m KATOLBKUMl Lurško votlino so hoteli pognati z dinamitom v zrak. To so hotell komunisti. Slavno Marijino svetišče, kjer se vsak dan dajejo najlepši dokazi globoke vernosti, kjer je bilo uslišanih nešteto molitev, ozdravljenih tisoč in tisoč bolnikcv, je tem »ljudskim prijateljem« trn v peti. Kaj je komunistu mar ubogi bolani delavec, ki se v svoji bolezni in stiski za- teče k božji Materi, da mu pomaga! Ne lajšati gorje, ne zdraviti bolest: vse to povečati, to je načelo komunizma. Ni ga večjega nasprotnika delavca in njegove sreče, kot je komunizem. Zato so hotell ti rdeči sovražniki delavskih trpinov lurško votlino s prelepim kipom Brezmadežne z dinamitom pognati v zrak. Policija pa je, kakor poroča belgijski list »Stadaard«, ki izhaja v Bruslju, prišla tej hudobni nakani na sled ter jo je preprečila. Komunistični brezbožniki so tudi zagrozili dr. Valletu, načelniku zdravniškega urada v Lurdu, da ga bodo ubili; isto- tako tudi lurškemu županu in škofu. Francoski komunisti so vredni pajdaši komunističnih in anarhističnih divjakov v španiji. Jezuitski general — 701etnik. Dne 7. oktoba je slavil jezuitski general grof Vladimir Ledochowski svoj 70. roj3tni dan. Grof Ledochowski je Slovan, Poljak po rojstvu, rojen v nekdanji Avstriji. Za duhovnika je bil posvečen 1. 1894, 7 let pozneje je bil imenovan za provinciala jezuitske province v Galiciji, leta 1906 pa je bil imenovan za generabiega asiscenta za Nemčijo. Za vrhovnega generala jezuitskega reda s sedežem v Rirau je bil izbran 1. 1915. Vodi torej jezuitski red že preko 20 let. Grof Ledochowski je vedno bil in ostal pristna slovanska duša: visoko izobražen, mil, dobrotljiv in vztrajen. Kot velik upraven talent vodi z velikim uspehom celo vrsto let ta velezaslužni red katoliške cerkve. Iz katerih družin prihajajo katoliški duhovniki? Samoposebi umevno iz globoko vernih katoliakih družin. Družina, ki v njej ne vlada krepka katoliška vera in kršeansko krepostno življenje, ne bo lahko dala katoliški cerkvi kakšnega duhovnika. Duhovniški poklic je kakor cvetka, ki vzraste in vzcveti na skrbno goienem vrtu. Zanimivo je vprašanje, iz katerih družin izhajajo katoliški duhovniki: ali iz družin z majhnim ali iz takih z večjim številom otrok. Takšna statistika je bila nedavno objavljena v Avstriji. Od 220 bogoslovcev, ki so bili nedavno v Avstriji posvečeni za duhovnike, izhaja 122 iz družin s 3—6 otroki, 68 iz družin s 7—10 otroki, 26 iz družin z nad 10 otroki, 6 pa iz družin z najmanj 15 otroki. Cerkvena slovesnost v Vuhredu. Dne 11. oktobra t. 1. smo praznovali 501etnico postavitve cerkve in posvečenje treh novih bronastih zvonov in blagoslovitev novega mašnega plašča. Prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič je opravil sv. tnaio, pridigal je pa g. dr. Franc Cukala, f.ekan lavantinskega kapitlja. Orisal je žgodovinski razvoj tukajšnje župnije in cerkve in izrazil svoje priznanje nabiralcem in darovalcem darov za nove zvonove. Cerkev je bila razsvetljena z nebroj okrasnimi električnimi lučicaml ter okinčana s cvetlicami. Vuhredška cerkev je imela skozi 20 let samo en zvon. Razume se, da je sedaj veselje veliko, ko je dobil ta zvon tri tovariše. Na največjemu zvonu je napis: Zvon oskrbeli za 521etnico cerkve, za časa župnika Leber Ivana in cerkvenih ključarjev Franca Kralja in Luke Ozirnik, župljani v Vuh*edu. Največji dobrotniki med njimi so: Tončka Koren, obitelji: Skacedovnik, Razbornik, Kac, Osrajnik, Grogl, Pogačnik, Krajnc, Lederhas, Ozirnik, Tinika Brunčko in Iizika Pridgar. Na drugem zvonu je napis: Zvon oskrbeli ing. Franc in Marija Pahernik in Peter ter Emilija Mravljak. Na tretjem zvonu je pa napis: Zvon oskrbeli: Franc Zgerm, Jožef in Celestina Widmoser, Anton in Marija Kralj, Pavel in Hilda Minafik. Botri so bili ing. Franc in Marija Pahernik, Peter in Emilija MravIjak, Katarina Kralj in Gregor Godec, zastopnik veleposestnika A. Pogačnika, in Franc Zgerm. Poleg gori omenjenih so s svojimi darovi pripomogli tudi sosednji župljani, kakor Ribničani, Antončani, Vuzeničani in Marenberžani. Narodnlm Slovencem, častilcem sv. Cirila in Metoda ter služabnika božjega Antona Martina Slomšeka! Sveti ogenj, ki je letos zagorel v srcih Slovencev, ki so podpisovali prošnje za beatifikacijo Slomšeka ter sprejemali nase delo, ki ga je Slomšek med nami in med vsemi Slovani začel, to je Ciril-Metodovo delo, ne sme ugasniti! Vedno znova je treba o tem napravljati načrte, krepiti voljo ,dajati navodila za delo in neutrudljivo nadaljevati, kar smo začeli. Da je to možno s primernim listom, je bilo Slomšekovi družini takoj jasno. Tudi častilci Slomšeka so prigovarjali k temu, da je Slomšekova družina začela izdajati list »Slomšekov glasnik«, ki pa je v prvem letu služil le za organizacijo Slomšekovih praznikov. Slovenci kot majhen narod ne moremo vzdrževati preveč nabožnih listov. Tudi morajo biti listi zato bolj skromni. Da bi tako obstoječa lista »Kraljestvo božje« kot glasilo Bratovščine sv. Cirila in Metoda ter »Slomšekov glasnik« kot glasilo Slomšekove družine ne ovirala drug drugega, eta se lista zdmžila v eno glasilo, Tiskarna sv. Cirila pa je to novo glasilo sprejela v izdajanje v lastni režiji. Tako združen list bo v bodoče ohranil dosedaaje ime »Kraljestvo božje« s podnaslovom, da je glasilo BSCM in Slomšekove družine. V listu bo ostala tudi dosedanja liturgična priloga »Božji vrelci«, tako da bo ta mesečnik res pristno naš domač ne le verski, temveč tudi narodni mesečnik. List bo izhajal na 28 straneh, čim bo priglašenih zadostno število naročnikov, pa stalno na 32 straneh. Letna naročnina bo 15 Din. Prinašal bo veliko slik iz slovenskih krajev, povesti, poročila iz prvih najzanesljivejših virov, posebno pa bo vsc pozornost posvečal slovanskim narodom širom sveta. Ce slovenska inteligenca pravi, da nima svojega nabožnega glasila. tega odslej ne bo mogla več reči. Kljul: temu bo pa list pisan tako, da ga bo vesela tudi kmečka in delavska družina. Gotovo bodo vsi pozdravili to sporazumno in sistematično delo našegi tiska. delo, ki ga moramo vršiti vsi vjrni Slovenci brez razlike .da vršimo dediščinc sv. Cirila in Metoda ter našega velikege Slomšeka. Vabimo zato že sedaj vse, da bodo naročniki in prijatelji tega skupnega lista! Prosimo posebno naše preč. gg. duhovnike, da predočijo narodu dolžnost tega dela, da s pomočjo požrtvovalnib poverjenikov v vsaki župniji dosežejo, da bo sveti ogenj postal večni plamen versk^ in narodne zavesti. Vse, ki bi nam pri delu mogli pomagati, prosimo, da nam sporočijo svoje naslove. istotako vabimo tudi tiste, kateri želijo, da jim prvo številko novega mesečnika dopošljomo na vpogled. Pišite na naslov: