvu, saj nihče ne želi poenotiti slovenske manjšine, ampak le oblikovati skupno zastopstvo“. Predlagali so, da bi problematiko koroških Slovencev na široko obravnavali v slovenskem parlamentu. Glede vprašanja, ali je Slovenija lahko arbiter, pa so člani Informacijski obisk KKZ v Republiki Sloveniji Delegacija Krščanske kulturne zveze, ki sta jo vodila podpredsednika dr. Miha Vrbinc in mag. Marija Perne, je pretekli torek obiskala razne ustanove v Sloveniji. Sprva je bil pogovor s časnikarji v Koroški hiši, pri katerem so odborniki predstavili zbornik občnega zbora KKZ ter govorili o delovanju te osrednje kulturne organizacije. Sledili so obiski pri Uradu za Slovence v zamejstvu in zdomstvu, kjer sta delegate sprejela državni sekretar dr. Peter Vencelj in njegov sodelavec Rudi Merljak ter pri Ministrstvu za kulturo, kjer so bili pogovorni partnerji minister Sergej Pelhan, državni sekretar Jože Osterman ter predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojko Stopar. Tudi tam so odborniki Krščanske kulturne zveze predstavili delovanje te ustanove in posebno podčrtali aktivnosti mladinskega gledališča, filma mladje in Glasbene šole. Sprožili pa so tudi problematiko farnih in kulturnih domov ter prosili za pomoč s strani Slovenije tako za gradnjo kulturnega doma v Pliberku kot tudi za vzdrževanje ostalih domov in dvoran krajevnih društev. Bilo pa je tudi govora o kulturnem sporazumu med Slovenijo in Avstrijo, kjer naj bi bili Slovenci pri pogajanjih upoštevani kot subjekt. Tudi nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je sprejel zastopnike Krščanske kulturne zveze. Poleg že zgoraj omenjenih tem so se pogovarjali tudi o dejstvu, da namerava videmska škofija odtegniti frančiškane iz Sv. Višarij, kar bi pomenilo, da v priljubljenem romarskem kraju ne bi bilo več slišati slovenske besede. Nadškof je v tem vprašanju obljubil svojo popolno podporo. Kot vesten opazovalec kulturne dejavnosti na Koroškem se je zahvalil Krščanski kulturni zvezi za njen doprinos k ohranitvi slovenske besede in narodne zavesti. Delovne skupine menili, da Slovenija to ne more biti, „saj koroški Slovenci najbolj poznajo politične razmere na Koroškem“. Hkrati pa poudarjajo: „Slovenija si želi le skupno zastopstvo manjšine in ne enotnosti; konflikti namreč jemljejo kredibilnost obema organizacijama in tudi koroškim Slovencem nasploh.“ Na to stališče slovenskih parlamentarcev je dr. Sturm reagiral z besedami: „In tudi če bo ZSO imela samo pet članov, bo obstajala naprej in smo proti skupnemu demokratičnemu zastopstvu!“ Sl OVENSKI RADIO Antoni (SPÖ) v slogi Heimatdiensta Dr. Dieter Antoni, državni poslanec in v avstrijski socialdemokratski stranki pristojen za narodne skupnosti, je te dni ostro napadel Lojzeta Peterleta. Ker je Lojze Peterle odločno podprl slovenske oddaje v okviru ORF in tudi uredništvo Slovenskih sporedov ORF (glej zadnji NAŠ TEDNIK), mu Antoni očita „nestvarno vmešavanje v avstrijsko manjšinsko politiko“. Svetuje mu, da se „naj informira o manjšinskopolitičnem položaju v Avstriji in na Koroškem“. V isti sapi socialdemokratski poslanec ne more prehvaliti avstrijske manjšinske politike in jo označuje zaradi njene „liberalnosti in velikodušnosti“ kot zgledno za Evropo. Čeprav Antoni zaključuje svojo izjavo za tisk z besedami, da je treba „v okviru ORF poskrbeti za čim boljše oddaje za koroške Slovence“, pa se toliko bolj sprašujemo: čemu ta masiven napad na Peterleta, ko pa je ravno Peterle nedvoumno podprl slovenske oddaje v okviru ORF? Napad, ki je ,čisto v slogu Heimatdiensta'. Vsekakor je tudi iz tega primera „lepo“ razvidna dvojna morala SPO. Na eni strani slišimo od nje v določenih trenutkih lepe besede. Ko pa gre za to, da naj bi - mdr. s podporo vidnih politikov Republike Slovenije -postale resničnost, zvenijo njene izjave spet tako, da jih razume tudi KHD. -Kuj- Franz Kaplenig, slikar z Zilie: „Koroška brez Slovencev kakor mozaik brez barv“ V svojem umetniškem ustvarjanju skuša slikar Franz Kaplenig resničnost odkrivati vedno znova. Kljub temu, da išče harmonijo, ki jo najlažje najde v domačem kraju, pravi, da nič ne bi hotel olepšati. Naš tednik: Prepotovali ste skoraj cel svet in ustvarjali v vseh evropskih metropolah, kljub temu pa so za vas najbolj značilne slike, ki so nastale v vašem domačem kraju, na Zilji. Franz Kaplenig: Drži, da se odraža moje domoljubje in povezanost z domačimi ljudmi in domačim krajem v številnih slikah, ki sem jih naredil na Zilji. Čeprav živim v Celovcu, me vedno vleče na Ziljo, kjer sem najmanj enkrat na teden. Uživam družbo domačinov v starih gostilnah, njih sproščenost in predvsem njih odprtost. Fascinira me raznolikost in v tem smislu samoumevnost večjezičnosti, ki je v vsakdanjem življenju prisotna v tem kraju ob tromeji. Sam sem doraščal v kmečki družini, oče je govoril perfektno italijansko, mama pa tudi slovensko. Sam sem se oba jazika naučil v toliko, da se v vsakdanjih Pogovorih nekako znajdem. Franz Kaplenig seje na Zilji rodil leta 1924 kot kmečki sin. V železarni Donawitz je opravljal težko telesno delo, da si je lahko omogočil študij sprva na koroškem deželnem inštitutu za likovno umetnost, pozneje pa na akademiji mozaikov v Vidmu. Svoja dela je razstavljal v koroški deželni galeriji, v celovški hiši umetnikov, mednarodne razstave pa je imel med drugim v Bukarestu, Benetkah, v Tel Avivu, Luxemburgu in v Ljubljani. Leta 1973 se je uveljavil nasproti velikim mednarodnim ustvarjalcem v Tel_Avivu, zlato medaljo je dobil v Španiji, leta 1994 pa je dobil zlati častni znak dežele Koroške. Bi torej rekli, da so Ziljani v duhu bolj tolerantni kakor ljudje iz drugih regij? Vsekakor, ker je kot rečeno večjezičnost prisotna v vsakdanjem življenju. Osebno me najbolj moti nestrpnost ljudi nasproti drugače mislečih ali drugače govorečih. Take intolerance ne morem vzeti na znanje in tako se je že tudi zgodilo, da sem v Celovcu demonstrativno zapustil gostilno, ker je gostilničarja motila slovenska beseda. Mislim, da imamo sploh umetniki še poseben čut za ljudi, ki so zaradi svojega mišljenja, prepričanja ali pripadnosti k manjšini, ker smo kot umetniki tudi neke vrste manjšina, ki jih družba pogostokrat ne razume ali noče razumeti. Koliko vpliva mislite, da imajo umetniki na politične odločitve? Žal vse premalo, ker nas je tudi premalo. Bistven problem je v tem, da dežela vse premalo podpira in pospešuje mlade, perspektivne umetnike, ustvarjalce, Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Kar prav je, da predsednica delovne skupnosti za narodnosti v SPÖ pokritizira svoje partijske tovariše - Slovence v Selah, ker so proti temu, da bi se tam občinski zapisnik pisal tudi v slovenščini. Le, kaki so to Slovenci, da so proti svoji materinščini v občinski sobi!... Ko bi gospa predsednica vsaj kritizirala tudi tovariše in tovarišice v domačem Bilčov-su. Ti pa so še hujši! Kljub zakonu ne postavijo dvojezičnih tabel. Iglico v očesu bratovem vidim, bruna v svojem pa ne, piše že v Svetem pismu . . . pisatelje. Osebno takega pospeševanja ne potrebujem več, ker sem že naredil svojo pot, to pa z velikim naporom. Kljub temu pa sem prepričan, da imajo umetniki v svojem krogu, kjer živijo in izražajo svoje mišljenje v delih, ki jih ustvarjajo, bistven vpliv na to, kako mislijo njih prijatelji, njih družba, v kateri se neposredno gibljejo. Kaj pravite k aktualni razpravi glede priprav 10. oktobrskih proslav? Nerazumljivo mi je, da določeni krogi danes še živijo v duhu intolerance nasproti sosedu, ki govori drug jezik. Prav tako nerazumljivo mi je, da danes ni možno ustvariti takih pogojev, da bi bile skupne proslave ne le možne, ampak nekaj samoumevnega. Odgovornim politikom bi priporočal, da kdaj pridejo na Ziljo in si tam ogledajo, kaj je sožitje in kako neproblematična, samoumevna je večjezičnost. Koroška brez Slovencev bi bila kakor mozaik brez barv. Že dolgo preden je postala Evropa aktualna tema, so bili Ziljani, tako kakor so živeli drug z drugim in ne drug ob drugem, že zreli za Evropo in zgled tistim, ki mislijo, da je evropska ideja zrasla na njih gnoju. Hvala za pogovor. Heidi Stingler 4 Iz naših občin Beseda občinskega politika Višji stud. sv. Johann Gressl župan v Št. Jakobu v R. (SP) Razpored v občinski sobi: 13 SP, 3 VP, 4 F, 2 SGS Podpiram iniciativo „SOS rešite Rož“ Naš tednik: Ali si morete predstavljati, da bi vaša občina izstopila iz Zveze za odvajanje odplak, h kateri je pristopila že pred leti in je za načrtovalna dela investirala že lepe vsote denarja? Župan Johann Gressl: Dejstvo je, da se je na tem področju v zadnjem času marsikaj spremenilo in zgleda, da so trenutno zanimive tudi še druge možnosti in ne le centralno odvajanje odplak. Jutri bodo zastopniki Zveze imeli pogovor z deželno svetnico za okolje Sicklovo, 4. maja pa bo občina povabila k okrogli mizi strokovnjake. Pri tem pogovoru bo prisotna tudi Sicklova in seveda bomo povabili tudi občane. Po tem informacijskem pogovoru bo občinski svet odločil, kako bo postopal naprej. Kot rečeno, so vse možnosti odprte in občina se bo prav gotovo odločila za varianto, ki bo za občane najbolj sprejemljiva. Za rožanske občine je trenutno spet postalo aktualno vprašanje gradnje jugovzhodne železnice. Pričakovati je, da se bo trasa, ki bi lahko peljala tudi skozi Rož, določila že v naslednjih treh do štirih letih. Pri zadnji občinski seji je šentjakobski občinski odbor soglasno sklenil resolucijo in ostro zavrnil take načrte. Resolucijo smo posredovali vsem odgovornim politikom tako na deželni kakor tudi na zvezni ravni. V Rožu se je medtem ustanovila nadstrankarska ljudske iniciativa „SOS Rettet das Rosental/Rož”, ki hoče z vsemi sredstvi zabraniti ta projekt. Boste kot župan podprli ljudsko iniciativo? Seveda, ker je zame jasno, da bom kot župan zastopal interese svojih občanov. Tudi če bi ljudska iniciativa inscenirala hain-burške razmere? Proti takim načrtom, ki bi uničili našo dolino, vzel našemu prebivalstvu življenjsko kvaliteto in uničil turizem, se bomo uprli z vsemi sredstvi, ki so v demokraciji dopuščen. Po potrebi se bom postavil proti svojim strankarskim kolegom na deželni ravni, ker v prvi vrsti zastopam interese Šentjakobčanov. Deželna vlada je medtem pozvala občine, da ne daje gradbenih dovoljenj na zemljiščih, ki bi jih ÖBB potrebovala za jugovzhodno železnico. Ali se v Št. Jakobu držite tega? Pravzaprav nam ne preostane kaj drugega. Čeprav za to ni pravne podlage? To sicer drži, vendar sosvet za urejanje prostora, ki ga sestavljajo politični gremiji deželnih strank, že skrbi za to, da občina ne more prena-meniti zemljišč za gradbene namene. H st Alternativna študija bo v štirih mesecih na mizi Bilčovški občinski svet je sklenil izdelati študijo o alternativnih možnostih čiščenja odplak. V teku štirih mesecov bo inštitut Hahn predložil koncept o alternativnih možnostih. Nadstrankarska iniciativa za alternative k veleka-nalu v Bilčovsu bi sicer raje videla, da bi alternativno študijo izdelal graški inšitut Joaneum, toda občinski svet se je preteklo sredo izrekel za podjetje dr. Hahn, katere iniciatiava ne okdlanja in bo z njo takoj pričelo sodelovati. Ingrid Zablatnik (EL) je po občinski seji dejala, da bo zdaj veljalo podpreti inštitut dr. Hahn pri izdelavi projekta. Zablatnik: „Inštitut nima ravno največ izkušenj na tem področju, vsekakor pa ne spada k tem, ki bi radi za vsako ce- no gradili velekanale po občinah. Občinski svet je sprejel sklep soglasno, kar je gotovo znak, da se zdaj v Bilčovsu vsi v občinski sobi trudijo za najboljšo rešitev. Nadstrankarska iniciativa pa je razvoj v vprašanju kanalizacije vzela z velikim zadovoljstvom na znanje. Čeprav je bilo ob začetku zelo težavno prepričati mandatarje vseh v občinskem, svetu zastopa nih strank, je iniciativi to le uspelo. Resolucija. Občinski svet je prav tako soglasno sprejel resolucijo proti gradnji visokohitrostne železnice skozi Rož. Železnica sicer ne bi prečkala območja občine Bilčovs, vsekakor pa bi motila občane s hrupom in pregnala turiste. Zuoania Štefi Ouant-schnio: „Seveda je občina Bilčovs solidarna s sosednjimi občinami, nenazadnje pa bi tudi občina Bilčovs posredno nastradala zaradi železnice, zlasti še v času gradnje, kjer je pričakovati veliko hrupa in umazanije. Silvo Kumer Pozlačen križ na novo streho farne cerkve v Šmihelu Stolp farne cerkve v Šmihelu tre nutno obnavljajo. Stroški obnove' bodo znašali 1 milijon šilingov in si jih delita fara Šmihel (2/3) in škofija (1/3). Stolp bo olepšan na konjiči stolpa tudi s pozlačenim križem s kroglo. Dekan msgr. Srienc poziva /svoje farane, naj pomagajo z denarnimi podporami. Iz naših občin V Dobrli vasi s polno paro gradijo kanalizicijsko mrežo, na katero se bodo morali občani priključiti. Stroški za priključek pa medtem rastejo iz dneva v dan, stroški za uporabo kanala pa do danes niso znani, občina še ni objavila definitivnih cen. Foto: Fera Dobrolčani bodo plačevali tudi za čiščenje deževnice! Priključek na kanalizacijsko mrežo bo v centru Dobrle vasi stal za navadno gospodinjstvo zdalež čez 100.000,- šilingov. Kdor nima druge možnosti, bo namreč celo plačal priključek za čiščenje deževnice. Ko je bila pretekli teden deželna referentka za varstvo okolja dr. Elisabeth Sickl na javni diskusiji v Globasnici, so prišli tudi ogorčeni občani iz Dobrle vasi in so glasno protestirali proti visoki stroškom za priključek na kanalizacijsko mrežo. V Dobrli vasi so namreč gospodinjstva že dobila predpisano ceno za priključek, ki znaša za 100 m2 veliko hišo 35. 000,- Povprečno gospodinjstvo bo torej plačalo približno 70.000,- šil., k temu še pridejo stroški za priključek za čiščenje deževnice. Ta prispevek je sicer prostovoljen, izognejo pa se ga lahko le tisti, ki lahko na svojemu zemljišču pustijo ponikniti deževnico. Predvsem v centru Dobrle vasi bo moralo precejšnje število gospodinjstev plačevati torej tudi za deževnico, stroški za tako povprečno gospo-dinstvo bodo zdaleč presegli mejo 100.000,- šilingov. Občinski odbornik EL Martin V Dobrli vasi Trudila se smo že sredi bom, da gradnje. Toda stroški za župan še ved- uporabo ka- no ni pove- nala ne bodo dal, koliko bo presegli letno stala uporaba več kot 6000,- kanala šilingov. Občinski odbornik Deželna svetnica Martin Wastl (EL) dr. Elisabeth Sickl Wastl z zaskrbljenjem zasleduje trenutni razvoj, kljub temu pa ugotavlja, da za Dobrlo vas v danem trenutku ni drugega izhoda. Wastl: „V naši občini smo sredi gradnje in je zato prepozno razmišljati o alternativah, ker smo investirali že preveč denarja, da bi lahko začeli iskati druge možnosti.“ Kar trenutno lahko naredijo politični zastopniki je, tako Wastl, da s strani dežele dobijo zagotovilo, da stroški za uporabo kanalizacije ne bodo za gospodinjstvo dražje kot 6.000,- šil. letno. Deželna svetnica za varstvo oko- lja dr. Elisabeth Sickl je na diskusiji v Globasnici slišala skrbi Dob-rolčanov in je obljubila, da se bo na deželni vladi zavzemala za to, da bodo stroški za uporabo kanala ostali pri 6.000,- šil. Wastl je kot mandatar že nekajkrat zahteval na občini, naj mu povedo, koliko bo stalo čiščenje kubičnega metra odplak, župan Pfeiffer pa je do danes ostal dolžen odgovora. Tako ostane Dobrolčanom le upanje, da bo ostalo pri 35,- šil. za m3, verjetnost pa je zelo velika, da ta cena ne bo držala. Silvo Kumer NOVA PARKIRIŠČA Cerkev in mesto sta se dogovorila Pliberk. Leta so trajala pogajanja med škofijskim ordinariatom in mestno občino Pliberk o najemu 1445 m2 velikega zemljišča ob tako imenovani aleji med jor-maškim travnikom in mestom Pliberk, kjer bo občina na novo uredila parkirišča. Najemnina znaša 7 šil. za m2. Dohod na glavni trg pa je možen skozi Schwarzlnov prehod, ki ga naj bi v doglednem času tudi umetniško oblikovali. PREDLOG NA OBČINO Izgradnja ceste na Kogelsko goro Suha. Občinska odbornika Enotne liste na Suhi ravnatelj Lenart Katz in Mihej Drug sta se obrnila na občino s predlogom, naj občina posrkbi za reaktiviranje skupnosti za asfaltiranje ceste na Kogelsko goro. Predvsem v zimskem času je cesta le težko prevozna, pa tudi zdaj vigredi se podajo domačini v nevarnost, ko se peljejo po tej cesti, ki je skoraj vso leto v zelo pomanjkljivem stanju. OKREPLJEN OBČINSKI URAD Dva nova uradnika na občinskem uradu Pliberk. Na občinskem uradu v Pliberku sta dobila dva nova nastavljenca delovano mesto. Odhod Lojzeta Opet-nika bo kompenziral Li-bučan Pikalo, popolnoma novo mesto pa bo zasedel Arthur Ottowitz. V Pliberku bo za dobo 6 mesecev zadolžen za vprašanja jorma-kov ter kulturne poživitve v mestu. Ottowitz je tudi občinski odbornik ÖVP. SOGLASEN SKLEP Resolucija proti železnici 2000 Št. Jakob. Občinski odbor v Št. Jakobu je na minuli občinski seji soglasno sprejel resolucijo proti gradnji vi-sokohitrostne železnice skozi Rož in zahteva takojšnji stop vseh načrtovanj. 6 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Okroglo obletnico življenja je slavila Amalija Kerbic iz Vogrč. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! V Nogradih pri Velikovcu je pred nedavnim slavila visok življenjski jubilej Helena Wernig. Slavljenki ob osebnem jubileju iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik odborniku Petru Sternu, Heleni Omatsch in Juriju Sturmu. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Selah obhajajo osebna slavja Lenka Dovjak, Zofija Male in Albin Užnik. Vsem slavljencem veljajo naše prisrčne čestitke ter najboljše želje. Še na mnoga leta! V Beljaku je obhajala 81. rojstni dan Roza Papala. Prisrčnim čestitkam Našega tednika se pridružujejo bivši farani iz Marije na Zilji ter župnik in dekan mag. Richard Kogler, ki kliče slavljenki še na mnoga zdrava in srečna leta. Naslednje voščilo je namenjeno trem deklicam, Tamari z Ra-diš, Frančiški iz Bele pri Železni Kapli in Nataši iz Semislavč, ki so obhajale 18. pomlad. Vsem trem prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem uspeha in osebne sreče! Pred nedavnim je slavila osebni praznik Mojca Fugger s Tešinje. Vsi domači ter uredništvo Našega tednika ji ob tej priložnosti prisrčno čestitajo ter želijo vse najboljše! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Janezu Writzu iz Štebna pri Globasnici in Mihiju Sadjaku iz Šmihela. Vsi ostali člani kličejo slavljencema še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Nonči vasi obhaja 85. rojstni dan Angela Pucki, po domače Užmanova mama. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebne sreče! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Smrtnik iz Kort, ki je pred nedavnim obhajala rojstni dan. Vse najboljše, zlasti zdravja in mnogo veselja v krogu najdražjih ji po tej poti želijo vsi domači ter uredništvo NT. Preteklo soboto je slavila 25. pomlad Doris Ogris, po domače Ogrisova iz Podna. Vse najboljše! Michaela Fugger, name-ščenka pri K KZ v Celovcu, obhaja te dni rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in mnogo dobre volje. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vse kolegice in vsi kolegi 3. nadstropja. Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Hanzeju Kajžniku iz Svaten in Kati Painter s Suhe pri Podgor-jah. Vsi ostali člani društva upokojencev prisrčno čestitajo ter kličejo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Na Hribu ob Baškem jezeru je praznovala 87. rojstni dan Agnes Tschemernjak, po domače Hanzlčava Neži. Ob tem visokem osebnem prazniku pri- srčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Pred nedavnim je obhajala 74. rojstni dan Necej Taupe, doma v Šmiklavžu od Dravi. Vsi domači ter uredništvo NT iskreno čestitajo ter želijo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa zdravja! 60-letnico življenja slavi Mihi Pacher iz Bistrice pri Št. Jakobu. Čestitamo ter še na mnoga zdrava, srečna in vesela leta! V Selah na Šajdi je slavil 40. rojstni dan in god Hanzi Ogris. Ob tem lepem dvojnem prazniku vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče! Osebni praznik je obhajal Berti Lipusch iz Strpne vasi. Prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in še naprej veselja do glasbenega ustvarjanja. Naslednje voščilo je namenjeno Zofki in Stanku Sadjaku iz Strpne vasi, ki obhajata 40. rojstni dan in 20-letnico poroke. Slavljencema prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in medsebojnega razumevanja! ČESTITKA TEDNA Mag. Filip Warasch srečal Abrahama Prihaja z Djekš, iz najbolj severnega kraja dvojezičnega ozemlja. Mnogi nekdanji „narodni voditelji“ so sončne Djekše po vojni že odpisali, zlasti v narodnopolitičnem oziru. Naš slavljenec ga ni. Ravnal je, kakor se je to naučil že kot dijak in vodilni funkcionar Koroške dijaške zveze ter kot učenec nepozabnih učiteljev dr. Joška Tischlerja in dr. Franceta Czigana - optimistično, dosledno, vztrajno. Leta 1973 je kandidiral s „svojo“ Enotno listo in takoj uspel priti v občinski svet. Še danes EL zastopa interese Djekšarjev, velja njen mandatar mag. Filip Warasch kot odbornik, ki uživa zaradi svojega izurjenega političnega čuta pri kolegih in občanih velik rešpekt. Mag. Filip Warasch pa svojega velikega političnega talenta ni dokazal samo na Djekšah. Ko je leta 1972 postal osrednji tajnik NSKS, je zaživelo samostojno politično gibanje tudi v ostalih dvojezičnih občinah in na deželni ravni. Na občinskih volitvah leta 1973 so slovenskim listam zaupali nadpovprečen prirastek glasov in mandatov, za dežel-nozborske volitve 1975 pa je uspelo Filipu pridobiti tedanjega podpredsednika ZSO dr. Pavla Apovnika, da kandidira kot prvi kandidat KEL. Rezultat je znan: volilni boj je bil pravo narodno gibanje, dr. Apovnik je prejel rekordno številno glasov (skoraj 6200), deželnozborskega poslanca smo le za las zgrešili. Vendar delo je šlo naprej, mag. Warasch pa je ustanovil Klub slovenskih občinskih odbornikov in postal njegov prvi predsednik. Pa še nekaj bi radi poudarili: slavljenec se je od vsega začetka zavedal, kako pomembno je korektno in vsestransko sodelovanje s Slovenijo. Njegovi stiki s slovenskimi politiki so bili najboljši in koristni za koroške Slovence, po vsej verjetnosti še bolj koristno pa je bilo njegovo odlično poznavanje tedanje ju- goslovanske politične scene. Pri tem se nikoli ni podrejal tujim interesom, zanj je bilo merodajno edinole vprašanje, kako uveljaviti cilje in potrebe slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Navsezadnje pa je šel naš slavljenec tudi v zgodovino NAŠEGA TEDNIKA. Še danes se spominja marsikatera bralka in bralec prvega Praznika NT v Globasnici (leta 1978). Odličen obisk, zanimiv program, sto strani obsegajoča slavnostna izdaja NT, skratka: trud, ki so ga vložili mag. Warasch in njegovi sodelavci v ta projekt, je bil stokrat poplačan. Sedaj slavljenec omejuje svojo politično dejavnost samo še na Djekše. Škoda. Želeli bi, da bi še večkrat pomagal v slovenski narodnostni politiki kot trezen analitik, stvaren kritik, dober svetovalec. V tem smislu mu želimo za 50. življenjski jubilej obilo osebnega zadovoljstva, poslovnega uspeha in zdravja. Ad multos annos! - Kuj - Reportaža 7 Koroški semeniščniki se bodo preselili v „liberalni“ Gradec Po skoraj 25 letih se koroški semeniščniki poslavljajo iz Salzburga, kjer jim je postalo pretesno - in to ne v prostorskem smislu. Med prvimi slovenskimi semeniščniki v Salzburgu je bil leta 1971 med drugim mag. Ivan Olip, današnji mestni župnik v Pliberku. Njemu je sledila cela vrsta mladih semeniščnikov, od katerih jih je kar precej predčasno zapustilo semenišče. Razlogi so mnogovrstni, zelo pogosto pa navajajo prizadeti, da jim je dala konservativna politika nadškofa Ederja zadnji nagib, da so se poslovili. Želja po selitvi v Gradec je bila predvsem v zadnjih letih med koroškimi semeniščniki vedno aktualna in so z njo stopili tudi do krškega škofa Egona Kapellarija, ki je bil uvideven. Pred tremi leti je pričel s pripravami za selitev v Gradec, kjer bodo Korošci pod okriljem škofa Johanna Weberja, ki velja v Avstriji za zagovornika napredne cerkvene politike. V Gradcu je bilo potrebno ustvariti tudi ustrezne prostore, kar je povzročilo milijonske stroške. S tem v zvezi je prišla tudi kritika iz Salzburga, kjer niso ravno z navdušenjem sprejeli novico iz Koroške. Krški škof je sicer poudaril, da njemu in njegovim se- meniščnikom slovo iz Salzburga ne bo lahko, občeznano pa je, da se Korošci in seveda tudi škof veselijo menjave v Gradec, kjer je bil Kapellari dolga leta dušni pastir študentov. Vodstvo semenišča pa bo v rokah prelata Gott-frieda Laferja, ki je prijatelj škofa Kapellarija in je bil z njim pred leti član vodstva graškega semenišča. Število koroških se- meniščnikov se je v Salzburgu iz leta v leto manjšalo. Danes je še sedem koroških semeniščnikov v Salzburgu, od tega sta dva Slovenca, Mihi Golautschnig in Anton Rosenzopf. Ali se bo število zgolj zaradi selitve v bližji in cerkveno bolj liberalni Gradec zvišalo, je vprašljivo. Vzroki za pomanjkanje duhovnikov so drugje. Tisti, ki so se kljub celibatu in Koroški seminiščniki v Salzburgu v letu 1984. V prejšnjih letih je bilo povprečno po sedem slovenskih semeniščnikov v Salzburgu, število pa je padlo proporcionalno s splošnim številom na dva. Nadškof Georg Eder iz Salzburga tudi pri koroških semenišč-nikih ni bil zelo priljubljen. Škof Johann Weber vodi liberalno cerkveno politiko, ki bolj bolj koroškim predstavam. Naš škof Egon Kapellari bo dal prihodnje duhovnike v mesto, kjer je sam leta deloval. drugim odrekanjem odločili za to poklicno pot, pa si vsekakor pričakujejo več odprtosti in tako več veselja pri študiju. Iz Salzburga se bosta s svojimi varovanci selila tudi duhovnika Josef Suntinger (bodoči spiritual) in Josef Klaus Donko (bodoči re-gens), ki je pod salzburško konservativno cerkveno politiko posebno trpel. Primer samovoljne odstavitve glavnega urednika salzburške Kirchenzeitung od škofa Ederja je znan in ponazarja, kakšno je bilo vzdušje v zadnjih letih tudi za naše prihodnje duhovnike, ki se vzlic temu, da bodo Salzburg kmalu zaspustili ne artikulirajo več posebno proti Ederju, ne prikrivajo pa, da jim Gradec bolj ustreza. Silvo Kumer 8 Volitve novega NSKS Volitve novega NSKS 9 ZA KAJ GRE V 1. KROGU VOLITEV? • Volijo se kandidati za Zbor narodnih predstavnikov. • Voli se predsednik novega NSKS. KAKO SE IZVOLIJO KANDIDATI ZA ZBOR NARODNIH PREDSTAVNIKOV? • Vsak volilni okoliš ima določeno število kandidatnih mest. Primer: volilni okoliš PLIBERK-SUHA ima na razpolago 22 kandidatnih mest. (Vse volilne okoliše in zanje predvidena kandidatna mesta objavljamo na posebnem mestu.) • Koroške Slovenke in Slovenci, ki živijo v tem volilnem okolišu, lahko napišejo na glasovnico Slovenke ali Slovence, o katerih mislijo, da bi bili primerni zastopniki zbora narodnih predstavnikov. Pri tem je treba nujno upoštevati: 1. na volilno glasovnico se lahko zapišejo samo imena Slovencev, ki živijo v dotičnem volilnem okolišu. Primer: v volilnem okolišu PLIBERK-SUHA je možno predlagati samo kandidate iz občin Suha in Pliberk. 2. Napiše se lahko največ toliko imen, koliko je za do-tični volilni okoliš predvidenih kandidatnih mest. Primer: za volilni okoliš PLIBERK-SUHA največ 22 imen. Če jih napišete manj kot 22, je glas veljaven, če jih napišete več ko 22, je glas neveljaven. • Tista Slovenka/Slovenec, ki dobi v svojem volilnem okolišu največ glasov (in izvolitev tudi sprejme), je avtomatično izvoljena v zbor narodnih predstavnikov. • Tisti, ki so zasedli ostala kandidatska mesta, so kandidati za volitve v Zbor narodnih predstavnikov. Kdo od teh kandidatov bo dejansko izvoljen v zbor narodnih predstavnikov, se odloča šele v 2. volilnem krogu. (Te volitve bodo od 11. do 21. junija 1995). volev l.krog novga NSKS od 14. do 24n«ya 1995 KAKO BODO V 1- VOLILNEM KROGU POTEKALE VOLITVE? • Za izvedbo volitev so v posameznih volilnih okoliših pristojne krajevne volilne komisije. • Naloga krajevnih volilnih komisij je predvsem ugotoviti, katera koroška Slovenka/koroški Slovenec želi sodelovati pri volitvah. e Volilno pravico ima vsak koroški Slovenec, ki se je rodil do 31. 12. 1980. Poleg tega morajo izjaviti ali v pismeni (na naslov njegove krajevne volilne komisije) ali ustni obliki (nasproti enemu članu njegove volilne komisije), da se želi udeležiti volitev. • Nato dobi glasovnico ali po pošti ali pa od enega člana njegove krajevne volilne komisije. Volilni okoliši (spodnja grafika) so začrtani s krepko Unijo. Številke v okoliših predstavljajo število delegatskih mest, ki so določena za posamezne okoliše. Ko glasovnico izpolni, jo lahko vrne ali po Pošti (na naslov njegove krajevne volilne komisije) ali osebno enemu članu volilne komisije. Zaradi sprememb volilnega sistema koroških Slovencev in bližajočih se volitev za Narodni svet koroških Slovencev, ki bodo 15. maja 1995, sporoča Koroška dijaška zveza, da bo ob tej priložnosti pripravila razpravo z mag. Marjanom Pippom pod geslom „Volitve aktualne tudi za mladino“. Razprava bo v SREDO 26.4. ob 19.30 v Modestovem domu v Celovcu Šmohor Hermagor Število kandidatnih mest za posamezne volilne okoliše je vpisano Skupno število kandidatnih mest za volitve v zbor narodnih predstavnikov: 180 KAKO SE VOLI PREDSEDNIK NOVEGA NSKS? • Za predsednika lahko kandidira, kdor je do 28. aprila 1995 zbral najmanj 50 podpornih izjav. Doslej je kandidat za predsedniško mesto samo dr. Pavle Apovnik. Predsedniški kandidati so torej znani že pred volitvami. Njihova imena bodo tudi napisana na glasovnici. • Za predsednika je izvoljen tisti kandidat, ki je v 1. volilnem krogu dobil absolutno večino oddanih veljavnih glasov. • Če noben predsedniški kandidat ne dobi absolutne večine, se ponovijo volitve predsednika v 2. volilnem krogu. V tem primeru lahko kandidirata samo tista dva kandidata, ki sta v 1. krogu dobila največ glasov. Volitve predsednika novega NSKS so torej podobne volitvam avstrijskega zveznega predsednika. 10 Kmetijstvo Stanko ADLASSNIG, J pd. Petrič, “ - Vesava, Kotmara vas Srednjegorska jk kmetija pri Petriču HL Ä na Vesavi nad Kotmaro vasjo (Gure) obsega 30 ha, od tega je 12 ha njiv, travnikov, pašnikov, ostalo je gozd. Usmerjena je na živinorejo in predelavo mesnih izdelkov, na vzrejo kur-nes-nic in prodajo drv za kurjavo. Okrog domačije ima 30 sadnih dreves (jablane, hruške, češplje, češnje). Krmo za živino pridela kmet sam. Poleg sena in več vrst detelje je glavna krma koruza za silažo, prideluje pa tudi rž, pšenico in oves. Na kmetiji ponujajo za neposredno prodajo: drva, krompir, ržen, doma pečen kruh, žganje (sadjevec) in jajca. Posebej priporočajo mesne izdelke: sveže meso, kadar koljejo, prekajeno meso, salame, klobase, svinjsko mast in ocvirke. Po naročilu dobi stranka lahko še druge stvari, na primer ovce in jagnjeta oziroma jagnjetino, piščance, jabolka i. pd. Stanko Adlassnig sicer ni vključen v Zvezo biološkega kmetovanja, trudi pa se, da bi čim bolj naravno kmetoval. Razen pri koruzi za silažo ne uporablja ne umetnega gnojila ne pesticidov. Govedo, ovce in kure so, kolikor to dopuščajo vremenske razmere, zunaj na svežem zraku oziroma na pašnikih. Za pomoč pri neposredni prodaji je že prosil pri Kmetijski zbornici, kjer so pripravljeni veliko narediti, dvojezičnost v katerikoli obliki pa odklanjajo. Tega tudi zastopnika slovenskih kmetov nista dosegla, KIS pa doslej ni nič naredila na primer za dvojezično brošuro o nepo- sredni prodaji, za dvojezično embalažo, vreče itd. „Sploh,“ pravi Stanko, „smo v Rožu slabo organizirani. Nobena od slovenskih organizacij se ne zanima, kako živimo in delamo. Vsak kmet mora najti zanj najbolj primeren način prodaje in se sam potruditi, da najde kupce. Če stalne stranke to želijo, dostavljamo svoje proizvode tudi na dom. Konkretni predlog: Kaj, če bi imeli slovenski kmetje na primer enkrat na mesec redno neposredno prodajo v Celovcu, podobno kakor je že bila v Pavličevi ulici? France KRUŠIC, pd. Rupi, Velinja vas 9, občina Bilčovs Kmetija je v glavnem na ravnem ob levem bregu Drave in obsega 35 ha. Od tega je približno 18 ha pašnikov, travnikov in njiv. Na 5 ha njiv sejejo žito za lastno porabo: posebno zvrst pšenice za krmo, oves za na-stil, mešanico ječmena in navadne pšenice. Tri petine koruze je za silažo, dve petini zrele koruze pa za krmo. Pri Rupiju so se omejili v glavnem na vzrejo goveda in prašičerejo. V svetlih prostornih hlevih je navadno 50 glav goveda, od tega 18 krav mlekaric. Velikokrat gredo že mlada teleta dobro v prodajo, ostalo prodajo kot pitance. Glavar vseh pujsov je lastni merjasec. Osem plemenskih svinj ima ustrezno število mladih pujskov, ki jih prodajo deloma že kot oddojke. Večino pa predelajo kot pitane svinje v mesne izdelke. Eno- in dvoletne kure, vseh približno 50, dopolnjujejo živo hlevsko sestavo; žal jih ne pustijo ven na prosto, da bi se same pasle. Pri Rupiju v Velinji vasi prodajajo krompir in jajca, največ pa mesnih izdelkov: salame in klobase (suhe in sveže), po naročilu tudi slanino. Približno petkrat na leto koljejo sami in prodajajo tudi sveže meso. Kruh pečejo po naročilu, stalno imajo na prodaj žganje in med. Mladi kmet je poskrbel za jedro stalnih strank, ki se posebej ob prodaji velikonočne šunke vsako leto še poveča. Zaradi bližine je zanj zanimivo, da so na Bistrici v Rožu poskusili prirejati kmečki trg, kamor peljejo kmetje iz okolice vsak petek svoje pridelke in jih ponujajo kupcem. Rupert REICHMANN, pd. Linči, Moščenica 4, občina Bilčovs Tretjo pot si je izbral kmečki rod pri Linčiju: krave mlekarice in kmečki turizem. Kmetija obsega 25 ha v srednjegorski legi. K sedmim hektarjem lastne zemlje je vzel v najem še 10 ha travnikov in njiv. V hlevu zahteva 40 glav goveda vsak dan nego in krmo, od tega je 14 krav mlekaric. Krmo za krave v glavnem pridela sam. Bike pita in prodaja, teleta pa redno vključuje v lastno govedorejo. Pri Linčiju prodajajo sveže meso, kadar koljejo doma; to pomeni, da se mora tisti, ki išče meso, sam pozanimati. Stalne stranke tudi sami obveščajo. Prodajajo tudi še krompir in skuto. Veliko kmečkih pridelkov porabijo sami za goste, ker se bavijo tudi s kmečkim turizmom. V novi hiši so opremili in oddajajo tri stanovanja, vsako za štiri osebe. Po želji nudijo gostom tudi zajtrk ali kar še premore kmetija iz lastne proizvodnje. Radovanu Gobcu v slovo Njegova mati je bila Korošica, šmihelski organist Mi hej Sadjak in Foltej Hartman pa njegova velika prijatelja. Prejšnji teden je Radovan Gobec za vedno zatisnil svoje oči. Mati rajnega skladatelja in zborovodje je bila Viternikova Mežika, pd. Šuštarjeva iz Šmihela nad Pliberkom. Oče je bil sicer Štajerc, vendar je v času monarhije služboval v Šmihelu kot po-sojilniški tajnik. Tam je spoznal Viternikovo Nežiko, se nato odselil v Slovenijo, v Podgrad pri Ilirski Bistrici. Rajni je kljub temu ostal zvest Šmihelu. Kot otrok je v tem podjunskem kraju končal štiri razrede osnovne šole, pozneje kot glasbenik pa je bil velik prijatelj dolgo- letnega šmihelskega organista Miheja Sadjaka in njegovega zbora „Gorotan“. Zanj je uglasbil ali priredil dvajset pesmi - med njimi znamenito „O, Podjuna“ na besedilo Milke Hartmanove. Bil pa je tudi zelo povezan mdr. s Foltejem Hartmanom in Pavletom Kernjakom. Sploh je „spadal na Koroško“, kakor je nam vedno spet poudarjal. Vsa leta je vedno rad posvečal svoje delo koroškim potrebam, se po svojih močeh zoperstavljal ponemčevanju, in ko je bil slovenski narod od naci- Radovan Gobec (i) in Mihej Sadjak (levo) fašistov na smrt obsojen, se je vključil v partizansko gibanje. Pri tem mu je bila partizanska pesem v veliko oporo, zato je tudi dolga leta vodil partizanski zbor - v prepričanju, da je bil partizanski boj pravilen odgovor na krvavo nacistično nasilje. Radovana Gobca, ki nikoli ni pozabil svojih Korošcev, bomo ohranili v častnem spominu. - Kuj - TINJE Stihi in pesmi s Krasa Aleksander Peršolja (Križ pri Sežani) bo v torek, 25. aprila 1995, ob 19.30 uri zadnji gost v seriji „Slovenska mesta - slovenske pokrajine“, ki jo prirejata Dom v Tinjah in Slovenski spored ORF. Pesniški večer z naslovom „Stihi s Krasa“ bo glasbeno bogatil mladi Kraški komorni zbor Sežana -Štanjel pod vodstvom Herte Sorte. DOBER DAN KOROŠKA Tour kviz Odziv na turistični kviz, s katerim je začel slovenski spored Avstrijske radiotelevizije, je presegel vsa pričakovanja. Znani pa so tudi že prvi dobitniki enotedenskega bivanja s polpenzionom. Na dopust v Rovinj se bodo podali Marija Bričko iz Dvora, Marija Peitler iz Spittala in Rihard Kraus iz Celovca. V nedeljski oddaji pa bodo izžrebali enotedensko bivanje v Postojni in ogled znamenitosti Krasa ter enotedensko bivanje v hotelu z nudistično plažo v Rovinju. Tokrat so bili kolegi s kamero v koroškem turističnem centru, v Bad Kleinkirchheimu. Novo nagradno vprašanje se glasi: Kako se imenuje zvezna dežela, v kateri je Bad Kleinkirchheim. Dopisnico ali karto s pravilnim odgovorom pošljite na naslov: ORF, slovenski spored, TOUR 95, 9010 Celovec. PISMO BRALCA Tudi Mladi rod je bil aktiven V zadnji številki NT g. Angerer poroča o sejmu knjig v Celovcu. Tako piše med drugim, da so „aktivno sodelovale tudi: obe kulturni organizaciji - SPZ in KKZ - in obe celovški slovenski založbi oz. knjigarni, Mohorjeva in Drava - Naša knjiga“. Ne omenja pa Mladega roda, ki je bilo kot edino društvo tri dni od jutra do večera res aktivno. Najboljši dokaz za to so bili vsakodnevno dopoldansko prerivanje pr| stojnici Mladega roda - otroci so si sami delali plakete - in več kot 400 udeležencev pri nagradnem žrebanju. Tega najbrž pisec ni videl. Če že poročate, potem prosim korektno in popolno. Millonig Hanzi glavni urednik Mladega roda Poceni oddam akvarij za ribe (40 I) s črpalko z gosilno palico. Tel.: 0 42 35/31 44 Kultura / Razno 11 Kulturni teden koroških Slovencev od 24. do 28. aprila 1995, v Št. Vidu ob Glini Prireditelja: Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade, ORF Soprireditelji: Kulturni urad mesta Št. Vid ob Glini, Kulturni oddelek urada Koroške deželne vlade, KKZ in SPZ. ponedeljek, 24. 4.1995 1&QQ Otvoritev kulturnega tedna koro- skih Slovencev, zvezni kancler dr. Franz Vranitzky Glasbeni okvir: MePZ „Podjuna“ °liberk, kvartet „Rož“, Ansambel flavt šentviške glasbene šole Kraj: dvorana gospodarske zbornice torek, 25. 4.1995 1MQ Odprtje etnografske razstave --Doživeta arhitektura na južnem Koroškem“ Kraj: Galerija v mestni hiši läßQ Odprtje rastave del Rudija Benetika Kraj: Kulturna klet (razstavi sta odprti od srede do petka, od 8-do 16. ure) sreda, 26. 4.1995 20.00 Zborovski večer Sodelujejo: Singkreis ars mušica (Althofen), MePZ „Zarja“ (Železna Kapla), Ansambel narodne glasbe šentviške glasbene šole, Singkreis Hörzendorf Kraj: dvorana delavske zbornice 2^00 Predavanje „Nemško-slovenski jezikovni kontakti“ Predava: univ. prof. dr. Heinz-Dieter Kraj: v dvorani mestne hiše petek, 28. 4.1995 IQüQ Okvirni program Musical „Jošt in Jaka“ Kraj: v dvorani glavne šole 3 21100 Ansambel Drava „Vse je pesem“ ■uglasbena lirika koroških slovenskih Pesnikov Kraj: dvorana gospodarske zbornice vabilo Spominska svečanost °b 50-letnici zmage nad fašizmom ln 50-letnici zločina pri Peršmanu Vabimo Vas na tradicionalno spominsko svečanost ob spomeniku norcem proti fašizmu in žrtvam naci-“"onega nasilja, ki bo v nedeljo, 23. °Prila 1995, s pričetkom ob 11. uri oa pokopališču v Železni Kapli. oB°red bodo izvajali Mešani pevski zbor .. ^ .Zarja" iz Železne Kaple, Moški pev-re' .zbor.."Valentin Polanšek“ z Obirskega, v c!f.alorfi in župnik Polde Zunder, sprego ™ Pa bodo podpredsednik Zveze koro Jn Partizanov inž. Peter Kuhar, zastop ni °bčine Železna Kapla-Bela, predsed . K 2SO dr. Marjan Sturm in član pred Pstva NSKS Franc Jožef Sm.rtnik. Kmet, ne jezi se, znajdi se! Neposredna prodaja kmečkih pridelkov na koroških kmetijah lahko reši marsikaterega kmeta in ga spodbudi, da ohrani podedovano zemljo. Nam porabnikom pa se ponuja izredna prilika, da pridemo do zdrave, naravne hrane. Kmetje se jezijo, ker jim naenkrat pihajo ostri evropski vetrovi v obraz in jim manjšajo že tako skromen zaslužek. Naši koroški kmetiči se čutijo ogrožene od velikih poljedelskih ustanov evropskih ravnin, z več sto glav živine, in od velikih kmečkih organizacij znotraj evropske skupnosti, ki se vrinjajo s smešno nizkimi cenami prek močnih trgovskih mrež v naše trgovine in zapeljujejo kupce. Obenem se čutijo zapuščene ali premalo obveščene od uradnih ustanov (kmetijska zbornica), slovenski kmetje pa še posebej od svojih zastopnikov, od Kmečke izboraževalne skupnosti in drugih. Zdi se, da imajo kmetje na Koroškem (in drugod po Avstriji) dve možnosti: ali se priključijo velikim kmečkim organizacijam, kar pomeni razširitev obdelovalne površine in povečanje proizvodnje za vsako ceno in z vsemi sredstvi, da kljub minimalnim odkupnim cenam nekaj ostane za nakup gnojil, krmil itd. Druga možnost pa je, da se naše povprečno srednje velike kmetije usmerijo na naravno kmetovanje in na proizvodnjo zdravih, kakovostnih izdelkov, ki jih poskušajo prodati neposredno strankam po zmernih cenah. Cene so odvisne od povpraševanja in do neke mere določene od maloprodajnih cen v trgovini. Malo višje cene so utemeljene zaradi večje kakovosti (zdrava in naravna krma, sveža živila, pripravljena po domačem okusu). Prodaja pa je zelo odvisna od trgovske sposobnosti kmeta ali od trgovske mreže oziroma pomoči kmetijskih ustanov pri razpečavanju kmečkih izdelkov. Končno je še zelo po- memben dejavnik zanimanje in zavest kupcev. Tudi zato bi morale posredovati izobraževalne skupnosti in z vsemi možnostmi vplivati na kupne navade predvsem mestnega in delavskega prebivalstva. Vse to zanima vse naše bralce, ker imamo vtis, da iščejo stranke na eni strani zdravo hrano, kmetje na drugi strani so pripravljeni za zdravo kmetovanje, če lahko živijo od tega; pota med obema so pa dolga in zapletena. Ob primerih treh slučajno izbranih kmetij v Gurah želimo pokazati, kako se kmet po svojih možnostih bori za preživetje. Kot poseben servis Našega tednika dajemo kmetom, ki želijo svoje pridelke prodati privatnim strankam, možnost, da bodo uvrščeni v seznam, ki ga bomo v kratkem objavili. SEZNAM KMETOV Z NEPOSREDNO PRODAJO KMEČKIH IZDELKOV Kot servis kmetom in porabnikom je Naš tednik pripravljen objaviti seznam vseh slovenskih kmetov, ki ponujajo svoje izdelke v neposredni prodaji na kmetiji ali po dogovoru tudi z dostavo na dom. Zato naj se vsak, ki želi biti uvrščen v ta seznam, javi na uredništvo NT najkasneje do 15. maja in nam sporoči naslednje podatke: 1. Ime, točen naslov, tel. številko. 2. Katere kmečke izdelke ima na prodaj (stalno ali po naročilu) 3. a) Kdaj nudi določene izdelke (stalno, samo pozimi, poleti itd.) b) Ob kateri uri oziroma na kateri dan v tednu lahko kupec pride c) Ali je pripravljen dostaviti izdelke tudi na dom. 4. Posebnosti na kmetiji, npr. kontrolirana kmetija, krave deloma na paši, kure na prostem in podobno. Sporočite svoje podatke na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Klagenfurt 15 let Moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ Jutri, v soboto (ob 20. uri pri Schwarzlnu v Pliberku), bodo Matjaževci - skupno z ostalimi pliberškimi zbori - priredili slavnostni koncert. Kot gostje bodo nastopili MePZ „Podjuna“, Mlada Podjuna in MoPZ „Foltej Hartman“. Glavni del koncerta pa bo seveda oblikoval slavljenec sam. Danes si Libuč brez MoPZ „Kralj Matjaž“ ne moremo več predstavljati. Povezanost Mat-jaževcev z domačini je dana v vsakem oziru. Njihovo delovanje sega od prepevanja narodnih in cerkvenih pesmi preko libuškega žegnanja pa do športne dejavnosti. V prihodnosti pa se hoče društvo posvetiti posebej še delu z otroki. Na slavnostnem koncertu bodo predstavili tudi projekt „kulturni dom v Pliberku“. Obiskovalci kon- podrobneje seznanijo z napredo-certa bodo imeli priložnost, da se vanjem tega projekta. T PETEK, 21. april Kulturna obzorja A SOBOTA, 22. april Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D NEDELJA, 23. april 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E N PONED., 24. april 18.03-19.00 Kulturni teden j za zmago nujno potrebno voljo, Pa so igralci obljubili na prihodnji tekmi proti Voitsbergu. Toda še tako prepričljiva volja in samozavest ni garancija za zmago, kako torej želi SAK uspeti na tako Pomembni tekmi, kakor je nedeljska: ® S popolno zbranostjo od prve do zadnje minute ter z borbo za vsak snf trave na igrišču. ■ S okrepljeno obrambo (branilec A|ojz Sadjak sme zopet igrati) in * s pomočjo navijačev, ki morajo biti 12 igralec ekipe. SAK se ne bo preveč oziral na n3sprotnika, igral bo svojo igro, podobno kakor jeseni, ko je zmagal s 4:1 ■ Tudi takrat je igral na igrišču fSV, katero Voitsberžani sovražijo (beri mnenje trenerja Gerta). Nastopil bo v popolni postavi, vprašljiv je le ^bero Rade Savič, ki ima težave s kolenom. Kar zadeva igrišče, bo SAK po vsej verjetnosti odigral vse vigredne tekme na igrišču ASV - pod pogo-|em, da bo ustrezno pripravljeno (drugače zopet na celovškem stadionu). Tudi „ Terminatorju“ Marjanu Sadjaku na tekmi proti WAC ni uspel zadetek. Trener Voitsberžanov Alfred Gert pred tekmo proti SAK: „Bili smo šokirani, ko nas je dosegla vest, da bo tekma na igrišču ASV in ne v stadionu. Spominjam se jesenske tekme, ko je bilo igrišče prej podobno travniku kakor nogometnemu igrišču. Moji igralci sovražijo igrišča, ki niso primerna naši ligi in igrišče ASV to gotovo ni. K tekmi sami bi samo dejal, da bo odločilo dnevno razpoloženje moštva. Računamo pa najmanj s točko, na tihem upamo celo na zmago. “ SAK-Voitsberg v nedeljo, 23. aprila '95, na igrišču ASV KOLESAR PETER „PACO“ WROLICH Olimpijske igre '96-cilj in osebna želja Pravočasno pred Veliko nočjo se je Peter Wrolich vrnil iz Italije, kjer je tekmoval na 9-etapni dirki „tour Ber-gamasca“. Dirko je v prvi vrsti izko-nstil za dobre priprave na prihodnja kolesarska tekmovanja v Avstriji (Dunaj - Gresten - Dunaj, dirka po Labotski dolini v okviru Wolfs-beržanskih kolesarskih dni), kjer sodi že v krog favoritov. Najvišji letošnji cilj pa je kvalifika-cya za svetovno prvenstvo, ki bo začetek oktobra v Kolumbiji. Wro-koh: „Vsaj eden iz naše reprezentance se mora uvrstiti med prve trideset!“ Zakaj mora? „Ker nam je Potem zagotovljen nastop na olim- pijskih igrah 96. Če pa se nihče ne uvrsti med prve trideset, nam ni dovoljeno sodelovanje, le-to pa bi bilo veliko razočaranje!“ Sodelovanje pri olimpijskih igrah je želja vsakega športnika, tako tudi Wrolichova. „Ker prvič lahko sodelujejo profesionalci, bo izredno težko, saj ima Avstrija (tekmovati smejo samo trije) dva dobra profesionalca -odprto preostane torej le eno mesto, za katero pa se bom boril do zadnjega,“ pravi Wrolich. Alojz in Simon Sadjak z reprezentanco proti VOEST Linz Prihodnji torek se bo koroška nogometna reprezentanca pomerila s prvoligašem VOEST iz Linza (na tamkajšnjem stadionu). V 16-člans-kem kadru sta tudi igralca SAK Alojz in mladi Simon Sadjak, ki je vpoklica še posebej vesel, saj se bo prvič lahko pomeril z avstrijskim prvoligašem. Simon Sadjak samozavestno: „Tudi oni kuhajo le z vodo!“ Kapetan reprezentance pa je Alojz Sadjak, ki že več let sodi med stebre ekipe „Waschija“ Mertla. r'sÄK. gHSESlte—8 Tri zmage, dvakrat neodločeno in en poraz (celovška U 10) - to je bil izkupiček naraščaja SAK pretekli teden. Beljaku 16-SAK 2:2 (Nachbar, Hermansky) Sinča vas U14-SAK0:5 (Teševič2, Petek 2, Niemz) SAK U121 - Dobrla vas 9:0 (KrajgerS, Meklin) SAKU 12II-A. Borovlje 12:2 (Samo, avtogol) SAKU 10 l-Grebinj 13:0 (Kreutz 5, Parti 4, Olip 2, Prutej, Mesner) SAKU 10II-Austria III 3:4 (Romano 2, Rakuscha) Vratar Smrečnik rešil točko Druga ekipa SAK je v 26. minuti povedla z 1:0 (Kordesch iz prostega strela), takoj po odmoru pa so domačini izenačili. Da ekipa trenerja Kreutza ni prejela še več zadetkov je prav gotovo zasluga vratarja Srn rednika, ki je tokrat izrazito branil. V nedeljo (ob 14.30 v Grabšta-nju) tekmuje SAK II proti HSV, ki zaseda na tabeli 7. mesto. Trener Kreutz je sicer optimističen, toda skrbijo ga personalne težave. Gotovo bo manjkal Tolmajer (na Dunaju) in tudi igralci U 16, katere Kreutz že deloma vključuje v svojo ekipo. Hodiše-SAK II 1:1 (0:1) SAK II: Smrečnik 5, S. Sadjak 5, M. Blajs 3, Tolmajer 3. Mesner 3. Kreutz 5, S. Sienčnik 3, Nachbar 4, Mandl 3, Hermansky 3, Kcrdesch 5; Hodiše: 100 gledalcev Sodnik: Leitner (pristranski) Strelec: Kordesch (26.) 2. RAZRED E: 1. DSG Borovlje 15 11 3 1 35:7 25 2. Ochsebdorf 15 9 5 1 30:10 23 3. Grabštanj 15 9 3 3 32:9 21 4. SAKU 15 10 1 4 31:18 21 5. Hodiše 15 8 3 4 32:16 19 6. KAC 15 6 4 5 22:21 16 7. HSV 15 5 5 5 23:20 15 8. Kriva Vrba 15 5 2 8 19:37 12 9. Žihpoije 15 4 2 9 13:22 10 10. Donau 15 3 2 10 23:34 8 11. Pošta 15 1 4 10 12:38 6 12. Poreče 15 1 2 12 4:44 4 SAKI________________________________ Bolje en poraz s 4:0, kakor štirje z 1:0 Za štiri gole SAK gotovo ni bil slabši, celo nasprotno. Do 35. minute je moštvo trenerja Ramšaka igralo nadvse zbrano in deloma mojstrsko ter domačinom ni dopustila resne priložnosti. Šele po zadetku Tatschla (35.) je postal SAK nekoliko negotovejši, toda ne živčen. V 2. polčasu, ko je bil SAK blizu prvega gola, pa je napaka v obrambi omogočila domačinom drugi gol. S tem je bila tekma pravzaprav predčasno odločena, kajti igralci SAK so obupali nad svojo smolo oz. nad srečo Wolfsberžanov. Vsaka neizkoriščena priložnost se je namreč takoj maščevala v obliki zadetka domačinov. Tudi največji konkurent SAK Voitsberg ima težave, saj je na domačem igrišču presenetljivo oddal točko. WAC-SAK 4:0 (1:0) SAK: Preschern 3, Savič 2, F._Sadjak 3, Škof 3, M. Sadjak 2, Wölbl 2, Eberhard 2, Šmid 3 (62. Paulitsch 2), Blajs 2 (46. Sumberac 2), Petschenig 2, Lippusch 2; VVolfsberški stadion: 1400 gledalcev Sodnik: Gatterer (odličen) Strelci: Tatschl (35.), Rupp (54., 66.), Schrammel (69.) Regionalna liga - sredina 1. SAK 18 11 3 4 34:22 (+12) 25 2. Voitsberg 18 10 3 5 25:25(+10) 23 3. VSV 18 9 3 6 30:23 (+7) 21 4. WAC 18 7 6 5 35:20 (+15) 20 5. Marchtrenk 18 6 6 6 24:22 (+2) 18 6. Traun 18 5 7 6 22:24 (-2) 17 7. LUV Graz 18 6 2 10 20:34 (-14) 14 8. Donau Linz 18 2 2 14 16:46 (-30) 6 ■ Rezultati 18. kroga: WAC - SAK 4:0, VSV - Donau Linz 2:0, Voitsberg - Traun 0:0, Marchtrenk - LUV Graz 5:1; ■ 19. krog (22./23. aprila 1995): SAK - Voitsberg (v nedeljo, ob 17. uri), Traun - VSV, Donau Linz - Marchtrenk, LUV Graz - WAC; POMEMBNA JUBILEJA POMEMBNIH GASTRONOMOV Dvakrat po petindvajset Če bi naredili med Slovenci povpraševanje, v katero gostilno v Celovcu najraje zahajajo, je pričakovati, da bi bil rezultat zelo jasen. Logično, da sta to gostilni, v katerih je slovenska govorica nekaj samoumevnega. Že nekaj časa je priljubljena stara domača gostilna „Pri Jo-klnu“, sicer nekoliko izven centra dogajanj, namreč v Badgasse 7, a zato nič manj dobro obiskana. Pa to tudi ni čuda pri simpatičnem vodstvu, ki ga je prevzel mladi, izkušeni gastronom iz Bilčovsa Pavli Seher (na zgonji sliki levo), ki je te dni v krogu številnih prijateljev obhajal svojo 25-letnico. Posebno darilo: dovoljenje, da bo gostilno, ki jo ima v najemu skoraj že leto dni, odslej lahko imel odprto do 24. ure. Vzrok za praznovanje pa imajo tudi v drugi, nič manj priljubljeni celovški kavarni, namreč pri Kosti. Tam sta šefa Waltraud in Bogdan Kosta obhajala 25-letnico poroke. Gostišče v centru mesta je že desetletja komunikacijski center ne le tako imenovanih „poklicnih” Slovencev, ampak tudi tistih s podeželja, ki radi pogledajo, če se tam še srečavajo slovenski funkcionarji in na tem merijo, ali je svet še v redu. Mariskatera dobra ideja seje tam že razvila ne le pri kavi, ampak včasih tudi pri dobri kapljici cvička... HOROSKOP TEDNA Mihaela Fugger (bik) rojena 23. aprila 1969 Kreposti: družabnost, vztrajnost, optimizem Slabosti: emocionalnost, trmoglavost, kritičnost Najbolje se počutite v družbi domačih strelovcev, ker je tam najbolj sigurno, da ne bo postalo dolgočasno. Radi pa se nasmejite tudi pri odrskih predstavah, ker veste, da je pravzaprav celo življenje ena sama igra in je le odločilno, kdo zna najbolj prepričljivo igrati svojo vlogo. Prav zato je čudno, da jemljete določene stvari tako resno in vložite v delo toliko energije. Sodelavci vas zato seveda zelo cenijo, ker vedo, da boste vsako delo končali tako, da se bo rezultat lahko pokazal, ne glede na to. koliko napora je za to potrebnega. Še bolj bodo pa vaše delo znali ceniti v tem trenutku, ko vas kdaj pač ne bo. Priporočamo vam, da se večkrat podaste na pot in če le gre, obraj-žate sedem dežel v treh dneh. Kaj je zate značilno? Da ne akceptiram nobene značilnosti. Osebna krepost? Se je ne zavedam. Osebna slabost? Imam premalo kreposti. Kaj odlikuje dobrega žurnalista? Misli z lastno glavo in akceptira to tudi pri svojih re-cipientih. Koliko oblasti ima žur-nalist? Nobene - v službi je podvržen stalni kontroli kritičnih duhov, doma pa svoje življenjske družice. Katere teme najraje obravnavaš? Človeško-problemske. Je imelo tvoje delo že kdaj vpliv na pomembno odločitev (na katero)? Vsak dan. Berite Tednik, poslušajte razprave! Svet se tresel! Misliš, da si dober šef? Hm? Vprašajte kolegice in kolege. Katere poglavitne napake žurnalist ne sme narediti? Nobene. Zlasti ne drugim soliti glave. Kako prenašaš kritiko? Ne beri in ne piši kritike in dobro ti bo na zemlji. Se kdaj zgodi, da reagiraš iz želodca? Često. Reagirajo čiri. Če bi te predlagali za predsednika skupne organizacije koroških Slovencev - bi sprejel? Za božjo voljo - nikoli!! In kaj bi v tem primeru najprej spremenil? Raje grem takoj za koad-jutorja h Krennu. Katero tipično lastnost bi pripisal koroškim Slovencem? Trdoživi, trmasti, nezaupljivi - premalo privlačni. Kaj je zate umetnost? Lepota, ki daje smisel in globino mojemu življenju. Kaj te najbolj fascinira? Neokrnjena narava, neokrnjeni ljudje. Kaj te najbolj vznemirja? Da se včasih še vedno pustim vznemiriti. NENAVADNI POGOVOR Ime: Mirko Bogataj Doma: Seeboden Starost: 53 Poklic: novinar Kaj je bilo bistveno spoznanje v tvojem življenju? Živeti - in pustiti živeti. Kaj te spravi na palmo? Na žalost nisem več aktiven športnik. In kako reagiraš v takem trenutku? Gledam televizijo. Imaš dobre prijatelje? Spoznal jih boš v krizi. Katero napako ljudem najlažje odpustiš? Vsako, ker se zavedam svojih. Kaj odlikuje inteligentnega človeka? Da pametno živi svojo inteligenco brez vznemirjanja drugih. Kako bi te kdo spravil v zadrego? Komaj. In kako se rešiš v takem položaju? Brez zadrege. Kaj bi bil zate čudež? Tischlerjeva nagrada za vrhunske dosežke slovenskega novinarstva. V kakšni družbi oziro- ma situaciji se najbolj6 počutiš? V krizni situaciji, ko pa' dejo maske in vloge. Kaj bi bilo zate tragic-no? Če bi Naš tednik opustil napade name. Katere ljudi najbolj občuduješ? Značajne. Kje na tem svetu bi hotel živeti? Kjer sonček sije in dežek gre. Kaj je zate dvojna morala? Dvojne organizacij6' dvojna članstva, tiho kimanje. Kaj je zate smešno? Da se politiki grejo novinarje in obratno (glej r6' zultate). Kakšen odnos imaš do politike? Radovedno blagodaren. Katero osebno željo bi si hotel izpolniti? Rad svojo dam na volj0 bolj potrebnim. Hvala za pogovor. H. St-